24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 IZVLEČEK Zavarovana območja v Sloveniji so vse bolj obremenjena s prometom, ki ogroža naravne vrednote in slabša kakovost življenja prebivalcev. Celovitega pregleda izzivov in ukrepov zavarovanih območij na področju mobilnosti še ni bilo narejenega. Pregled upravljavskih načrtov in rezultati spletne ankete z deležniki kažejo, da zavarovana območja številnih izzivov ne morejo razreševati sama, ampak je nujno sodelovanje občin, upravljavcev in pristojnih državnih institucij. Prispevek ponuja konceptualni in praktični okvir za trajnostno upravljanje prometa na zavarovanih območjih. Ključne besede: prometna dostopnost, trajnostna mobilnost, upravljanje, aktivna mobilnost, javni potniški promet ABSTRACT Mobility-related challenges and measures in Slovene protected areas Protected areas in Slovenia face increasing traffic pressure, threatening natural values and the quality of life of local communities. To date, a comprehensive review of the challenges and measures in Slovenian protected areas in the field of mobility has not been conducted. A review of management plans and online stakeholder survey results shows that many challenges cannot be solved independently. Effective sustainable mobility planning requires cooperation among municipalities, protected area managers, and state institutions. This paper presents a conceptual and practical framework for traffic management. Keywords: accessibility, sustainable mobility, governance, active mobility, public transport Izzivi in ukrepi zavarovanih območij na področju mobilnosti v Sloveniji GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 25 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI Avtoriji besedila: MARUŠA GOLUŽA, doktorica znanosti, asistentka z doktoratom Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: marusa.goluza@zrc-sazu.si MATEJ GABROVEC, doktor geografskih znanosti, znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: matej.gabrovec@zrc-sazu.si ALEŠ SMREKAR, doktor geografskih znanosti, znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: ales.smrekar@zrc-sazu.si JERNEJ TIRAN, doktor geografskih znanosti, znanstveni sodelavec Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: jernej.tiran@zrc-sazu.si COBISS 1.04 strokovni članek P omen narave in potrebo po njenem ohranjanju predvsem zaradi lepote in redkosti so vse bolj prepoznavali na začetku 20. stoletja (Berginc, Kremesec-Jevšenak in Vidic 2007; Phillips 1998). Ozaveščeni posame- zniki so poskušali obvarovati določena območja z opisovanjem njihovih narav- nih vrednot, opozarjanjem na njihovo degradacijo in ogroženost ter z javnimi pobudami za njihovo ohranitev (Smrekar, Polajnar Horvat in Ribeiro 2023). Na ta območja, ki so bila vedno bolj promovirana, pa je čedalje pogosteje zaha- jal človek kot turist. Naraščanje turizma in s tem povečan obseg prometa zavarovanim območjem prinašata številne izzive. Zastoji, širjenje območij parkirišč, onesnaževanje zraka in hrup obremenjujejo naravo in okolje ter sprožajo nezadovoljstvo med obi- skovalci, prebivalci, lastniki, upravljavci in intervencijskimi skupinami. Upra- vljavci zavarovanih območij po vsem svetu zato vse pogosteje sprejemajo ukrepe za omejevanje motornega prometa in spodbujajo prehod na alternativne, bolj trajnostne oblike mobilnosti, na primer nudenje možnosti prevoza z javnim potniškim prometom (v nadaljevanju JPP) ter spodbujanje kolesarjenja in hoje. S tem želijo zmanjšati negativne vplive prometa na naravo in okolje ter hkrati ohraniti ustrezno raven mobilnosti in kakovosti življenja prebivalcev zavarova- nih območij. Sprejemanje tovrstnih ukrepov je v Sloveniji poseben izziv, saj gre za državo z zelo veliko stopnjo odvisnosti od avtomobila. To potrjujejo številni kazal- niki, kot so visoka stopnja motorizacije, visoki izdatki gospodinjstev za oseb- no mobilnost in močno prevladujoč delež poti, opravljenih z avtomobilom (ARSO 2023). Posledično sta tako ponudba kot uporaba JPP zelo skromni (Gabrovec s sodelavci 2025), takšno stanje pa otežuje vzpostavljanje konku- renčnih prevoznih alternativ. V Sloveniji trenutno še nimamo celovitega pregleda nad upravljanjem in izva- janjem trajnostnih prometnih sistemov na zavarovanih območjih. Kljub temu pa obstaja več projektov in raziskav, ki so obravnavali mobilnost na posameznih zavarovanih območjih, na primer projekt Vozni redi v Alpah (Cipra 2019) in raz- iskave možnosti trajnostne mobilnosti (med drugim Vozelj 2014; Žemlja 2016; Markeš 2019). V Sloveniji že delujejo tudi omrežja, ki prispevajo k zmanjševanju uporabe avtomobilov pri obiskovanju območij, ki so edinstvena zaradi izjemnih naravnih danosti, na primer omrežji »Alpski biseri« (angleško Alpine Pearls, med- mrežje 1) in »Gorniške vasi« (nemško Bergsteigerdörfer, medmrežje 2). Turizem je ena najpomembnejših gospodarskih panog, saj ustvarja delovna mesta in koristi tako obiskovalcem kot prebivalcem (Coccossis 2008) ter vpliva na razvoj drugih panog in kakovost infrastrukture (Lozano-Oyola s sodelavci 2012). V Sloveniji k skupnemu BDP prispeva približno deset odstotkov; 80 % predstavljajo prostočasne, 20 % pa poslovne aktivnosti (World … 2023). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI zavarovanih območij, določenih v razponu od »območij trajnostne rabe naravnih virov« do »strogih naravnih rezervatov« (medmrežje 4). V Sloveniji Zakon o ohranjanju nara- ve (2004; v nadaljevanju ZON) pred- videva širša in ožja zavarovana obmo- čja. Narodni, regijski in krajinski parki spadajo med širša zavarovana območja, ki jih je zavarovala bodisi država bodisi katera od občin, ali pa so to postala v njihovem medsebojnem sodelovanju. Upravljavci parkov med drugim ureja- jo obisk in skrbijo za ozaveščanje jav- nosti (Ministrstvo … 2023). Triglavski narodni park, ki spada med najstarejše evropske parke, je edini narodni park v Sloveniji in obsega 840 km2, kar je štiri odstotke celot- nega ozemlja države. Z zakonom je bil ustanovljen leta 1981, nazadnje pa se je razširil leta 2010. Po med- narodni kategorizaciji IUCN spada v kategoriji »II. narodni park« in »V. zavarovana krajina«. Leta 2003 je bil vključen tudi v Unescovo mrežo bio- sfernih območij. Poleg Triglavskega narodnega parka imamo v naši drža- vi še štiri regijske parke (Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Regijski park Škocjanske jame in Regijski park Pohorje), 46 krajinskih parkov (slika 1), en strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1164 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti. S tem je zavarovanih dobrih 13 odstotkov državnega ozemlja (med- mrežje 5). Druga območja, pomembna za ohra- njanje narave, vključujejo omrežje vrednote. Namena zavarovanja sta zato med drugim ohranjanje kakovostnega življenjskega okolja za prebivalce in splošna podpora trajnostnemu razvoju (medmrežje 3). Ustanavljanje zavarovanih območij je eden najpomembnejših in najstarejših mehanizmov ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Prvo zavarovanje obsežnejšega narav- nega območja na globalni ravni je bila ustanovitev ameriškega narodnega par- ka Yellowstone leta 1872. Prve pobude za varovanje narave v Sloveniji segajo v leto 1892, ko smo dobili prvi gozdno- gospodarski načrt. Njegov avtor Leo- pold Hufnagl je med prvimi na svetu iz gospodarske rabe izločil pragozd (Pachschwoell 2011). Prvi naravovar- stveni program na Slovenskem je bil zasnovan leta 1920, kmalu za tem, leta 1924, pa je bil vzpostavljen Alpski var- stveni park v Dolini Triglavskih jezer, predhodnik Triglavskega narodnega parka, kjer so bile prepovedane vse dejavnosti, razen lova in turističnega obiska (Zorn s sodelavci 2015). Svetovna zveza za varstvo narave (angleško International Union for Conservation of Nature ‒ IUCN) si prizadeva zagotavljati trajnostno rabo naravnih virov, hkrati pa spodbuja in podpira družbe pri varovanju celovi- tosti in raznolikosti narave (Smrekar, Polajnar Horvat in Ribeiro 2023). Slovenija je članica IUCN-ja od leta 1993 (ARSO 2023). Za kategori- zacijo zavarovanih območij v Slove- niji zato uporabljamo mednarodno priznane kategorije IUCN. Glede na to, kakšni so cilji in nameni varo- vanja, je opredeljenih šest kategorij Med najbolj priljubljenimi aktivnost- mi so gibanje v naravi in obisk narav- nih znamenitosti, zato so zavarovana območja posebej privlačna, saj nudi- jo doživetja, sprostitev in rekreacijo. Promet, ki ga ustvarja turistični obisk, mora biti trajnosten, saj omejevanje motornega prometa zmanjšuje emisi- je in prinaša druge pozitivne učinke. Namen članka je osvetliti prometne izzive, s katerimi se soočajo sloven- ska zavarovana območja in analizira- ti obstoječe pristope za spodbujanje trajnostne mobilnosti v njih. S pregle- dom upravljavskih načrtov in anke- tiranjem ključnih deležnikov želimo ugotoviti, katere rešitve se že izvajajo in kako z ukrepi na področju omeje- vanja motornega prometa ublažiti ali preprečiti negativne vplive turistične- ga obiska na zavarovanih območjih. Teoretski okvir Opredelitev zavarovanih območij v Sloveniji Zavarovana območja so eden od naj- pomembnejših instrumentov sloven- ske okoljske in naravovarstvene poli- tike, saj omogočajo celovito varovanje naravnih ekosistemov, biotske pestrosti in kulturne pokrajine. Namen varova- nja pa presega zgolj naravovarstveno funkcijo. Če jih ustrezno upravljamo, so lahko razvojni potencial za lokalno prebivalstvo, regije in države (Buongi- orno in Intini 2021) ter prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvo- ja. Zavarovano območje je geografsko opredeljen prostor, ki ga upravljamo in s pravnimi ali drugimi veljavnimi ukre- pi. Gre za območja, na katerih želimo dolgoročno ohranjati naravo in njene ekosistemske storitve, pa tudi kulturne GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 27 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJIZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI Trajnostna mobilnost Pri trajnostni mobilnosti na zavarova- nih območjih je poudarek predvsem na zmanjševanju negativnih vplivov pro- meta na naravo in lokalne skupnosti. Čeprav je eden od glavnih ciljev pro- metnih politik zmanjšanje emisij toplo- grednih plinov, so tu zaradi razmeroma majhnih prometnih obremenitev v ospredju drugi vidiki. To so predvsem izboljšanje kakovosti življenja prebi- valcev, varstvo habitatov, ki so pogosto ogroženi zaradi prometne infrastruk- ture (World … 1987; Orsi 2015), ter drugi, širši družbeni učinki trajnostne- ga razvoja. Ukrepi praviloma združu- jejo splošno uveljavljene pristope, kot so razvoj okolju prijaznejših prome- tnih tehnologij, cenovno dostopen in Poleg prizadevanj za ohranitev biotske raznovrstnosti in naravne dediščine so pomembni tudi odnosi med človekom in naravo ter preudarno načrtovanje trajnostnega razvoja, ki prebivalcem omogoča ustrezno raven kakovosti življenja. Turizem je ena od dejavno- sti, ki lahko pomembno prispeva k blaginji prebivalcev na zavarovanih območjih. Žal pa se ne ponudniki turističnih storitev ne upravljavci še ne zavedajo dovolj razvojnih prilo- žnosti, ki jo zavarovanim območjem lahko prinese trajnostna mobilnost (Ogrin 2011). Marsikje množičen obisk ogroža tudi tiste prvine, ki jih varujemo ali pa negativno vpliva na kakovost življenja prebivalcev (Miha- lic in Kuščer 2022). območij Natura 2000. V Sloveniji so območja Natura 2000 določena z Uredbo o posebnih varstvenih obmo- čjih (2004), kjer je kot prednostni varstveni cilj določeno ohranjanje, vzdrževanje ali izboljšanje obstoječih značilnosti žive in nežive narave, ki pri- spevajo k ugodnemu stanju ohranjeno- sti vrst in življenjskih prostorov. Sku- pna površina območij Natura 2000 v Sloveniji je 37,2 % (ARSO 2023). Kar 67,8 % zavarovanih območij v Slove- niji sovpada z območji Natura 2000. Razlogi in cilji zavarovanja so različ- ni, vsekakor pa je eden od glavnih izzivov zavarovanih območij vzdrže- vanje ravnovesja med varstvenimi in razvojnimi interesi (Briendra 2021). Slika 1: Zemljevid Slovenije z narodnim, regijskimi in krajinskimi parki. 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI Pomemben prispevek k razvoju trajnostne mobilnosti na zavaro- vanih območjih so mreže in pobu- de, ki spodbujajo sodelovanje med občinami in upravljavci, na primer Alpski biseri, Gorniške vasi. V okvi- ru pobude Povezanost v Alpah so občine v medsebojnem sodelovanju prvič v Sloveniji začele z načrtova- njem ukrepov za umirjanje prome- ta v Triglavskem narodnem parku. Dodatno podporo zavarovanim območjem pri načrtovanju trajno- stne mobilnosti nudi Alpska kon- vencija v svojih protokolih (Tran- sport Protocol 2007). Namen usmeritev za vzpostavljanje trajnostne mobilnosti na zavarovanih območjih je razvoj prometnih siste- mov, s katerimi bodo učinki na nara- vo in okolje manjši ter hkrati koristni za družbo (enakovredne možnosti prevažanja, kakovost življenja, vitalne lokalne skupnosti) in gospodarstvo, predvsem turizem (vzpostavljanje ugodnega ravnovesja med turistič- nim obiskom zavarovanih območij ter usmeritvami za varstvo narave in okolja). Metode dela Zaradi številčnosti in pestrosti zava- rovanih območij v Sloveniji smo informacije o ključnih izzivih pri upravljanju prometa zbirali na dva načina. Prvi je bil zbiranje informa- cij iz obstoječih in javno dostopnih načrtov upravljanja. Načrte upravl- janja so sprejela le nekatera zavarova- na območja: Triglavski narodni park, Regijski park Škocjanske jame, Kra- jinski park Sečoveljske soline, Krajin- ski park Strunjan, Naravni rezervat Izbira avtomobila kot prevoznega sredstva temelji na dejstvu, da je avto- mobil pogosto najhitrejši način poto- vanja, hkrati pa posamezniku omogo- ča največ svobode pri izbiri destinacij (Holden 2007). Z razvojem prometne infrastrukture in dostopnostjo avto- mobilov je postala izbira destinacij za posameznika zelo široka, medtem ko je potovanje z javnim prevozom omejeno na destinacije, dosegljive z avtobusnimi in železniškimi linija- mi. Pogostost uporabe avtomobila za obisk zavarovanih območij povzroča težave, s katerimi se dandanes soo- čajo tako tamkajšnji upravljavci kot prebivalci. Med največjimi izzivi, ki so jih izpostavili predstavniki zavaro- vanih območij oziroma so omenjeni v načrtih upravljanja (preglednica 1), so prav povečevanje avtomobilskega prometa in slaba dostopnost JPP. V zvezi z motornim prometom je pogo- sto izpostavljeno tudi pomanjkanje parkirnih mest na obrobju zavarova- nih območij, zato obiskovalci pogo- sto parkirajo v naravnem okolju, na mestih, ki za to niso predvidena in parkiranje sploh ni dovoljeno. Na zavarovanih območjih, kjer velja najstrožji režim zavarovanja, kot so pragozdni in drugi rezervati ter mirna območja Triglavskega narodnega par- ka, dostop obiskovalcem ni dovoljen. Dostopnost zavarovanih območij, kjer pa je dostop obiskovalcev dovoljen, je odvisna od kakovosti splošnega omrež- ja cestne in železniške infrastrukture ter gostote omrežja linij JPP, povezanosti izvorov obiskovalcev (na primer nase- lij in središč), destinacije (zavarovanih območij) in možnosti premikanja po zavarovanih območjih. učinkovit JPP ter spodbujanje alterna- tivnih oblik mobilnosti (Holden 2007) z ukrepi, ki so svojski za zavarovana območja. To so na primer upoštevanje nosilnih zmogljivosti okolja, ohranja- nje ekosistemskih funkcij prostora in uravnoteženje dostopnosti oziroma obiskanosti z ohranjanjem narave. Mobilnost na zavarovanih območjih vključuje tako vsakodnevna poto- vanja prebivalcev kot tudi turistična potovanja, torej premike obiskovalcev iz središč proti zavarovanim oziro- ma turistično zanimivim območjem. Zaradi teh je sezonska spremenljivost prometnih obremenitev velika. Vse to vpliva na organizacijo prometa na zavarovanih območjih, ki mora hkrati zagotavljati ustrezno raven kakovosti za prebivalce, biti dovolj prilagodljiv za velika sezonska kolebanja, ki so na turističnih območjih tudi sicer izrazi- ta, ne glede na to, ali gre za zavarovana območja ali ne (Lopez Lambas in Ricci 2014), in v čim večji meri zmanjšati vplive na naravo. Za zmanjšanje potreb ljudi po uporabi avtomobila na zava- rovanih območjih so potrebni splošni ukrepi trajnostnega načrtovanja pro- meta, kot so smotrno načrtovanje rabe prostora in poselitve, dejavnosti in sto- ritev, večmodalne storitve, dostopnost informacij ter spodbujanje trajnostnih potovalnih navad (Orsi 2015; Chatzi- ioannou s sodelavci 2020). Poleg teh so na zavarovanih območjih potrebni tudi samosvoji ukrepi, odvisni od vrste zavarovanega območja in njegove turi- stične obiskanosti. Pomembno vlogo pri potovalnih navadah ima čas, ki ga posameznik porabi za opravljanje svojih poti. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 29 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJIZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI upravljanja, hkrati pa smo želeli pri- dobiti boljši vpogled v izzive na pod- ročju prometa, s katerimi se soočajo različni deležniki, ter v ukrepe, ki so jih že sprejeli za njegovo zmanjšanje ali preprečevanje. Predstavnike smo k izpolnjevanju vprašalnika pova- bili 8. decembra 2023 ter prošnjo ponovili 21. decembra istega leta. Anketiranje smo zaključili 3. janu- arja 2024. Drug način zbiranja informacij je bilo spletno anketiranje s pomočjo spletnega orodja 1KA. Vprašalnik smo poslali na elektronske naslo- ve vseh upravljavcev narodnega, regijskih in krajinskih parkov ter enega naravnega rezervata v Slo- veniji, pa tudi petdesetih občin na teh območjih. Za anketno raziskavo smo se odločili, ker vsa zavarovana območja nimajo sprejetega načrta Škocjanski zatok, Krajinski park Goričko, Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne ter Krajinski park Kolpa, pri katerem so do sprejetja načrta upravljanja v veljavi začasne upravljavske smernice. V teh doku- mentih smo se osredotočili na more- bitne izzive, s katerimi se upravljavci soočajo v prometu, in na ukrepe, ki so jih zavarovana območja bodisi že sprejela bodisi jih načrtujejo. Preglednica 1: Pregled obstoječih ukrepov na področju mobilnosti na zavarovanih območjih. krepitev JPP, brezplačen prevoz e-vozila za zaposlene prepoved / omejevanje / umirjanje motornega prometa parkirna politika ureditev kolesarskih in / ali pešpoti izposoja (električnih) koles drugo Triglavski narodni park digitalizacija sistema trajnostne mobilnosti, ozaveščanje Regijski park Škocjanske jame Kozjanski regijski park Notranjski regijski park prepoved gradnje novih gozdnih poti Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne Krajinski park Debeli rtič Krajinski park Goričko polnilnice za e-vozila Krajinski park Kolpa Krajinski park Ljubljansko barje Krajinski park Logarska dolina usmerjanje obiska Krajinski park Mrzlica Krajinski park Ponikovski kras Krajinski park Radensko polje Krajinski park Sečoveljske soline sodelovanje v projektih Krajinski park Strunjan Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ozaveščanje Krajinski park Zgornja Idrijca 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI Na nekaterih zavarovanih območjih že izvajajo določene ukrepe, s katerimi želijo zmanjšati vplive motornega pro- meta na naravo in kakovost življenja prebivalcev ter spodbujati trajnostno mobilnost. Pregled obstoječih ukrepov je predstavljen v preglednici 1. Po pregledu načrtov upravljanja zavarovanih območij in anketnih odgovorov smo opredelili dva temat- ska sklopa, za katera v nadaljevanju podrobneje predstavljamo glavne izzi- ve in predlagane ukrepe. Prvi obrav- nava problematiko dostopanja do zavarovanih območij, drugi pa mobil- nost znotraj njih. Dostopanje do zavarovanih območij JPP je hrbtenica trajnostne mobilno- sti, njegova privlačnost pa temelji na časovni konkurenčnosti, pogostnosti voženj in udobju (Tiran s sodelavci 2021). Mnoga slovenska zavarova- na območja so z javnim prevozom in povzročajo nezadovoljstvo tako pri domačinih kot tudi obiskovalcih zavarovanih območij. Težave nastaja- jo tudi pri organizaciji mirujočega prometa, predvsem zaradi pomanj- kanja parkirnih mest ter nelegalnega parkiranja avtomobilov in avtobu- sov. Nemalokrat skozi zavarovano območje potekajo državne ceste, zato imajo upravljavci zelo malo možnos- ti omejevanja prometa. Velik izziv za zavarovana območja so tudi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Zaradi velikosti nekaterih zavarovanih območij, razpršenosti vstopnih točk in odsotnosti ustrezne signalizacije je regulacija ali celo prepoved motorne- ga prometa lahko težavna. Nekatera zavarovana območja se kljub nedav- nim izboljšavam na področju JPP še vedno soočajo z nezadovoljivim jav- nim prevozom. To omejuje mobilnost prebivalcev, odvrača obiskovalce in domačine od uporabe javnega prevoza in jih napeljuje k uporabi avtomobila. Izpolnjene vprašalnike smo prejeli od upravljavcev enega narodnega parka, enajstih krajinskih parkov, enega regijskega parka in enega naravnega rezervata, kar pomeni 70 % stopnjo odgovorov. Na anketo se je odzva- lo tudi osemnajst oziroma 36 % od kontaktiranih občin. V anketi smo upravljavce oziroma pristojne osebe z občin spraševali, ali imajo sprejete mobilnostni načrt, prometno strate- gijo ali strategijo trajnostnega razvo- ja in, ali ta vključuje tudi področje mobilnosti oziroma drug soroden dokument, ki obravnava področje prometa in mobilnosti. Vprašanja so se nanašala tudi na morebitne obsto- ječe ukrepe trajnostne mobilnosti, urejenost dostopa do zavarovanega območja in do najbolj obiskanih točk znotraj njega. Na koncu smo anketirance povprašali še, ali poznajo primere dobrih praks reševanja problematike mobilnosti na zavaro- vanih območjih. Treba je omeniti, da je bil med raziskavo Regijski park Pohorje šele v postopku ustanavl- janja. Čeprav je na zemljevidu že prikazan (slika 1), v raziskavo ni bil vključen. Rezultati z diskusijo Pregled načrtov upravljanja zavarova- nih območij in anketnih odgovorov ključnih deležnikov kaže na to, da so izzivi, povezani s prometom, na zavarovanih območjih zelo raznoliki, prav tako kot tudi njihove aktivnosti za preprečevanje negativnih vplivov prometa. Marsikje se motorni promet poveča predvsem poleti zaradi pohod- ništva, kopanja v naravnih kopališčih in obiskovanja znamenitosti. Promet- ne gneče negativno vplivajo na naravo Slika 2: Parkirišče pri naravnem kopališču Lajšt v Krajinskem parku Zgornja Idrijca je poleti med vikendi plačljivo (foto: Matej Gabrovec). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 31 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJIZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI • Poudarjanje možnosti dostopa z JPP v turističnih oglasih. • Mobilnostne načrte za obiskovalce z informacijami o prevozu z JPP iz večjih središč. Za zavarovana območja, kjer visoko- frekvenčni JPP ekonomsko ni upravi- čen, je smiselna kombinacija osebnega prevoza in trajnostnih oblik mobilno- sti. Anketa je pokazala, da nekatera zavarovana območja že nudijo prevo- ze od parkirišč do ključnih zanimivih točk ter izposojo (električnih) koles. Predlagamo: • P+R prestopne točke ob glavnih koridorjih JPP, ki obiskovalcem omogočajo, da zadnji del poti opravijo na trajnosten način. • Večmodalna vozlišča zunaj zavarovanih območij, kjer obiskovalci avtomobil zamenjajo za JPP, pešačenje, kolesarjenje ali prevoze na zahtevo. Pomembne so tudi celostne prome- tne strategije (CPS) občin, ki vklju- čujejo ukrepe trajnostne mobilnosti. Nekatera območja se že opirajo nanje (na primer Krajinski park Logarska dolina, kjer ima občina Solčava spre- jeto Strategijo trajnostnega razvoja Občine Solčava). Kjer se zavarovana območja razprostirajo na ozemlju več občin, CPS pogosto niso usklajene (primer je Krajinski park Ljubljansko barje). V prihodnje bodo sodelovanje olajšali regijski centri mobilnosti, ki jih je predvidel Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (2022). Pilo- tno je bila pripravljena regijska CPS za Julijske Alpe, ki vključuje štirinajst občin, s tem pa tudi celotno ozemlje Triglavskega narodnega parka. • Analize izvora obiskovalcev za načrtovanje ustreznih linij JPP, ki bodo tudi časovno prilagojene potrebam obiskovalcev. • Prevoze od postajališč JPP do zavarovanih območij in turističnih nastanitev po zgledu avstrijskega narodnega parka Visoke Ture. • Več prostora za prevoz koles, prtljage in hišnih ljubljenčkov na vozilih JPP. Pomembna je tudi dostopnost infor- macij o možnostih prevoza z JPP do zavarovanih območij in znamenitosti znotraj njih. Predlagamo: • Bolj učinkovito informiranje prek spletnih strani, promocijskih gradiv in družbenih omrežij. • Vključitev turističnih linij v nacionalne in mednarodne načrtovalce poti (na primer SiMO, Google Maps). razmeroma slabo dostopna. Anketi- ranci so opozorili na krčenje storitev in sezonsko spremenljivost, kar kaže na zanemarjanje potreb prebivalcev. Do nekaterih zavarovanih območij je slabša dostopnost ob vikendih in šol- skih počitnicah, ko je obisk praviloma največji. Organizacija javnega prevoza mora biti povezana s parkirno politiko na zavarovanem območju. V posame- znih primerih je prišlo do skrajšanja prog javnega prevoza, ker avtobusni prevoznik zaradi napačno parkiranih osebnih vozil na končnem postajali- šču ni mogel obrniti. Tak primer je v letih 2024 in 2025 v Logarski dolini, kjer je avtobus prvotno vozil do par- kirišča pod slapom, zdaj pa vozi le do hotela sredi doline, zato je za večino planincev nezanimiv. Za izboljšanje dostopnosti javnega prevoza in zmanjšanje avtomobil- skega prometa predlagamo naslednje ukrepe: Slika 3: Do kopališča Lajšt se lahko obiskovalci poleti odpeljejo z brezplačnim avtobusom iz Idrije in Črnega Vrha (foto: Matej Gabrovec). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI predvsem zaradi hrupa, onesnaževa- nja in vožnje zunaj urejenih poti. V Triglavskem narodnem parku si že prizadevajo za prepoved takšnih vozil. Na nekaterih zavarovanih območjih so že uvedli omejitve ali prepoved motornega prometa (preglednica 1). Mobilnost znotraj zavarovanih območij V anketi je bil eden najpogosteje izpo- stavljenih izzivov znotraj zavarovanih območij motorni promet. Proble- matična sta tako avtomobilski pro- met kot tudi vožnja s štirikolesniki, Predlagamo: • Sodelovanje med upravljavci zavarovanih območij in občinami pri načrtovanju trajnostne mobilnosti, zlasti kadar območje sega na ozemlja več občin. Načrti upravljanja zavarovanih območij ne vključujejo nujno tudi prometa. To povzroča neenotno obravnavo področja mobilnosti ali celo njegovo odsotnost. Na osmih obravnavanih zavarovanih obmo- čjih v načrtih upravljanja bolj ali manj obsežno obravnavajo področje mobilnosti. To so Triglavski narodni park, Regijski park Škocjanske jame, Notranjski regijski park, ter Krajinski parki Češeniške in Prevojske gmajne, Goričko, Sečoveljske soline, Strunjan in Zgornja Idrijca. Kljub temu pro- met marsikje ogroža ključne naravne prvine. Predlagamo: • Vključitev področja mobilnosti v načrte upravljanja, kar bi dolgoročno morala postati zakonsko obvezna sestavina. • Obvezne mobilnostne načrte pri vzpostavljanju vseh novih virov prometa na zavarovanih območjih, kot so na primer novogradnje. Privlačnost uporabe JPP za obiskova- nje zavarovanih območij lahko pove- čajo različne sheme nagrajevanja, kot so na primer popusti pri določenih storitvah. Predlagamo: • Spodbujanje obiskovalcev, da se do zavarovanih območij pripeljejo z JPP, na primer z različnimi ugodnostmi pri koriščenju turističnih storitev. Slika 5: Zapornica v Triglavskem narodnem parku onemogoča pot v mirno okolje (foto: Matej Gabrovec). Slika 4: Kartica Julijske Alpe: Bohinj nudi različne ugodnosti; ena izmed različic je namenjena obiskovalcem, ki v Bohinj prispejo z JPP ali se odločijo, da ga bodo uporabljali v celotnem času bivanja in ob tem deponirajo ključe avtomobila (medmrežje 6). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 33 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJIZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI nekatere ukrepe za usmerjanje turis- tičnega obiska in s tem poskuša- jo razbremeniti najbolj obiskana območja. Predlagamo: • Določitev nosilnih zmogljivosti zavarovanih območij ali njihovih posameznih delov ter opredelitev mejnih obremenitev naravnega okolja zaradi prometa, na podlagi katerih se oblikuje in izvaja prometna politika. • Analizo obiskanosti ter promocijo manj obiskanih območij in dejavnosti v različnih sezonah. • Načrtno usmerjanje turizma na regionalni in državni ravni. • Omejitev obiska z največjim dovoljenim številom dnevnih obiskovalcev, kjer je to mogoče. • Cenovne mehanizme za regulacijo turističnega obiska, na primer prilagajanje cen parkiranja in vstopnin ob večjem povpraševanju. zadnjih letih pospešeno gradi kolesar- sko infrastrukturo in prehode čez Lju- bljanico. Kolesarske in pešpoti pove- zuje tudi z interpretacijskimi objekti ter drugimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi na Ljubljanskem bar- ju. Pozitiven primer je tudi Bohinjska kolesarska pot, a je zaradi širine, ki ustreza in je hkrati namenjena tudi vožnji s kmetijskimi stroji, izjemno velik poseg v prostor. Predlagamo: • Dopolnjevanje omrežja kolesarskih in pešpoti. • Gradnja infrastrukture za aktivno mobilnost naj spoštuje načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki daje prednost izkoriščanju obstoječe infrastrukture in temelji na smotrni rabi prostora. Določena zavarovana območja se predvsem poleti soočajo s čezmernim obiskom, kar pomeni povečan pro- met. Nekateri upravljavci že izvajajo Predlagamo: • Jasno določitev območij, kjer je promet dovoljen, uvedbo fizičnih zapor in / ali dovolilnic za lokalne prebivalce, v kombinaciji z nadzorom nad izvajanjem režima. • Nacionalne certifikate za prometno trajnostna zavarovana območja ter vključitev mobilnosti v obstoječe certifikacijske sheme. Na zmanjšanje avtomobilskega pro- meta na zavarovanih območjih lahko učinkovito vplivamo tudi s parkirno politiko. Za zgleden primer uvajanja takšnih ukrepov že več let velja občina Bohinj. Učinkovitost parkirne politi- ke pa lahko otežujejo zasebni lastniki parkirišč (na primer parkirišča pri sla- pu Savica v Bohinju). Predlagamo: • P + R parkirišča na obrobju zavarovanih območij, dopolnjena s prevozi med glavnimi interesnimi točkami in možnostjo najema (električnih) koles. • Postajališča JPP naj bodo bliže znamenitostim kot parkirišča, da obiskovalce spodbujajo k uporabi javnega prevoza. • Omejevanje zasebnih parkirišč na zavarovanih območjih z davčnimi in drugimi sistemskimi ukrepi ter ustreznim nadzorom. Za trajnostno mobilnost je ključna kakovostna infrastruktura za aktivne oblike mobilnosti, kot sta kolesar- jenje in hoja. Nekatera zavarovana območja to že krepijo (preglednica 1). Dober zgled na tem področju je Krajinski park Ljubljansko barje, ki v Slika 6: Ker je cesta v Polog poleti zaprta za promet, je za obiskovalce cerkve svetega Duha v Javorci iz Tolmina organiziran prevoz s kombiji ali minibusi (foto: Matej Gabrovec). 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI • Ob množičnih dogodkih je smiselno organizirati dodatne prevoze in pripraviti mobilnostne načrte. Zgledni primeri tovrstne prakse so tekmovanja v smučarskih skokih v Planici in v biatlonu na Pokljuki, pa tudi starejše prakse opisov dostopnosti, kot so bili Vozni redi v Julijskih Alpah in Vozni redi v Alpah. • Izhodišča poti po zavarovanih območjih naj bodo na postajališčih JPP; opisi poti naj vključujejo informacije o JPP po zgledu aplikacij »V hribe z javnim prevozom!« (Tiran s sodelavci 2023) in »Peš iz dolin do višin« (Planinska … 2025). Sklep Številna zavarovana območja v Sloveniji se soočajo z negativnimi posledicami motornega prometa, kar vpliva tako na naravo in okolje kot na kakovost življenja prebivalcev. Pregled načrtov upravljanja in anketnih odgo- vorov kaže, da so tovrstni izzivi zelo raznoliki, zato pa so raznovrstne tudi aktivnosti za preprečevanje negativnih vplivov prometa. Nekatera zavarovana območja že izvajajo ukrepe, s kateri- mi želijo zmanjšati vplive motornega prometa na naravo in kakovost živl- jenja prebivalcev ter spodbujati traj- nostno mobilnost, na primer ponu- janje prevozov z električnimi vozili, možnost izposoje koles, fizične ovire, s katerimi upravljavci ali lastniki ome- jujejo ali prepovedujejo motorni pro- met na določenih območjih. V razis- kavi smo se oprli na analizo načrtov upravljanja in anketne vprašalnike, namenjene ključnim deležnikom. K spremembam védenja na področju mobilnosti prispeva ozaveščanje obi- skovalcev o razlogih za zavarovanje območij in pomenu trajnostne mobil- nosti. Predlagamo: • Ozaveščanje obiskovalcev in opozarjanje na primerno (mobilnostno) vedenje prek spletnih strani, promocijskih gradiv, mobilnostnih kampanj, družbenih omrežij in tabel znotraj zavarovanega območja. Dogodki, organizirani na zavarova- nih območjih, lahko povzročijo veli- ke prometne obremenitve. Treba jih je uskladiti z JPP in tako obiskoval- cem omogočiti časovno konkurenčen prevoz. Predlagamo: • Prireditve naj bodo časovno usklajene z voznimi redi in naj nudijo informacije o javnem prevozu. Za vzpostavljanje trajnostne mobilno- sti na zavarovanih območjih so ključ- ne kakovostne informacije o mobil- nostnih storitvah in institucionalno sodelovanje. Predlagamo: • Uskladitev sistemov prevozov med občinami, kjer zavarovano območje zajema več občin. • (Ponovno) vzpostavitev informacijskih kanalov in portalov, kjer bi bile dostopne vse možnosti JPP na zavarovanem območju, z možnostjo integracije v nacionalne načrtovalce poti. • Posodobljene informacije na zemljevidih ter v načrtovalcih poti in voznorednih iskalnikih. • Pri opisu možnosti dostopa do znamenitosti na zavarovanih območjih je treba na prvem mestu vselej navesti trajnostne možnosti (peš, kolo, JPP). Slika 7: P+R parkirišče v Bohinjski Bistrici kot izhodišče za kolesarjenje po Bohinjski kolesarski poti ali prestop na javni prevoz (foto: Urška Smukavec). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 35 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJIZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI so javni prevoz, prevozi na zahtevo, souporaba električnih vozil, kole- sarjenje in hoja. Marsikatero zava- rovano območje se sooča z izrazito sezonsko prometno preobremenje- nostjo ali prometno preobremenje- nostjo, vezano na enkratne dogod- ke, zato sta pomembna usmerjanje turističnih tokov in razvoj celoletne turistične ponudbe. K spodbujan- ju aktivnih oblik mobilnosti lahko prispevajo tudi načrti hodljivosti. Ozaveščanje o pomenu trajnostne mobilnosti in varovanja narave je treba nujno dopolniti z ustreznimi sistemskimi ukrepi. Na koncu želimo opozoriti, da v Slo- veniji trenutno primanjkuje analiz o načinu dostopanja do zavarovanih območij in o tem, kako se obisko- valci znotraj njih premikajo, kar bi lahko prispevalo k učinkovitejšemu načrtovanju trajnostne mobilnosti. Nadaljnje raziskave so smiselne tudi na področju vrednotenja učinkovi- tosti obstoječih ukrepov. področje trajnostne mobilnosti in spodbujati medobčinsko sodelo- vanje, zlasti pri večjih zavarovanih območjih. Za doseganje trajnostne mobilnosti znotraj zavarovanih območij je ključ- no tudi dosledno izvajanje načrtov upravljanja, že uvedenih ukrepov na področju omejevanja in umirjanja prometa, in drugih dokumentov, kot so celostne prometne strategi- je občin. Za zavarovana območja ali njihove dele, ki se soočajo s čezmernimi obremenitvami zaradi prometa, bi bilo v prihodnje smi- selno opredeliti nosilne zmogljivos- ti obiska in prometa ter vzpostaviti regulativne mehanizme za prepre- čevanje njunih negativnih vplivov. Pomembna prvina je ustrezna par- kirna politika, ki obiskovalce spod- buja, da vozila pustijo zunaj ali na obrobju zavarovanih območij. Za premikanje znotraj zavarovanih območij morajo biti na voljo različ- ne trajnostne oblike mobilnosti, kot Pregled načrtov umirjanja prometa za posamezna turistična območja znotraj zavarovanih območjih bi lahko zago- tovil natančnejši vpogled v obstoječe ukrepe in njihovo izvajanje. Ta vidik je zato lahko izhodišče za nadaljnje raziskave. Čeprav so zavarovana območja pravi- loma redkeje poseljena, je učinkovit JPP ključen za zmanjšanje motor- nega prometa, ki ga ustvarjajo obis- kovalci. Tak primer je dolina Vrata, kjer je avtobusni prevoz poleti kljub visoki frekventnosti polno zaseden. Poleg kakovostnega javnega prevoza so pomembni tudi drugi pristopi za zmanjšanje uporabe avtomobila in spodbujanje večmodalnosti. Vzpostavljanje trajnostne mobilnosti na zavarovanih območjih bi moralo temeljiti na dveh pristopih: • spodbujanju bolj trajnostnega dostopa do zavarovanih območij in • razvoju trajnostne mobilnosti znotraj njih. Ključno vlogo pri dostopanju do zavarovanih območij ima kakovos- ten sistem JPP, ki velja za hrbtenico trajnostne mobilnosti. Poleg ustrezne pogostnosti in časovne konkurenč- nosti je pomembno tudi ažurno in celovito podajanje informacij o mobilnostnih možnostih. Pomemb- ne so tudi večmodalne točke, ki omogočijo, da predvsem dnevni obis- kovalci zadnji del poti opravijo traj- nostno – peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Za zavarovana območja je bistven tudi ustrezen institucionalni okvir. Načrti upravljanja zavarova- nih območij bi morali urejati tudi Slika 8: Aplikacija V hribe z javnim prevozom nudi ideje za 40 izletov po Sloveniji, ki ne zahtevajo vračanja na izhodišče in jih je tako najlažje izvesti z javnim prevozom (vir: Tiran s sodelavci 2023 – zajem zaslona). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZAVAROVANA OBMOČJA IN MOBILNOST V SLOVENIJI Viri in literatura 1. Agencija Republike Slovenije za varstvo okolja [ARSO]: Kazalci okolja v Sloveniji. Ljubljana, 2023. Medmrežje: https://kazalci.arso.gov.si/sl/teme/promet (25. 8. 2025). 2. Berginc, M., Kremesec-Jevšenak, J., Vidic, J. 2007: Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana. 3. Briendra, K. C. 2021: Complexity in balancing conservation and tourism in protected areas: Contemporary issues and beyond. Tourism and Hospitality Research 22-2. 4. Buongiorno, A., Intini, M. 2021: Sustainable tourism and mobility development in natural protected areas: Evidence from Apulia. Land Use Policy 101. 5. Chatziioannou, I., Alvarez-Icaza, L., Bakogiannis, E., Kyriakidis, C., Chias-Becerril, L. 2020: A structural analysis for the categorization of the negative externalities of transport and the hierarchical organization of sustainable mobility’s strategies. Sustainability 12-15. 6. Cipra: Vozni redi v Alpah. Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://www.cipra.org/sl/projekti/vozni-redi-v-alpah (24. 10. 2025). 7. Coccossis, H. 2008: Cultural heritage, local resources and sustainable tourism. International Journal of Services Technology and Management 10-1. 8. Gabrovec, M., Tiran, J., Benčina, M., Bole, D., Goluža, M., Koblar, S., Pipan, P., Živčić, L. 2025: Prevozna revščina v Sloveniji. Georitem 34. 9. Holden, E. 2007: Achieving sustainable mobility. Everyday and leisure-time travel in the EU. London. 10. Lopez Lambas, M. E., Ricci, S. 2014: Planning and management of mobility in natural protected areas. Procedia – Social and Behavioural Sciences 162. 11. Lozano-Oyola, M., Blancas, F. J., González, M., Caballero, R. 2012: Sustainable tourism indicators as planning tools in cultural destinations. Ecological Indicators 18. 12. Markeš, J. 2019: Analiza ukrepov trajnostne mobilnosti na primeru Bohinja. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 13. Medmrežje 1: https://www.alpine-pearls.com/en (25. 8. 2025). 14. Medmrežje 2: https://gorniskevasi.pzs.si/manj-je-vec.php (25. 8. 2025). 15. Medmrežje 3: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/mehki-ukrepi-trajnostne-mobilnosti/ (25. 8. 2025). 16. Medmrežje 4: https://www.iucn.org/our-work/topic/effective-protected-areas (25. 8. 2025). 17. Medmrežje 5: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/uprava/zgodovina-in-vizija-parka/ (25. 8. 2025). 18. Medmrežje 6: https://www.bohinj.si/kartica-julijske-alpe/ (25. 8. 2025). 19. Mihalic, T., Kuščer, K. 2022: Can overtourism be managed? Destination management factors affecting residents’ irritation and quality of life. Tourism Review 77-1. 20. Ministrstvo za naravne vire in prostor [MNVP]: Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Ljubljana, 2023. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/naravni-parki-naravni-rezervati-in-naravni-spomeniki/ (25. 8. 2025). 21. Ogrin, M. 2011: Je trajnosten razvoj zavarovanih območij mogoč brez trajnostne mobilnosti? Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji. Ljubljana. 22. Orsi, F. 2015: Sustainability requisites of transportation in natural and protected areas. Sustainable transportation in natural and protected areas. London. 23. Pachschwoell, A. 2011: Leopold Hufnagl (1857–1942): Ein ökologischer Vordenker. Unsere Heimat 82-1. 24. Phillips, A. 1998: The nature of cultural landscapes — a nature conservation perspective. Landscape Research 23-1. 25. Planinska zveza Slovenije: Peš iz dolin do višin. Medmrežje: https://www.pzs.si/novice.php?pid=16371 (25. 8. 2025). 26. Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. 2023: Institucionalni okvir ohranjanja narave v Sloveniji. Geografija v šoli 31-2/3. 27. Tiran, J., Ciglič, R., Hrvatin, M., Gabrovec, M. 2021: Analiza kakovosti storitve in konkurenčnosti JPP ter predlogi možnih izboljšav. Medmrežje: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/analiza_kakovosti_storitve_in_konkurencnosti_jpp_ter_predlogi_moznih_izboljsav_final_v3.pdf (25. 8. 2025). 28. Tiran, J., Gabrovec, M., Ciglič, R., Hrvatin, M. 2023: V hribe z javnim prevozom. Medmrežje: https://giam-zrc-sazu.maps.arcgis.com/apps/webappviewer/index.html?id=f9f04bbe5c9f4446be9d9945fc755a05 (25. 8. 2025). 29. Transport Protocol 2007. Official Journal of the European Union L 323/15. 30. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list Republike SLovenije, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18. Ljubljana. 31. Vozelj, T. 2014: Vpliv trajnostne mobilnosti na turistični razvoj manjših alpskih krajev na primeru združenja Alpski biseri. Zaključna seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 32. World Commission on Environment and Development 1987: Our Common Future. 33. World Travel Tourism Council 2023: Slovenia. Annual research: Key highlights. 34. Zakon o celostnem prometnem načrtovanju. Uradni list Republike Slovenije, št. 130/2022. Ljubljana. 35. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2004. Ljubljana. 36. Zorn, M., Smrekar, A., Skoberne, P., Šmuc, A., Brancelj, A., Dakskobler, I., Poljanec, A., Peršolja, B., Erhartič, B., Ferk, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ribeiro D. 2015: Dolina Triglavskih jezer. Geografija Slovenije 32. Ljubljana. 37. Žemlja, K. 2016: Izvajanje trajnostne mobilnosti v občini Bohinj. Zaključna seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.