C/0J>\
Y°*^ enki
NO. 12
N.Y'
10032
PkMk
4N IN smi?
U.N9UA«« mm
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

Integracija v šolstvu kar dobro napreduje
Na Jugu je uspešnejša in hitrejša kot v ostalilh delih dežele, kj'er se bori proti načinu naselitve.
WASHINGTON, D. C. — Federalni tajnik za prosveto Richardson je objavil prve letošnje številke o stanju integracije ^ Prosveti. Iz njih je razvidno, va integracija napreduje hitrej-Ee v naših južnih državah kot ' severnih. V n “konfederalnih ršavah na jugu obiskuje integrirane šole že 38'/, vseh črnih cijakov, v 32 severnih državah Pa le 28'/-. V sedmih ‘obrobnih’ državah znaša odstotek 37%.
Da integracija napreduje hi-reje na jugu kot na severu, ^zhodu in zahodu, ni nič nepri-ca ovanega. Na jugu je preje državna oblast namenoma in načrtno vzdrževala ločeno prosve-°- V ostalem delu naše dežele ■ic segregacija tesno povezana s stanovanjsko segregacijo. Tam
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 19, 1971
ŠTEV. LXXII - VOL. LXXII
j maj o
mestni predeli svoje geto-
sselbine, sredi njih se pa na-vajai° šede, ki jih obiskujejo le
in^1	Šole v “belih”
četnih področjih obisk ujejo ""“vno le beli dijaki. tr a delitev je postala že nekaj tež'1C^0na^ne^a’ tradicijo je pa stvlr Zl°miti kot 'Tliv polti. To niik n°S^ sm° spoznali šele zad-v’rok	le‘- To je glavni
poča^n da lnteSracija napreduje dela	p0vsod druSod’ le Jug
Nichai'dson je
.	—r- j — s sedanjim po-
ckorn integracije zadovoljen. Ne napreduje sicer tako hitro, k°t bi federacija rada, toda na-Predek v integraciji ni več ve-Zari z demonstracijami, štrajki, Nemiri itd. Javnost ga je začela smatrati kot nekaj prirodnega, ar je moralo priti.
hi Fafah hoče enofnost
BEIRUT, Lib. — Al Fatah je ^aJstarejša in najmočnejša pale-ska gverilska organizacija. izl)611 Vodn^k Yasir Arafat je bil an za vodnika zveze vseh p .erilskih skupin. Že od lani se ^ 'zadeva, da bi uvedel med' disciplino in jih vodil k črt Pnernu ciiju po skupnem na-g]^' ^aJv~eč težav ima z Ljud-r°nto za osvoboditev Pale-irn e> ie močno levičarska in j0 3 rned glavnimi cilji revolucije V arahskem svetu. Po svetu pre^nana zaradi ugrabitev letal ° W8611 m njihovega uni-
jo to početje tedaj ob-spra . *.n skušal Ljudsko fronto spejo1 pod madzor. Ni 11111 u’ teku ° 'Bjc'dska fronta pre-Vj | Petek po ponovni pomirit-gvefp , sPrejemu dogovora med danijo skupinami in jor-P'adn armado napadla ar-Arafn?, patniljo iz zasede, je bilo
Liudsko f 0VOl:}' 0 bdolžil je govorov 0nt°’ da se ne drži d°-Pih čl m naP°Vedal sodbo nje-sitim Pred Posebnim voja-gzerilskim sodiščem.
Novi grobovi
Antonia Požar
V soboto ponoči je umrla 74 let stara Antonia Požar z 22677 Ivan Avenue, rojena v Koris-nici v fari Knežak v Sloveniji, od koder je prišla 1. 1920 v ZDA, žena Louisa, sestra Antona Belost in Pauline Farthrow (oba v Penna), svakinja Alojzije Ludvig. Pokojna je bila članica SN-PJ št. 53 in W. of W. Truplo bo na mrtvaškem odru v Grdino-vem pogrebnem zavoda na Lake Shore Blvd. danes popoldne od 2. do 4. in od 7. do 9. zvečer, jutri pa bo prepeljano v Can-nonsburg, Pa., za pokop na pokopališču sv. Patrika v četrtek.
Sen. McGovern pojde v Azijo in Afriko
WASHINGTON, D.C. — Sen. Muskie se je vrnil s poti na Srednji vzhod, v Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo, sen. McGovern, ki je včeraj objavil svojo kandidturo za imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata leta 1972, pa pojde j v bližnjo bodočnosti na pot v | .Azijo in Afriko.
Sen. G. McGovern se zavzema za ameriško priznanje rdeče Kitajske in za povečanje trgovine z afriškimi in azijskimi lažavami. Med javnostjo ima od vseh demokratov po podatkih povpraševalcev javnega mnenja najmanj podpore — le 2% proti 33% za sen. Muskia, 31% za sen. Kennedy j a in 16% za sen. Hum-phreyja. Sen. McGovema smatrajo na splošno za “preveč liberalnega”, da bi mogel pritegniti nase vsaj za enkrat večje število demokratov.
Armada nadzira na iisoče državljanov
Skupno naj bi bilo v armadnih arhivih in zapiskih o-ko!i 18,000 imen civilistov v zvezi z nemiri od poletja 1067 dalje.
WASHINGTON, D.C. — Armada, ki je bila ob velikih nemirih poleti 1967 in kasneje ne-kajkrati klicana pomagat vzdrževat red in mir, je od tedaj pa do lanskega leta zbrala okoli 18,000 imen državljanov vseh skrajnosti in skupin, ki so sodelovale pri nemirih, izgredih in demonstracijah. Cilj “nadziranja” teh skupin in posameznikov je bil biti pripravljen za slučaj novih izgredov in nemirov.
Večinoma imen je dobila armadna obveščevalna služba od FBI in krajevnih policijskih u-radov, nekaj pa tudi preko svojih lastnih obveščevalcev in zaupnikov, ki jih je poslala tja, kjer je pričakovala nemire.
Vojaški vodniki v Pentagonu trdijo, da se je armada te službe otepala, da pa jo je sprejela na pritiskanje Bele hiše in vrhovnih civilnih vodnikov v o-brambnem tajništvu.
Vsa reč je prišla v javnost, ko je neki bivši vojaški zaupnik razkril svoje delo v zvezi z dogodki v državi Illinois, kjer naj bi bil po naročilu armade nadzirali guvernerja, enega kongresnika in A. fStevensoha, ki je bil v preteklem novembru izvoljen za zveznega senatorja.
Sestanek o piratstvu se je opil javnosti
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je na tihem povabilo članice ZN, naj pošljejo svoje delegate na sestanek izvedencev o zračnem piratstvu. Iz razumljivih razlogov je bilo povabljencem nasvetovano, naj zadeve ne obešajo na veliki zvon. In tako se je res zgodilo, da je 30 držav poslalo na tihem svoje delegate v naše državno tajništvo, kjer so odmaknjeni od sveta izmenjavali gradivo o
BETHLEHEM STEEL C0RP.
LE POPUSTILA V CENAH
Hcthlehem Steel Corporation, druga največja jeklarska družba v deželi, je včeraj pod pritiskom Bele hiš'e delno umaknila napovedano zvišanje cen svojih izdelkov in spravila te v soglasje z napovedanim povišanjem II.S. Steel Corporation, najvtečje jeklarske družbe v ZDA in na vsem svetu. — Skupni narodni dohodek je lani padel. Novo znižanje obrestne mere.
WASHINGTON, D.C. — Gospodarska vprašanja in druge
. domače zadeve so v zadnjih vprašanju, kako se borit. Prot'[dneh pritegailc zanimanje jat-ugrabitvam letal. ! (	- j j
V Gdansku spet štrajk?
GDANSK, Polj. — Iz delav-ikih vrst so prišle včeraj vesti “sedečem” štrajku v ladjedelnicah Lenin, kjer se delavci jeze zaradi previsokih zahtev produkcije. Posebni odbor delavcev naj bi predložil vodstvu ladjedelnic delavske pritožbe in zahteve.	i
Delavci trdijo, da se ne bodo vrnili na redno delo, dokler ne bo prišel kdo “iz Varšave govorit z njimi”.
Premiki v Hanoiu?
SAIGON, J. Viet. — Opazovalci razvoja v Hanoiu se čudijo, kam je izginil Truong Chinh, glavni idejni vodja Komunistične partije Severnega Vietnama. Že nekaj mesecev ga niso nikjer videli in ne zasledili njegovega imena v časopisju.
Neke vesti trdijo, da je bolan, drugi pa ugibljejo, da je izginil iz javnosti, ker je bil znan kot glavni tekmec Le Duana, glavnega tajnika KP. Ta je znan kot naklonjen Moskvi, med tem ko je Truong Chinch znan po svojem nagibanju na stran Peipin-
ga.
Zborovanje je moralo biti zanimivo, saj je trajalo par dni. Potem je konferenca sklenila, da odstopi vse gradivo pristojnemu organu Združenih narodov. Poročila o poteku zborovanja ni bilo nobenega, par podrobnosti je pa prišlo na dan. V naši deželi je bilo na primer 1. 1969 ■ 32 ugrabitev, 1. 1970 pa le 19.
Poleg sestanka je bila prirejena tudi mala razstava tehničnih predmetov, ki so sedaj v rabi v boju proti piratom. Javnost do razstave ni imela dostopa. Značilno je, da so se sestanka u-deležile vse države, kjer so se godile ugrabitve. Pripetilo se je celo, da so prišli delegatje iz Moskve. Kremelj je bil povabljen, pa so birokrat j e dremali in pozabili Ameriko pravočasno opozoriti, da bodo poslali svoje delegate.
Chevrolet-Corsair imajo slabe grelce
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za prevoz je opozorilo, da imajo avtomobili Chevrolet-Corsair napačno ken-stuirane grelce (heaters). Kadar so v rabi, puščajo iz sebe preveč ogljikovega monoksida.
Tajništvo svetuje lastnikom takih avtomobilov, da jih pošljejo v pregled in popravilo, kakor hitro opazijo značilen smrad ogljikovega monoksida.
Kadar je grelec v rabi, naj bo iz previdnosti zmeraj odprto vsaj eno okno za par prstov, predsednik Nixon uporabil svo-dokler grelci niso popravljeni. | jo moč, je verjetno in razum-Opozorilo tajništva se nanaša na Ijivo, ko je napovedal “aktivno vse vozove Corsair od 1. 1961 gospodarsko politiko” s ciljem do 1. 1969.	! povečane gospodarske dejavno-
nosti, ko se 92. kongres pripravlja na začetek svojega zasedanja v četrtek. Naslednji dan bo predsednik ZDA prebral svoje poročilo o stanju Unije. Ko je pretekli teden Bethlehem Steel Corporation nenadno povišala cene dela svojih izdelkov kar za 12.5% , je Bela hiša to obsodila kot neupravičeno in inflatorič-no. Bethlehem Steel družba je kazala odločno voljo, da. bo pri povišanjih ostala. Ko je. največ-ie jeklarska družba U.S. Steel objavila svoje povišanje- cen, ki ie za polovico manjše od onega Bethlehem Steel, je zadnja klonila in svoje povišanje prilagodila temu. Bela hiša lahko govorile o delni zmagi, kajti povišanje je še vedno preko upravič-Ijive mere.
President J. F. Kennedy in L. B. Johnson sta v preteklem desetletju ponovno privila jeklarne, da so povišanje cen svojih izdelkov umaknile ali pa vsaj zmanjšale. Predsednik Nixon se je doslej ogibal takih korakov, pa je prišel do spoznanja, da mora na to pot, ko je postalo očitno, da gospodaska dejavnost zastaja, brezposelnost raste, rastejo pa še vedno tudi cene, četudi nekaj bclj počasi. Tako je včeraj povabil v Belo hišo zastopnike gradbenih podjetij in vodnike unij gradbenega delavstva ter jih pozval, naj mu v 30 dneh predlože priporočila za zadržanje rasti cen in plač v gradbeni industriji.
Da bo tudi na tem področju
Iz Clevelanda in okolice
Zima pritiska—
Včeraj ponoči je prvič v letošnji zimi padlo živo srebro pod ničlo (-1 F.), pa sc čez dan dvignilo na 19. Preteklo noč je bilo znova pod ničlo, pa se je do 7. zjutraj dvignilo komaj na 1 F. Splošno je bila včeraj in bo predvidoma danes temperatura 29 pod povprečno v tej letni dobi.
Mesto v Columbusu—
Delavna demokratka iz Eu-clida Mrs. Frank Steigerwald, hčerka Mr. in Mrs. Frank Perko, 1092 E. 174 St., je bila imenovana za pomočnico novega državnega zakladnika Mrs. Gertrude Donahey.
K molitvi—
Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v si'edo, ob 8. zjutraj v Ždetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za umrlo Josephine Šuštar. Zaroka—
Mr. in Mrs. Carl J. Stwan, 1016 E. 72-St., objavljata zaroko svoje hčerke Carol Marie z Jamesom Lesiakom, sinom Mrs. Angele Lesiak in pok. Stephena Lesiaka z 245 E. 246 St., Euclid, Ohio. Carol je tajnica sen. A.
; F- Novaka v njegovem računo-, vodskem in proračunskem uradu [na St. Clair Avenue. Njen zaro-j čenec je graduiral na John Car-Ameriško j roll University in je nakupo-letalstvo podpira z vsemi sila-j valeč za Cleveland Refractory
Metals in Solon, Ohi6. Poroka
sti in zmanjšanjem brezposelnosti.
Trgovinsko tajništvo je objavilo, da je skupni narodni dohodek v zadnjem četrtletju preteklega leta padel za 3.5%, v celotnem lanskem letu pa za 0.4%, če seveda upoštevamo inflacijo in računamo z vrednostjo dolarja v letih 1957-1959. To je v zadnjih 12 letih prvi tak padec v našem gospodarstvu. Trgovinski tajnik sodi, da je vzrok temu v 10-tedenskem strajku pri General Motors Corporation.
Federal Reserve System je včeraj znižal obrestno mero za svoje članice banke od 5.25% na 5%, vse večje banke v deželi pa so znižale svojo obrestno mero za najboljše svoje stranke od 6.25 na 6% . Tako je denar cenejše na razpolago za tiste, ki ^o voljni povečati svoja podjetja ali pa jih modernizirati, graditi nova.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet.
rS^WAVt
oblačno Tavanja
Vremenski
prerok
pravi:
z možnostjo i
viŠja t s*e£a. mrzlo. Naj-,
okoli 18.	1
CLEVELAND, O. — Z ameriške strani je akcijski program jasen. Nasa vlada bo nadaljevala umikanje čet po načrtu, ki ga je v grobem objavila. Načrt seveda ne more biti dokončen, kajti lahko vplivajo nanj komunistične vojaške operacije, ki bi utegnile ovirati izvajanje našega umika ali nam pa vsaj povzročati nove zgube. Predsednik Nixon je izjavil, da kaj takega ne bo-dovolil. Bo skušal spraviti vietnamske komuniste k pameti, četudi bi bile za ta namen potrebne žrtve.
Zdi se, da je ameriško svarilo že nekaj zaleglo, vendar pa ni edini nagib, ki sili vietnamske komuniste na novo taktiko in strategijo. So že pokazali, da nanje vplivajo tudi druge okoliščine. Naj o-menimo le nekatere. Poročila, ki prihajajo iz Severnega Vietnama, govorijo o tem, da je režim začel izvajati obnovo dežele severno od demarkacijske črte. To je ogromno delo, ki ga po vojni opustoše-na zemlja le težko opravlja. Pri tem ni dosti slišati o pod-
Kaj pa z letošnjim vojskovanjem v Indokitajski?
porah iz drugih komunističnih držav. Severni Vietnam je torej močno navezan na lastne, že itak precej izčrpane rezerve. Ne manjka mu le kapitala, tudi delovne sile nima odveč. Obnova dežele bo torej težavna in dolgotrajna operacija. Bo zahtevala toliko investicij v samem Severnem Vietnamu, da za rdeče na jugu ne bo moglo veliko ostati. Seveda bo to tudi vplivalo na komunistične operacije v letošnjem in prihodnjih letih.
Južni Vietnam bo na boljšem, ker bo vsaj nekaj podpore še zmeraj dobival iz A-merike, dočim bosta režimu v Hanoiu mogli le malo pomagati Moskva in Peiping.
Severnemu Vietnamu dela dosti skrbi tudi vojskovanje v Kambodži. Kar tam rabi za vojskovanje čet in vojnega materiala, mora vse prepeljati s severa po že itak močno o-bremetijenih H o č i m nihovih potih, ki so povrhu še pod stalnim ognjem naših bombnikov. Za komuniste v Hanoiu je bojišče v Kambodži postalo tako vazno, da ne mo-
rejo odložiti tamošnjega vojskovanja na bodočnost. Njihov operacijski načrt je namreč jasen in stvaren: Južnega Vietnama Hanoi ne more obvladati, dokler se njegove čete niso zasidrale v Kambodži. Obvladanje Kambodže je torej pogoj za zmago v Južnem Vietnamu. Na o b v 1 a d anje Kambodže ni mogoče misliti, dokler rdeče čete nimajo kam-bodžanskega glavnega mesta Phnom Penha. Tega se lahko polastijo le tako, da ga odrežejo od morja. V roke morajo torej dobiti znano kambod-žansko cesto št. 4, ki se ravno sedaj o njej toliko govori in piše. Za posest ceste se namreč sedaj vrše trdovratni boji v Kambodži. Kakor hitro bi se rdeče čete prebile v Kambodži do morja, bi lahko pripravile vdor v Južni Vietnam. Za vietnamske komuniste bi zmaga v Kambodži pomenila tudi razbremenitev Hočimin-hovih potov, ker bi del svoje fronte lahko zalagali po morju preko Kompong Soma, kot so to delali do lanskega marca, dokler je bil na vladi v
Kambodži princ Sihanuk.
Z majem bo konec suhe dobe. Vojskovanje dobi lahko čisto nove oblike in obsege tako za Hanoi kot za Saigon. Takrat bodo ameriške borbene enote umaknjene iz boja, kar bo ostalo, bo le še pomoč v topništvu in letalstvu. To bo postavilo nove zahteve tako za saigonske kot na komunistične generale. Pri tem se bo v Južnem Vietnamu približeval čas predsedniških volitev. Kandidature sta že prijavila general Van Thieu in general Van Minh. Oba sta v vietnamskih krogih dobro znani osebnosti. Komunisti se bodo gotovo hoteli mešati v voliv-no borbo in svojo volivno taktiko podpreti z vojaško taktiko na frontah in z diplomatskimi potezami na konferenci v Parizu»
V Indokitajski so se torej pojavili v letošnjem letu novi politični in vojaški momenti, ki jih pa danes še ne moremo razčleniti. Pozabiti nanje tudi ne kaže, saj bodo kolikor toliko vplivali tudi na našo domačo politiko.
mi napore južnovietnamskih in kambodžanskih čet, ki čistijo cesto št. 4 v Kambodži. Rdeči drže še vedno pod svojim nadzorom kakih 30 milj te ceste. Drugod v Kambodži in, v Južnem Vietnamu ni večjih bojev.
WASHINGTON, D.C. — ZDA s« včeraj objavile ustavitev kreditov Ekvadorju za nakup letal in popravilo ladij, ker je zasegel v zadnjih dneh 9 ameriških ribiških ladij v sodbi ZDA izven svojih obalnih voda, ki segajo le 12 milj od obale, po ekvadorskem mnenju pa v obalnih vodah, ki jih je Ekvador razširil do 200 milj od svojih obal.
LONDON, Vel. Brit. — Poštarji so napovedali za nocoj v polnoči splošen štrajk, prvi v zgodovini Velike Britanije, če ne bo vlada sprejela njihove zahteve po višjih plačah.
NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je včeraj namignil, da je najboljše za sedanje razdobje razgovorov med Arabci in Izraelci, da se velike sile drže čisto ob strani. Izjavil je tudi, da ne misli sprejeti ponovno mesta glavnega tajnika ZN, ko mu letos sedanja poslovna doba poteče.
NEW YORK, N.Y. — Policaji štrajkajo dalje in mestna uprava premišlja o pozivu Narodne garde v mesto. Včeraj so začeli štrajkati tudi prevozniki sadja in zelenjave, kar je povzročilo naglo pomanjkanje obojega.
1971.
Nemčija, ne Vietnam
WASHINGTON, D.C. — V o-brambnem tajništvu priznavajo težave z disciplino in moralo pri ameriškem vojaštvu v Vietnamu, pa trdijo, da so tam precej manjše kot v Nemčiji. To naj bi veljalo tudi za rabo mamil med vojaštvom.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
je določena za 30. oktbber Čestitamo!
Rokoborba—
Orjaški atlet Ernie Ladd se bo v četrtek zvečer ob osmih pomeril z mogočnim Igoi'jem, poljskim rokoborcem, ki je znan po svoji moči, v telovadnici St. Joseph High na Lake Shore Blvd.
Odbor za 1. 1971—
Podružnica št. 25 SŽZ ima za 1. 1971 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Tetich; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec ih Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost': Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. Članice sprejemajo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
Pouk slovenščine v višji šoli dosegli—
Okoli 40 dijakov je na May-field High School prosilo za poseben pouk slovenščine. Nadzornik je dejal, da bi bilo predrago najeti učitelja za samo en razred slovenščine. Končno je le našel rešitev, ko je pridobil za to inštruktorja za slovenščino z John Carroll University, da bo v sredo, 20, januarja, začel večerni tečaj slovenščine na Mayfield High.
V BRITANIJI PORAST CEN ŠE VELIKO VEČJI
LONDON, Vel. Brit. — Cene življenskih potrebščin in vsega drugega so lani v Veliki Britaniji tako narastle, da so se življenskih stroških dvignili za 8%. Razumljiv je torej nemir med delavstvom in zahteve po višjih plačah.
AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 19, 1971
Mmišm Domovina
ii 'ni umr*.. "—**?—
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
Pri vsem tem je pomen volitev izredno velik. Lahko se zgodi, da bodo te volitve pomenile križišče za smernico političnega razvoja te največje svobodne demokracije na svetu. Gorje Aziji, ako bi volitve omogočile na primer levičarsko vlado po afriškem vzorcu.
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
83
No. 12 Tuesday, January 19, 1971
Parlamentarne volitve v Indiji
Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je razpustila parlament poldrugo leto pred potekom njegove poslovne dobe in razpisala nove volitve. Razpis novih volitev ni prišel čisto nepričakovano. Že 9. novembra, ko je začel zasedati sedanji parlament, so na hodnikih v parlamentu začeli govoriti o volitvah. Govorice niso ponehale. Utemeljevalo jih je zmeraj slabše poslovanje parlamenta.
Ko je bil izvoljen sedanji parlament, je imela vladna “Kongresna stranka” med 523 poslanci 280 svojih članov. Bila je torej dosti močna, da sama vlada. V stranki so obstojale struje, ki so zmeraj bolj silile narazen. Vodstvo stranke ni bilo namreč dosti močno, da bi krotilo vročo kn v lastnih vrstah. Obe krili, desno in levo, sta se zmeraj bolj oddaljevali, dokler ni prišlo do razkola. Desničarska “Stara garda” je potegnila za seboj okoli 60 poslančev, levičarska skupina je ostala zvesta Indiri Gandhi, to,da ni imela več večine v parlamentu.
Indira Gandhi se je morala opreti na koalicijo, ki so bili v njej tudi socialisti in komunisti moskovskega kova. Vlada je tako ohranila večino v parlamentu, toda opozicija ie zmeraj bolj udrihala po koaliciji, do pravega parlamentarnega dela pa ni moglo priti.
Indira Gandhi je prepričana, da dežela nujno potrebuje čim preje “socialistično preobrazbo”, ki naj se začne s socializiranjem bank in težke industrije, obenem pa tudi z industrializacijo vse dežele. Na zalogi ima še celo kopo idejnih načrtov, ki ji zanje manjka le denarja in sposobnih strokovnjakov. Zato je dvomljivo, ali se bodo revni volivci dali ogreti s takimi gospodarskimi načrti, ki si jih nili predstavljati ne znajo.
Podobne težave imajo seveda tudi vse druge stranke, ki se bodo volitev udeležile. Zato volivni programi ne bodo igrali prevladujoče vloge, nadomestiti jih bo morala demagogija, ki pa ima zanjo indijski volivec veliko smisla. Volivni boj se bo torej hitro razvnel in tako le zameglil ugibanja, kdo bo kje zmagal.
Sedanja vladna stranka (Nova kongresna stranka) se bo seveda pojavila v vseh volivnih okrajih, toda s tem ni rečeno, da ima večino v parlamentu že v žepu. Če jo bo res dobila, bo to velika sreča za Indijo. Vsi opazovalci namreč mislijo, da more Indijo rešiti iz zagate samo zmaga ene stranke s konkretnim delovnim programom. Vsaka druga politična kombinacija pomeni koalicijsko vlado, ki pa zanjo Indija še ni dozorela, kot to dokazuje sedanji poskus.
Ali bo Indira Gandhi tudi res zmagala? Le malo je tako drznih prerokov, ki to napovedujejo. Indirina stranka obstoja le iz levega krila nekdanje stranke, v kateri so vsi znani voditelji stali bolj na desni. Ti so ostali zvesti stari stranki, ki je zato bolj znana volivcem kot Indirina. Veljaki stare garde se bodo naravno zelo potrudili, da ostanejo v parlamentu, kajti brez političnega položaja bodo izgubil' ves vpliv v indijskem javnem življenju.
Idira se bo mogla opirati na politično preteklost svoje rodbine. Sama je hči pokojnega Nehruja, se torej lahko zmeraj sklicuje na vodilne ideje pokojnega indijskega vodnika in državnika, ki je pri ljudeh še zmeraj v veliki časti. Ne bo malo volicev, ki bodo vojli njeno stranko le zaradi nje same, še posebno potem, ko bodo slišali, kako lep političen program ima.
Na drugi strani bo Indirina stranka morala vpoštevati želje in interese dosedanjih svojih zaveznikov v parlamentu, saj ne ve ali bo res zmagala na celi črti. Morda ne bo dobila absolutne večine, to bi pa pomenilo, da bo morala zopet sestavljati koalicijsko vlado s starimi partnerji. Zato se bo morala že med volitvami ozirati na njihove želje, pa tudi težave.
Veliko vlogo bodo igrali pri volitvah brezposelni volivci. Teh je po cenitvah okoli 15 milijonov. To bo nevaren blok v vsakem volivnem okraju, čeprav bo vsak volivni kraj imel skoraj milijon prebivalcev, volil pa bo enega samega poslanca.
Leto se bo zgodilo prvič, ca ne bodo volitve v centralni parlament skupaj z volitvami v posamezne državne parlamente. Volivci bodo torej imeli pred seboj le kandidate za zvezni parlament, ki se praviloma ne nahaja v njihovi bližini. Kako se bo to odrazilo na udeležbi pri volitvah, je prava uganka. Morda marsikateri volivec ne bo šel volit, ker ne bo vedel, koga naj voli. Edino komunisti — sovjetskega kot kitajskega kova — bodo šli strnjeno na volišča
Volitve bodo potekale mirno, vsaj tako upajo vsi kan-didatje vseh strank. Ne bo manjkalo izjem tam, kjer volivci pripadajo raznim veram in kastam.
Ker je časa premalo za razlago volivnih programov, bodo v večini slučajev odločevali vtisi osebnosti posameznih kandidatov. Na to verjetnost računajo posebno konservativne desničarske stranke.
Vabilo na sejo KSU za senklersko okrožje
CLEVELAND, O. — Seja kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje bo v četrtek, dne 21. jan., ob dveh popoldan. To bo prva seja v tem letu; udeležite se in pomagajte k skupnosti! Slišali boste finančno stanje našega Kluba in poročila raznih odsekov.
Izgubili smo zvesto članico Rose Kraitz. Odšla je in nas za-
(škrat, beži, da se ne bo bralo “muham”) smejemo. In če zmanjka drugega blaga za smeh, se smejemo samim sebi — tudi to je preklicano zdravo! Dragi g. Jože Grdina, vabimo vas, da se vpišete v našo bratovščino!
P. Bernard Ambrožič ofm.
Kansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. — Božična kampanja ameriških kristjanov: “Put Christ into Christ-
pustila'za vedno"* Želimo ji^slad- ™as” je..Pri naf. sijajno uspela.
kega miru in pokoja v ameriški zemlji. Ohranimo jo v lepem in častnem spominu!
Naša dolžnost je, da vpišemo še več naših rojakov in rojakinj v naš Klub.
Federacija klubov slovenskih upokojencev je poslala v Columbus državni skupščini resolucijo, v kateri poziva to, naj čim preje uredi vse potrebno za izvajanje ustavnega dopolnila o posebnih ugodnostih za starejše državljane v pogledu plačevanja davkov za njihove domove. .
Joseph Okorn, tajnik
Is srca!® ® “Za smeh”
SYDNEY, Avstral. — Tisti večer, ko sem prebral pretresljivo resno pokaranje prijatelja Jožeta Grdina, se je naredilo bridko pri moji duši. Čez in čez sem bil rdeč, pa ne iz veselja nad samim seboj. Težko sem potem zaspal tisto noč, vendar — za silo je šlo. Pa se mi je sredi črno-temne noči prikazala belo-svetla vesoljska Vila in mi povedala oznanjenje:
“Dečko moj, potolaži se! Ko bo neka sedaj še neznana založba na Luni nekako leta 2999 izdala tvoje zbrane spise, vzemi na znanje, da grdobije, ki si jo napisal o Fathru Trunku, ne bo med njimi. Bom jaz za to poskrbela. Le imej pogum še živeti dni, ki so ti dani. četrto tisočletje o tvoji usodni zablodi ne bo našlo sledu!”
Ko sem se s tem vesoljskim zagotovilom v ušesih prebudil, sem se spet lahko smejal. Pomislil sem, kolikokrat sem se z dobrim Jožetom v teku kakih 30 let osebno videval. Skušal sem se spomniti, če se je ob najinih sestankih -kdaj tudi smejal. Res se nisem mogel domisliti. Ampak zdaj se mi poraja slutnja, da se mož sploh smejati ne zna. To bi bilo resno hudo in tega bi mu nikoli ne privoščil.
Pa napravlja moje začudenje se vse daljšo pot. Kaj pa, če se vsa ameriška (nekdaj tudi moja) ■ domovina — z “Ameriško Domovino” vred — nič več smejati ne zna? To bi bilo šele hudo! Pa me je včasih nekako od daleč že otipavala skušnjava, da bi šel ameriško domovino (in “A.D.”) spet enkrat malo pogledat. Ampak zdaj! Naj me le še prihaja otipavat taka skušnjava, z lahkoto se je bom otepal. No, ne rečem, do San Francisca bi se verjetno že ojunačil, če bi bilo treba pohiteti k Fathru Trunku po odpuščanje. Kam naprej pa — nak, to pa ne!
Mi tu doli — globoko pod A-merikanci — smo seveda tudi polni vseh muk (gospod stavec, da ne boste z a 1 a j n o t a j p a 1 i “muh”!), toda smejati se, tega se nismo odvadili. Je čudovit božji dar. Le kam bi se dejali brez njega, posebno v teh časih. Saj so se že pojavljali modrijani, ki so trdili, da je poglavitna razlika med — recimo — ovco in človekom (pa magari tudi volkom) ta, da se ovca ne smeje, človek se pa. Torej: mi tu
Vse voščilnice, ki smo jih prije le, so kazale Detece z Marijo, ali pa celo sv. Družino. Niti ena pokrajinska kartica se ni vrinila med nje. Vsa čast in priznanje našim župljanom! In prisrčna hvala vsem, ki ste odpirali vrata in srca šolskim otrokom, ki so prodajali voščilnice. Storili ste dvojno dobro delo: Napravili ste našim učencem veselje do sodelovanja v zadevah župnije in obenem ste podprli z izkupičkopi Dom za onemogle v Lemontu.
Vsem, ki ste obiskali učne sobe v naši šoli v božični dobi, se tem potom zahvalimo. Videli ste na lastne oči, kako vaši otroci napredujejo in ste s tem pokazali, da se zanimate. Zanimanje staršev je izvrstna injekcija o-trokom, da se še bolj navdušijo za učenje.
pozneje pridružile usmiljenkam sv. Vincencija v Parizu. Nekaj teh se je ločilo od Emfnitsbur-gha in tvorijo samostojne hiše na Vzhodu. M. Elizabeta Seton je bila protestantinja in poročena. Postala je vdova in katoličanka. Ona je začetnica katoliškega ameriškega šolstva za dekleta. Sicer so bile prve vzgojiteljice uršulinke v New Orleansu, a so bile rojene v Evropi. Mati Seton, kot jo imenujejo, je pa rojena Amerikanka. K njej naj bi se obrnili za pomoč ameriški škofje in katoličani, posebno sedaj, ko so katoliške šole v krizi, ko gre za sam obstanek katoliškega šolstva. Kako, da mi pri Sv. Družini še moremo zadrževati silen pritisk, ki nam preti, da nas uniči, je zelo vidna božja pomoč. Naj prosita za nas in obstoj naših šol svetniška vzgojitelja Slomšek in Mati Se-
ton!
ličili!
Lep je bil naš letošnji Božič — doma v družini, še lepši je bi liturgični v cerkvi. S kora so donele naše krasne božične pesmi in ustvarjale v nas razpoloženje Božiča ... Vsaj za naj večje praznike nam naš Don Lipovec postrežg s tem domačim duhovnim “sladoledom”. Hvala njemu in njegovemu zboru!
Bela vrana med črnimi v naši srenji (g. Osovnik, oprostite!) je naš študent Jim, ki obiskuje Kansas University. Lawrence želi znati jezik svoje stare mame, ki še živi... Tudi starši ga razumejo in za silo tudi govorijo, a medaljo dobi Jim — za zanimanje. Naročil si je slovensko slovnico in besednjak. Kako lepo bi bilo, ko bi vsa ngša študirajoča mladina začela študirati slovenščino. Vse vrste tujih jezikov se učijo, a svojega zanemarjajo. Sicer je pa pri vseh priseljenih narodih ista pesem — in Slovenci nismo izjema. Žalibog!
s. M. Lavoslava
Tone Osovnik:
Slovenci in Srbi
Hvala Bogu, da so naši ljudje še vedno konservativni kar se tiče prejema sv. obhajila. Čutijo, da brez tega bi zanje ne bilo Božiča. Dvomim, da je bila v naši župniji kaka tako daleč zabredla duša, ki bi se ne bila odzvala klicu Deteta iz jaslic: “Daj, napravi mi veselje... V jaslice tvojega srca me vleče ljubezen do tebe!” Ko bi bila naša cerkev tako napolnjena vsako nedeljo v letu in bi bilo vsakikrat toliko sv. obhajil, kot jih je bilo na Božič ... ! Škoda, da ni tako ..
doli se kljub vsem mukam Emmitsburghu, Md. Te
Kdor hoče in more, lahko celo vsak dan božičuje. Ni mogoče? O, pač! Samo sv. maše se naj u-deleži. Na oltarni mizi se Kristus zopet rodi pri spremenje-nju, ko ga duhovnik prikliče v hostijo. Sv. Ludoviku so nekoč v veliki razburjenosti dvorjani povedali, da se v cerkvi dogaja čudež:	Duhovnik drži v rokah
smehljajoče se Dete. Naj hitro gre, da ne zamudi tega čudovitega dogodka. Kralj pa mirno nadaljuje s svojim delom, češ, v cerkev naj tečejo sedaj tisti, ki ne verujejo v pričujočnost Jezusovo v Hostiji.
Clovis, kralj Frankov in mož sv. Klotilde, je bil še pogan, ko je s svojo armado prisostoval sv. daritvi. Pri povzdigovanju so vsi pričujoči videli v duhovnikovih rokah krasno, ljubeznivo Dete. Vse tja do obhajila ni nobeden videl Hostije, samo Dete-ta. Bog je napravil čudež, da se je kralj spreobrnil in z njim vse vojaštvo, Vsa dežela. Nam, ki verujemo, takih čudežev ni treba. Treba nam je samo čudeža vztrajnosti v veri.
Dne 4. jan. je preteklo 150 let od smrti blažene Elizabete Seton. Upamo, da bo kmalu prišteta svetnikom. Ustanovila je družbo ameriških usmiljenk v
NEW YORK, N.Y. — Slovensko sodelovanje pri sprejemanju prve ustave državne skupnosti nikakor ni bilo povsem srečno. Pri v o 1 it v a h za ustavodajno skupščino je Slovenska ljudska stranka dobila skoraj polovico mandatov, Samostojna kmetijska stranka pa 13 mandatov, h katerim je dodati še mandate Slovenske demokratske stranke, ki je bila že vključena v Jugoslovansko demokratsko, stranko.
Takrat se je Slovenska ljudska stranka vključila v blok katoliških strank, ki je poznan kot Jugoslovanski klub. V tem klubu so bile poleg imenovane stranke še Hrvatska pučka stranka, klerikalci iz Bosne in Hercegovine, Šokci in Bunjevci iz Subotice in Baranje. Ta klub je izdelal svoj ustavni predlog, v katerem je bila podana federativna ureditev države s pokrajinami v nekako zgodovinskih mejah. Toda, da se Hrvatski doda Srem, a Bosni in Hercegovini Dalmacija. Prevladovalo je mnenje, da je imel ta predlog predvsem namen, da v eni ali drugi pokrajini poveča katoliško osnovo. Ta predlog so močno kritizirali tudi pripadniki drugih dveh slovenskih političnih strank in so ostro napadli dr. Korošca za njegovo tako nejasno stališče do narodnega edin-stva. Slovenski ljudski stranki so očitali, da njej narodno edin-stvo ni ideologija, ampak samo taktika, ki jo spretno uporablja. Besedičili so: “Kadar je Korošec na vladi, je Jugoslovan, a kadar je v opoziciji, je samo Slovenec.” V vladah, ki so sledile Protičevi, Slovenska ljudska stranka ni sodelovala, ko so pripravljale ustanovo nove države. Pokojni dr. Miha Krek je imel o tem svoje mnenje in je dejal, da je bila to velika napa-
ka. S sodelovanjem bi se lahko
rošec s Slovensko ljudsko stranko in obratno. In v vseb 22 letih sta bili samo dve vladi brez Slovencev.
Tako izgleda, da je bilo v u-stavni borbi večina Slovencev, kakor tudi Hrvatov za federativno ureditev. Vendar to obdobje ne pozna naporov za kompromise in sporazume. Sile centralizma so bile močnejše in nekam nekompromisne. Pripadni1 ki federalizma so mislili, da bo centralistična država uničila narodne posamnosti in so prav tako zavračali kakršenkoli sporazum. Pripadniki Slovenske ljudske stranke so bili proti vladnemu ustavnemu predlogu, medtem ko so bili slovenski demokrati in kmetijci zanj. Vendar poslanci Ljudske stranke niso glasovali proti, le glasovanja so se vzdržali. Kmetijci in demokrati so glasovali ;za ustavni predlog in s slovenskimi glasovi je bila vidovdanska ustava končno sprejeta.
Seveda po sprejetju te ustave se je v Jugoslaviji začela borbe za njeno spremembo. In ta borba je bila včasih srdita, a končno je zgrešila cilj in namen, kc je prešla v borbo med Hrvati in Srbi. Nastala sta dva sovražne bloka. Slovenci so se znašli med njima in so se pokazali zdaj ne eni zdaj na drugi strani. Vendar, ko sta nastopili najbolj raz-' burljivi leti 1927 in 1928, je Slovenska ljudska stranka zavzele državnotvorno stališče s svoje odklonitvijo vstopa v Seljačko-demokratsko koalicijo, katera bi dala nekako “prečansko fronto” proti Srbom. Voditelj stranke dr. A. Korošec je tedaj uvidel, da bi takšen korak povzročil slabitev države in da bi prišel navzkriž tudi s kraljevo hišo. In kot prepričan monarhist si tega nikakor ni želel. On / njegovo stranko, ki je bil v letu 1921 proti ustavi, je zdaj postal njen branitelj skupaj 2 demokratsko in radikalno stranko, kc ni hotel stopiti na stran revizionistov. Oni del Slovencev, ki je glasoval za ustavo, pa se je znašel na nasprotni strani.
Umor prvaka Hrvatske seijač-ke stranke Stjepana Radiča dne 20. junija 1928 je bil morda hud udarec skupni državi. Vukičevi-čevo vlado so napadali z vseh strani. Odnosi med narodnimi poslanci so bili skrajno naostreni in narodna skupščina je postala prostor medsebojnih očitanj in besednih napadov ter groženj. Dr. Korošec je bil v tej vladi notranji minister. Ko vlada ni mogla premostiti toliko prepadov, je padla, dr. Korošec pa je postal ministrski predsednik nove jugoslovanske vlade. To je bilo prvič, da Srb ni bil, in prvič, da je Slovenec ministrski predsednik države Jugoslavije. (Seveda predvojne države.) Vendar pravega stanja se ni še moglo doseči po demokratski poti, zategadelj je prišlo do kraljevega posega z odločnostjo odloka 6. januarja 1929. Slovenci so vstopili tudi v to vlado in sicer z dr. Korošcem na čelu. Korošec je pokazal svojo opozicijo šele po objavi spremenjene u-stave leta 1931. Ni pa bil dejansko proti upravni razdelitvi države na banovine. Le njegovi ljudje v Sloveniji so zahtevali avtonomijo in prišlo je do nove politične borbe. Nekaj ljudi je bilo zaprtih, Korošcu pa so odredili v tem času razna prebivališča. Nazadnje na otoku Hvaru. Takoj po smrti kralja Aleksandra se je vrnil v Beograd.
Junija 1935 je Slovenska ljudska stranka našla povezavo z Narodno radikalno stranko, ko so ustvarili Jugoslovansko radi-
ne zavesti ter vso voljnost in pripravljenost skupaj s Srbi braniti skupno državo.
Vendar trenutno je bila bitka zgubljena. Nemci in Italijani so skupaj z Madžari razkosali Slovenijo. Vsi so uvedli tod strašno nasilje, zlasti Nemci so pregnali na tisoče Slovencev takoj ob začetku. Vsi ti slovenski begunci so našli streho in oskrbo v Srbiji, katera je bila sama razpeta na križ. Tja je pribežalo na tisoče in tisoče Srbov — zaradi ustaškega nasilja — iz Bosne in Hercegovine, Srema, Sla-venije, Like in Dalmacije. Pri-begli Slovenci v Srbiji so se pobratili s Srbi in obojni skupaj so delili slabo in dobro.
(Se nadaljuje)
(■J	-L.	-..O-—
Pravilno mazanja
Pravilno mazani kroglični ležaji so narejeni tako, da njihovi deli ne pridejo nikdar v nepo-jredno dotiko. Med njimi je vedno tanka plast olja.
------o—-----
ve
nc
ta.
čil
da
ril
na
go
te
vit
rel
vit
NEKAJ ZA SMEH
“Ta družba je tako pesimistična, da hrani v družinskem albumu fotografije v negativu."
Enostavna rešitev
Gost gostilničarju: Jaz vanj ahko povem, kako boste po-ivojili prodajo pijače. Gostilničar: Kako?
Gost: Nalijte vsem kpzarce!
e
|«
so se
izrinilo iz predloga one določbe, ki so pozneje vodile do centralizma. Toda Slovenska demokratska stranka in Samostojna kmetijska stranka sta v teh vladah sodelovali. Boleče je pogledati, da v vseh jugoslovanskih vladah med dvema vojnama ni v vladi drugih slovenskih strank, kadar je v njej dr. Ko-
kalno zajednico in tako je spet
prešla v vladni položaj in ga obdržala do puča 27. marca 1941. In še naprej v novi vladi doma ter v emigraciji.
Ko smo se znašli v vojnem metežu in je bila Jugoslavija napadena, so Slovenci — tako oficirji kot navadni vojaki — pokazali lepe primere izvrševanja narodnih dolžnosti in držav-
Dr. Val. Meršol:
O raznih zimskih nadlogah
(Ponatis )
II.
Toda, večkrat je že tako, najsi še tako pazimo, začne nas v loge zebsti, potem nas kmalu začne po vsem telesu mraziti —■ in: že kihamo in pihamo na vse mile viže: nahod imamo. Ker je pa nahod često predhodnik raznih bolezni, ga od vsega začetka skušajmo odpraviti. Tretjič: če le utegnete, inhalirajte ali slovensko rečeno, vdihavajte 2 do 3-krat na dan, posebno pa zvečer, preden ležete, toplo paro domačega čaja, namažite nos od zunaj in znotraj s primerno mastno kremo in ne pozabite tudi grgrati, čeprav vas grlo še ne boli in tudi še ne kašljate. Če pa že kašljate in vas grlo tudi že boli, potem pa grgrajte tem bolj, in če imate vročino, takoj pokličite zdravnika.
Večina prehlajen j bo na ta način izginilo kar nekam mimogrede. Zna se pa zgoditi, da se nahod iz posa preseli v čelno in ustno lično votlino (sinus) ali v uho, ali da zleze navzdol na dihalne organe in bronhije. V takih slučajih, posebno ako je še telesna, toplina nekoliko višja, je najbolje ostati doma v topli sobi za nekaj dni.
Kdor je prehlajen, naj se tudi nekaj bolj obleče, ni nobena mehkužnost se o vetrovnem, le-denomrzlem vremenu dobro pokriti, si oviti vrat s toplim šalom in vtakniti noge v tople zimske čevlje. Koliko deklet in žen je drago plačalo nečimernost tenkih nogavic in odprtih šolnčkov ter razgaljenih prs ne samo s težko boleznijo, ampak često s prerano smrtjo.
Najboljše sredstvo proti prehladom je, kako že omenjeno, toplota in sicer toplota od zunaj potom toplih oblek, steklenic, blazin itd., vročih kopeli, ter toplota od znotraj potom toplih pijač. Če bi to vse ne pomagalo, vam bo vaš zdravnik gotovo predpisal kapljice ali tabletke, ki bodo uspešne. In še eno: dobro se hranite.
(Dalje prihodnjič)
ka ija hu sa zaj sti kli Pa de] niš Ro. ti t
I
naj je : 2 t pre Pra o :e cel, s t< ubr gel. Lal Pus T o Roc no SVo boš Čal da
K
bvaj
tejf
Ali
hien
skuj
Pa
Piig
dov
fa’
logc
Soij.
Vint
K sto 25 ] šev£ Slo\ ceri
gi:
To
Pale
zern
bi Ur
ene,
ijen
Pa e Pod; ndn slo
kn :
Pe .j Pi ,
ce r
terg
Vi sam P r c
ŠtvTj sel je j Sačr
Nda
Plen
Prec
ci.\
izpr:
Vr
trna h- c
Pbr
rien
Piol, sv0j. Parc 2; 11J er

AMERIŠKA DOMOVINA
1
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Pa bi delo dokončali!
Stvarnik je dal vsakemu člo-|Ve u svoje delo. človekova dolž-n°st je, da to delo dokonča; sa-, v3n k° seveda skušal to prepre-^ *• Tako gotovo, kot ti je Bog ^ 3 tvoje delo, bo satan vse sto-|	’ ti ne bi izpolnil božje
nal°ge. Kazal ti bo druge, mno-lt° k°^ °':)etajoče stvari; skušal e o očarati s posvetnimi pri-
rV	k° naPa<^at z ob-
e °vanjem in te mučil z lažnji-Vlnji obtožbami.
ka' ^ SV0'ieSa dela! Ne umi-
Tial Se’ r‘*ove ^ev- ustav u ,.?e’ da bi s kamni razpodi iceve pse! Ne zapravljaj ča sa s tem '	^
de neznanega avtorja
2a-	-> da bi lovil hudičeve
JCe' °Pravljaj svoje delo! Pu-klik"aj lažniki lažejo, naj se Pa n 1 ^reP^raj°> 'hudobni duh delo ai.°l)ravlja svoje najslabše niš \ Saino to skrbi> da izpol-
fioga-11^080’ ki si •i0 preiel od
tj +„ ’ al ne bo ničesar, kar bi
to Preprečilo.
im k ^ SG svoje§a dela! Tvoj cilj ie 0 tako stalen in trden, kot
2 'balonvu-P.USti’ ,nai se svet igra prfln- ckl *z milnice in naj se
Pravljenj Seb°j- Bodi pri" J3Q ’ da te bo napadal in
Postopal s teboj; mogo-
Llo ° Psoval in obrekoval, te
s teboaPadal in bo grdo P0St0P‘d iobrekm, ?0S0Č'e te ,bo psoval in gej a ’ te celo ranil in zavrtali b°Vražniki te bodo izrab-Pušč f.ri^a^elP Pa prezirali in zali o^jV’, ^Udle se bodo odvrača-
B°di trd"6 Inen^ se za vse ^ no
■i0 ?n ln odločen; s pogum-Svojeg eCnosti0 zasleduj smisel b°š ko v2ivlienJa tako dolgo, dr čaj s r*Cn0 Inogel reoh “Dokon-da del°, ki si mi ga dal Ti ^a l2vršim.»
Zn ° Sem bral gornje misli ne tpa e^a avtorja v katoliškem LnikU T.C., sem se zamislil.
. 1 deznani mislec ne govori I, dl in zame; tebi in zate; naši . dpnosti? Po meni in po tebi govori tudi naši politični e-j graciji, ki je v slovenski zgo-i lni posebna družbena tvcr-id.r S Pdsebno zgodovinsko na-0f.°’ ki jo ji je dal Gospod ve-Vin a	zenrl j e, Gospod zgodo-
d in večnosti.
sto r]k,sna i6 ta nai°ga’ kai ie ti-25 j °. Pred 50, pred 30, pred |eVajb Se o tem ni nihče spra-Slovi Poslanstvo je bilo jasno Ceri;n^ vodniki in slovenska kapjaV °d škofov do zadnjih gi:	80 govorili o tej nalo-
T0	Z BREZBOSTVOM.
Uboštvo
misli: DRŽI SE SVOJEGA DELA! Drži se ga, dokler ga ne dokončaš. Tvoj cilj, borba proti brezbožnemu komunizmu naj bo trden kot zvezda. Ker je ta naloga od Boga, je razumljivo, da jo satan ovira in preprečuje, kjer le more. Bega emigrantske vrste in razbija njihovo strnjenost, obrekuje zveste, da prijatelji zapuščajo prijatelje in se pastirji izneverjajo dani nalogi; napada pravične in ponuja zlato tega sveta tistim, ki bi se borbi odpovedali. Od tod govorice o narodni spravi in o zahtevi, naj bi se slovenska Cerkev opravičila komunistični partiji, od tod javna odpoved “papirnati borbi”, od tod trditev, da je bilo partizanstvo nekaj dobrega itd.
Pri vsem tem je na mestu samo vprašanje: “Ali res ne vidite, da se komunizem ni spremenil in da še ni prav nič menjal svojih ciljev in se njegova brezuspešnost še ni prav nič o-mehčala, čeprav so nekateri videli par slovenskih komunistov na Brezjah. Komunistična revolucija danes dviga glavo na za padni polobli, v Kvibeku, v Združenih državah, v Južni A-meriki, pa pravite, da ni važno ali smo antikomunisti ali ne. Tudi v teh deželah svobode in demokracije se bližamo uri odločitve, kdo je za in kdo je proti. Med satanovo in božjo fronto ni prostora za nekomuniste.
To naj bi bil praktičen podaljšek misli “Neznanega avtorja”.
P. M.
domov. Policija, ki so jo pokli- trkanju na Svoje Srce. cali, jo je poslala »v bolnico. Po j ;gn v tednu učim na naši nekajurnem pregledu so jo spu-1 unjverzi v japonščini angleščino gornjih stili domov.	| bodoče elektrotehnike. Ker lah-
veselil vašega oglasa v Kanad' ski Domovini. Pač imate mnogo boljše oglaševanje za slovenske knjige, kot jih ima ... Vi navajate vse, kar je samo po sebi umevno v vašem oglasu in to je 1. ime knjige; 2. koliko stane, in
To vest objavljam, da opozo- j^o izberem snov, imam priliko, rim naša mlada dekleta in star- da jim neprisiljeno posredujem še, da je treba biti previden na tudi krščanske resnice, včasih torontskih cestah zlasti ob ve- več včasih manj. Katera beseda černih, posebno pa še nočnih bo obvisela na nevidnih nitkah urah. V tem času naj dekleta srca, ne vem; zaupno prepuščam
ne hodijo sama po cestah.
Iz “Oznanila”
V “Oznanilu” Marije Pomagaj za drugo nedeljo v januarju 1971 ”,,m’ se ,ml “ ““"J6 Mi sluzDa je objavljeno nekako finančno, ese 1 sl^ienJe slcer ozkega c o-
leto 1970 iveskega obzorJa, da nekje nave-
'/ C t i L' o cf t r o rio + i	___1 1 -1«-»
ta del delovanja božji Previdnosti.
In če bi snovi ne mogel izbrati sam, se mi to učenje zdi služba
poročilo župnije za Poročilo pove, da je imela župnija $66,877.18 dohodkov. Največja postavka v dohodkih so bile redne nedeljske nabirke in darovi za cerkev. Ta dohodek je znašal čez $29,000. Drugo naj-
že stik s stvarstvom onkraj japonskega otočja. Onkraj je treba razumeti prostorno in kvalitativno. Saj veste za tisto priliko Jezusovo o svetilki, ki je naše oko ...
paj0 , moštvo je včasih nasto-Zerp kuBurnobojen liberaii-k^eje Pa kot krvavi ko-«ieg em' Borba ni zajela same Jjema aekt°rja narodovega živ-ha da Je in je še splošna: po<iro£‘OVni ravni> na kulturnem 0dtl°si'hU’- V pobBki, v socialnih slo v ’ in ko je brezboštvo pre-ki, se ? enz^Vo z orožjem v ro-Pepoj';0 borba prenesla na boj-bi nikcpH0' dejstvo je, da narod če ar užival prave svobode,
terekoi!°KVladal0 brezb°štvo, ka-^Ucija arve in oblike. Revo-samo m°d Vojno je bila torej P r o t jene vrste oblika borbo ftvp, r °rganiziranemu brezbo-8f>l od rja	ie dei naroda od-
■*e Pa , uu^a, da borbo nadalju-§ačbimjrugem kraju in z dru-tedai vi.f1 eds*'vb Slovenci so se ^^ije	V svetovne di-
Predstavn'u ^d so 'po sveiu kot'
^rnjerj1 * narocla in kot bor-FPriČai ^ de^ -ie 2 mučeništvom 2goraj g, a ie bila naloga od !rria tore; ° v e n ska emigracija
da soder-° nalogc,> sv°ie de-ri0rienirTli aje v občestvu s po-
stem, o če’ da g0yori svetu ° ti_ fbolčati h'1*"1' rnora narod doma rednih a fe uči življenja v ftarod dom Stanovah- kakršnih
^ato em.a ne Pozna več.	so prihajali, m ----j ..---j.---
bjehega v ^raciji in za vsakega lec zbežal. Mladenič je odpeljal £uia držijo torej bese- prestrašeno in pretepeno deklico
Kaj pravijo drugi
Jezuit p. Lyons, ki ga v Ameriki in Kanadi vse pozna, je zapisal prav pred kratkim:
“Danes smo priče velikanski borbi med krščanstvom in komunizmom. Tisti, ki vidijo v komunizmu nekaj dobrega, pozabljajo, da je komunizem tisto dobro ukradel iz Kristusovega nauka. Toda Kristusov nauk brez vere je kakor telo brez duše.” “Mir je del krščanske vere, pravi sveti oče. Pravi mir more priti samo iz evangelija. Komunisti pridigajo o bratstvu ljudi, kričijo proti zlorabi bogastva, hočejo poplemenititi delo in kličejo na križarsko vojno ljubezni in miru. Kristus je vse to učil in še veliko več in že zdavnaj pred njimi. Ne omenjajo pa komunisti svojega brezboštva, ki __ upira celo razumu, razrednega sovraštva in tega, kako ponižujejo človeka, ki postane samo zob v državnem stroju.
Nedelja mož in fantov
Druga nedelja v januarju je bila pri Mariji Pomagaj nedelja mož in fantov. Imeli so skupno obhajilo in sestanek po tretji maši dopoldne. Na sestanku je predaval g. F. Cerar o “znanosti v boju za pravico”. Podobno predavanje so imeli možje in fantje tudi v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
Slovensko deklico je napadel
V petek, 8. januarja, se je vračalo 16-letno slovensko dekle zvečer pred 10. uro domov iz trgovine, kjer je bilo zaposleno v večernih urah. Severno od ceste Bloor, kako pičlo miljo od slovenske cerkve, ne tako daleč od njenega doma, jo je napadel mlad moški in jo odvlekel v bližnjo garažo. Deklica se je branila, kolikor se je mogla, kričala in klicala na pomoč. Zaradi tega je bila tepena in napadalec je že strgal z nje obleko. Tedaj je slučajno prišel mimo mladenič, ki je slišal obupne klice. Stopil je proti garaži, od koder in tedaj je napada-
večjo vsoto pa je prinesla Žup-L 0stale,.dneve ‘fna 1?“ “Peniji župnijska nabirka, ki je trna-!	“ Tv' s°claln<»
^cilci $24 084 69	j	skusam najti hovg dobrot-
' Matki župnije pa so znašali!nike'.0“ržaU stare- z <*<*. #-
$65,151.64. V teh izdatkih je bilo Sml’ .cakanlem- aspesno in ne-
J	uspesno.
samo dolga odplačanega $28,000. Za obresti je bilo treba skoraj šest tisočakov. Tako vidimo, da je več kot polovico stroškov šlo za dolg in obresti.
Letni zbor Društva Slovencev Baraga
Društvo Slovencev Baraga je imelo v nedeljo, 10. jan. 1971, svoj redni letni občni zbor. Udeleženci so bili po večini tisti, ki so bili pred mnogimi leti ob ustanovitvi prosvetnega društva Baraga in malo pozneje Društva Slovencev. Med njimi je manjkalo dveh važnih soustanoviteljev:	dr. Jakoba Kolariča CM,
prvega slov. župnika v Torontu, in nekdanjega njegovega kaplana g. Janeza Kopača CM. Vladal pa je med udeleženci še isti duh, cot ob ustanovitvi: slovenski in katoliški v svojem bistvu in deloven v kanadskerh'okolju, duh, ki odklanja komunizem in tudi vsa njegova ponujanja. Vse to je' bilo na občnem zboru v debatah in razgovoru tudi jasno povedano.
Poročila so podali:	tajnik g.
Frank Brence ml., blagajnik g. Valentin Strah, predsednik g. Ivan Marn. Za nadzorni odbor je pa poročal g. P. Skok. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je društvo imelo v letu 1970 čez $4,000 prometa. Samo stroški za XI. slovenski dan so znašali $900, Vsakdo si lahko predstavlja, kako težko je spraviti skupaj ta denar, ko vstopnina na letovišče gre vsa v blagajno lastnikov letovišča.. Društvo je imelo dve veliki prireditvi: že tradicionalni Slovenski dan in pa nastop plesne skupine ‘Kres” iz Clevelanda. Obe prireditvi sta v vsakem oziru uspeli, finančno sta se pa izšli brez izgube.
Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor in še dva nova odbornika. Tajniško mesto je prevzel g. H. Erčulj. Na novo je bil še izvoljen v odbor g. L. Ponikvar. Ko je bil uradni del občnega zbora zaključen, se je ob prigrizku razvil razgovor o bodočem delu društva. Zbor je prav lepo potekel in je bil bolje obiskan kot lanski. Navezanost na društvo se kaže tudi v tem, da se je nekaj članov.opravičilo, ker se občnega zbora niso mogli udeležiti. Tudi pripravljenosti za delo ni manjkalo.
Por.
Novih dobrotnikov išče in stare želi obdržati
Na robu Tokia, 9. dec. 1970.
Dragi prijatelji Baragovega misijonskega krožka!
Bog povrni! za krasen božični dar 50 dolarjev, in za vsako molitev in prijazno misel v smeri Japonske tako kot pravi Bog stva dajo misliti. Sv. pismu svojem: kjer je srce, i
Imamo namreč dispanzer za uboge, neke vrste zavetišče za slabotne otroke ubogih družin odnosno otrok brez staršev, vsem tem otrokom nudimo zdravje in vzgojo za dve, tri le-ta, to je, dokler ne dosežejo o-snovnošolske starosti, nakar jih moramo poslati nazaj domov, če imajo dom, sicer pa k državnemu zavetišču.
Nimamo namreč dovolj strežnic za starejše otroke, ne dovolj prostorov: človek mora spoštovati zakone psihologije in higi-jene. Razen tega pridem v stik še z drugimi potrebnimi ljudmi, potrebnimi vzpodbudne besede, posebne pomoči, morda celo direktnega uvoda k Jezusu zdravniku duše.
To je le skiciranje mojega tedna, a mislim, da morete razumeti mojo hvaležnost za - vašo pomoč, posebno v obliki molitve in zanimanja.
Tudi vi gradite Jezusovo kraljestvo na Japonskem, čeprav se bodo morda ti napori vzbočili v zgradbo šele po letih, Bog ve.
Blagoslovljen Božič, dragi prijatelji! In spomnite se tokrat, prosim, tistih, ki trpijo v sibirij-skib kitajskih prisilnih tabo-tiščih na sveti večer — in hvala vnaprej!
Vaš zmeraj vdani
Vladimir Kos
To misijonsko pismo je tako lepo, da bi ga človek bral in bral in premišljal!
Misijonski por.
Pesti se dvigajo
Živimo v časih, ko nam skušajo dopovedati, da ni več moderno biti antikomunist in da tisto, kar je veljalo doma med komunistično revolucijo, danes ne velja več. Dogodki okrog nas pa naravnost vpijejo čisto drugače.
V	roke mi je prišel listič, ki že na naslovni strani pove, da ga tiskajo v Torontu v 100,000 izvodih. Listič ni pisan kot običajen časopis, ki prinaša novice, poročila, tolmačenje dogodkov in razne oglase. Na vseh štirih straneh ne bereš drugega kot pozivanje k organizaciji revolucionarnih krožkov, pozivanje k nepokorščini oblastem, blatenje sodišč in policije, pozdravljanje revolucij in revolucionarjev, po zivanje na pomoč Kvibeški o-svobodilni fronti in podobno. Po teh pisarijah bi človek sodil, da vlada v Kanadi najbolj surov fašizem in dosledno zatiranje svoboščin.
V	lističu je 19 fotografij in na vseh so najbolj vidne dvignjene pesti. Listič predvsem pozdravlja leto 1970 kot leto zmage za revolucinarno gibanje . . . Kanadska vlada je v tem letu priznala komunistično Kitajsko. In začele so se dvigati pesti. Ta dej-
otroke posvariti, kakšna nesreča 3- kJe se naroči.”
-------j-žž-t- v. u. j. j Dopisnik je naročil tudi eno
knjigo, ki jo je seveda takoj dobil. Ne sicer v enem dnevu, pač pa v razmeroma kratkem času.
Trenutno je največje povpraševanje za dr. Pušovo knjigo “Klasje iz viharja” ($3 in poštnina) in pa za male knjižice po $1. “V Rogu ležimo pobiti”, ki jo je spisal Tomaž Kovač. Tudi po družinskih pratikah za leto 1971 je še vedno povpraševanje. So po 50c. Vseh teh knjig je še dovolj na zalogi.
Mohorjeva družba iz Celovca nam je tudi poslala nekaj izvodov drobnih spominov, ki jih je napisal Franc Arnejc in jim dal naslov “Od Dnestra do Piave”. To so živi spomini slovenskega vojaka iz prve svetovne vojne, ki je doživljal prelivanje krvi tistih groznih dni. Kdor bi želel brati te spomine, knjižico lahko naroči. Stane $1.25 in poštnina.
V bližnji bodočnosti bomo prosili urednike “Ameriške Domovine”, da nam bodo objavili celoten seznam knjig in cen, ki so shranjene na policah Slovenske pisarne.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.,
Toronto 4, Ont.
more zadeti to deželo, če bo dvi ganje pesti naraščalo in dovedlo do revolucije? Ali ni strategija stisnjenih pesti ista danes v Kanadi, kot je bila pred 30 leti v Sloveniji? Ali naj starši molčimo pred svojimi otroki, ker imajo baje “širši razgled in več’ medsebojnega razumevanja”, ko se pripravlja in v poskusih že začenja komunistična revolucija tudi na tej strani Atlantika?
Nikdar in nikoli! Bog nam je dal otroke, ne pustimo, da nova revolucija tem otrokom vzame Boga! Mi imamo za seboj življenjsko izkušnjo, kako se začnejo dvigati pesti, kako začnejo pokati pištole in padati najbolj nedolžni in kako se začetek revolucije skrije pod krinko “o-svoboditve”, “neodvisnosti”, boja proti vojni in zahtev socialne pravičnosti. Imamo tudi narodne in verske mučence. Imamo pa tudi dolžnost, da govorimo in učimo!	Oče
Slovenski dom vabi
Živimo v predpustni dobi, ko ljudje mislimo, da je treba gojiti nekoliko več družabnosti. Od tod več obiskov po družinah in tudi več družabnih prireditev. Slovenski dom na 864 Pape Ave. pri tem ne sme zaostajati. Ob večerih oživijo njegovi prostori: telovadba, pevske vaje in še kaj. Sobotni večeri pa zberejo veliko srenjo in takrat je vsakdo postrežen z dobrotami tega sveta. Žejni dobijo pijače, lačni dobre in obilne hrane, osamljeni prijatejske družbe, spočiti pa veliko možnosti za ples.
Prva taka družabna prireditev velikega obsega bo sedaj v soboto, dne 6. februarja 1970. Tisti, ki komaj čakate, da bi bili dobro in veselo postreženi, ne zamudite te prilike. Odborniki že prodajajo vstopnice, ki so kot ponavadi po $5.
Zadnji banket v tem predpu-stu pa bo 20. februarja in tudi za tisto priliko že lahko vsakdo rezervira ne samo čas, ampak tudi sedež.
Za dobro voljo in obilno udeležbo se že vnaprej priporoča Odbor
Društva Slovenski dom
Kaj naj bi torej veljalo danes
“Odprti grobovi”
Iz Argentine smo dobili sporočilo, da je že izšel II. in celo III. del knjige “Odprti grobovi”, ki jo je napisal Franc Ižanc. Drugi del ima 184 strani, tretji pa 264. Vsi, ki so delo videli in ga poznajo, ga pohvalijo in pisateljeve napore visoko cenijo. Ker smo dobili že več poizvedovanj, kje se ta knjiga dobi, zato objavljamo te vesti in sporočamo, da so knjigo začeli razpošiljati iz Buenos Airesa po Novem letu. Čim jih bo naša pisarna prejela, bomo takoj obvestili slovensko javnost. Vedeti pa moramo, da je pot iz Argentine do Toronta dolga. Potovanje knjig je pa še posebno zamudno.
Pripravlja pa se že tudi IV. del knjige “Odprti grobovi”, a še ni dotiskan. Tudi ta del bo obširen in bo imel kakih 300 strani. Založba in natisk vseh teh delov, kakor vsake knjige je pa draga stvar. Več, kot štiri tisoč dolarjev bo treba zbrati, preden bo natisk vseh teh treh deloV plačan. Če bi kdo mogel kaj prispevati v ta namen, naj pomoč nakaže na Slovensko pisarno, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
Pišejo nam . . .
Slovenska pisarna s svojimi poročili povezuje mnogo rojakov po širni Kanadi. Zanimivo je, da se nam pogosto odlašajo tudi iz raznih krajev Amerike. Tako nam je pred kratkim pisal nekdo iz države Connecticut. Med drugim pravi: “Vsekakor vam
tam bo zaklad; in da bo odprl v Kanadi? Ali bomo smeli naše moram povedati, da sem se raz-
Družba ‘ Emona” z omejeno zavezo
TORONTO, Ont,- — Nekaj podjetnih Slovencev je to družbo ustanovilo že pred nekaj leti. Deleže, ki so jih vložili v to družbo, imajo razdeljene v dveh podjetjih. Pred dvemi leti so kupili v lepi Bobrovi dolini (Beaver Valley) precej obširno posestvo, “OLD SMOKEV” imenovano, na katerem je bilo že vpeljano smučišče z dvema vzpenjačama, eno speljano zelo visoko, eno nekaj krajšo. Ker je že prva sezona pokazala, da se bo podjetje dobro obrestovalo, so prijeli za delo in marsikaj izboljšali. Pred letošnjo sezono so vpostavili še dve vzpenjači. Eno dolgo, eno pa krajšo na bolj položnem bregu za otroke (Baby-tow), kjer ni nevarnosti za kake hujše padce in polome. Tako starši brez skrbi spustijo svoje malčke s tremi, štirimi in več leti, katere potem z užitkom o-pazujejo, kako ob oprijemu vzpenjače drsijo navzgor vsi veseli, — in potem, ko se spuščajo nazaj v dolino. Nekateri še zelo boječe, nekateri že bolj odprto in smelo. In ko pridrsijo do kraja, se hitro zopet poganjajo proti vzpenjači, da se je čim hitreje oprimejo. Prav isto se dogaja pri vseh drugih vzpenjačah. Zdi se, da je to ena najbolj zdravih, utrjevalnih in zadovoljnih panog v športnem udejstvovanju.
Starši, peljite ob koncu tedna svoje otroke, vso družino, na to idealno smučišče v Bobrovo dolino. Kaj bolj zdravega in prijetnega ne morete nuditi svojim dragim. Povabite s seboj prijatelje. Boste pa že tudi tam srečali dosti znancev in celih družin. Spodaj v sredini smučišča je velika stavba. V spodnjem prostoru so moderna stranišča, dovolj velika, da ni treba čakati v vrsti — skladišča za smučarsko opravo, ki se proti mali odškodnini posojuje, popravljal-nica in prostor za oddih. V gornjem nadstropju je velik gorek prostor z mizami za obedovanje, stoli, klopmi itd., kjer se lahko zadržujete z malimi otroci m oni, ki se ne smučajo. Je v tem prostoru tudi kuhinja, v kateri lahko vsak čas dobite gorka jedila. In vroča kava in Čaj sta stalno na razpolago.
Poskusite in uvideli boste, da se ne boste nikjer tako prijetno in domače počutili kot na slovenskem smučišču — “OT u SMOKEY” - v Bobrovi dolini, v tem prostoru so na vse strani vehka okna, skozi katera imate razgled po vsem smučišču. O
tem bo o priliki še kaj več napi-i sanega.
Danes bi rad v glavnem na kratko zapisal rezultate smučarskega tekmovanja, ki ga je pripravil na tem smučišču v nedeljo, 10. januarja, popoldne Športni klub iz Toronta. No, zdaj pa k tekmam!
Teren so fantje po vseh predpisih odlično pripravilii. Postavljene so bile palice — vrata —• in tako so morali tekmovalci drseti v cik-cak in paziti, da niso zgrešili vrat. Ocenjevalna komisija je čakala; tako tudi ča-somerci in opazovalci so bili na mestu. Tekma se je pričela ob enih popoldne. Prijavljencev za tekmo je bilo veliko — pa žal nimam številke pri rokah.
Začeli so
MLADINCI L D. Seljak
2.	T. Tekavčič
3.	J. Innes in J. Seljak
Najboljši čas sta imela B. Vižintin in R. Seljak, a sta zgrešila vrata.
DAME
L Karolina Seljak
2.	Nada Bishmilah
3.	H. Kus
MOŠKI L Pavel Bizjak
2.	Jože Florjančič
3.	Ivan Kavčič
4.	Peter Urbanc
5.	T. Ferkulj
Ko so bile zvečer ob petih razdeljene tekmovalcem nagrade-trofeje, je bil vsakemu posebej prirejen aplavz. Smučarjev in gledalcev je bilo presen tljivo število ob razdeljevanju, ki so z glasnim odobravanjem in pritrjevanju vzpodbujali športnike k večji povezavi in novim podvigom. — športniki, potrudite se in pripravite nam še kaj lepega. Pravijo, da bo letos še dosti sneženih tednov.
O b č u doval sem požrtvovalnost nekaterih dam in gospodov, o katerih bomo pa še ob kaki drugi priliki kaj govorili in zapisali. Kako lepa harmonija je to.
Tudi kuhinja je izvrstno delovala in uboge kuharice so bile na nogah in trdo zaposlene od zgodnjega jutra pa pozno v noč. Tudi te bi zaslužile trofeje! ________ L. A., st.
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
____ (x)
MALI OGLAS
Na Cleveland Heights ZEMLJA - ZEMLJA - ZEMLJA
Zidani duplex, 6-6, odličen, dodatna parcela, rešetka na prostem, patio, drevje, peš do G.E., trgovin, busov, cerkva, šol.
PRECISION REALTY 5199 Mayfield Rd. telefon 442-6600
(15, 19 jan)
V najem
Oddamo 2 stanovanji v dvo-družinski hiši, 5 sob spodaj 5 sob zgoraj, na E. 67 severno od St. Clair. Sprejmemo otroke. Kličite 881-5400.
06)
BLIZU EUCLID OHIO
bungalow naprodaj s 3 spalnicami, jedilna soba, klet, novi furnez. $21,500.
George Knaus Real Estate 819 E. 185 St.	481-9300
________________________ (13)
Sobi iščeta
Dve opremljeni sobi s kopalnico iščeta dva moška v senkler-ski okolici. Kličite 391-9797 Euclid Music House, 6405 St. Clair Avenue.
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
Njeno premoženje je rastlo in s premoženjem je rastel njen duh. Učila se je slikanja, glasbe in vsega, s čemur se pečajo odlične dame, — in rečeno med nama— menim, da je delala vse to zlasti radi tega, da se je raztresla ter, da je pozabila to, kar je vznemirjalo njeno srce. Toda zdaj je vse to pač končano; bogastvo in čast sta jo brezdvom-no potolažila. Bogata je in poleg tega grofica, in vendar ..
Caderousse se prekine.
“In vendar?” vpraša abbe.
“Vendar sem prepričan, da ni srečna,” odvrne Caderousse.
“In zakaj menite to?”
“Ko sem postajal vedno nes-rečnejši in nisem vedel, kaj naj pričnem, sem se zmislil, da bi moja stara prijatelja morebiti pomagala. Sel sem k Danglarsu, a ni me niti sprejel. Javil sem se pri Fernandu, in ta mi je poslal po svojem komorniku sto frankov.”
“Torej niste videli nobenega izmed njih?”
“Ne, toda gospa Morcerf je videla mene?”
“Na kakšen način?”
“Ko sem odhajal, je padla k mojim nogam mošnja, v kateri je bilo petindvajset zlatov. Hitro sem se ozrl kvišku ter za-
gledal Mercedo, ki je že zapirala žaluzijo.”
“In gospod Villefort?” vpraša abbe naprej.
“O, ta ni bil moj prijatelj, njega nisem poznal in od njega nisem imel ničesar pričakovati.”-“Toda ali veste, kaj se je zgodilo ž njim ta čas in v koliko je zakrivil Dantesovo nesrečo?” “Ne. Znano mi je samo to, da se je nekaj časa po tem žalostnem dogodku oženil z gospico de Saint-Meran in kmalu nato zapustil Marseille. Gotovo je bila sreča mila tudi njemu ter mu naklonila bogastvo kakor Danglarsu in dostojanstvo kakor Fernandu. Samo jaz sem ostal, kakor vidite, ubog, reven in pozabljen od Boga.”
“Vi se motite, prijatelj,” pravi abbe. “Bog je vedno pravičen in to tudi vedno pokaže. Tukaj je dokaz, da je to res.”
Pri teh besedah potegne abbe iz žepa demant ter ga poda Ca-derousseu.
“Vzemite ta demant,” pravi, “kajti samo vaš je.”
“Kako? Samo moj?” vsklikne Caderousse. “O, gospod abbe, ne
CHICAGO, ILL.
APARTMENTS FOR RENT
APARTMENT
3825 NORTH PINE GROVE
Cor. Sheridan & Pine Grove Free Carpeting
FREE CARPETING 1 BEDROOM
+ New elevator building Air conditioned -f Reserved parking 4- Bus service at the door 4- 1 block to lake
$195.0«

477-3C95
348-2000
(13)
BUS&NESS OPPORTUNITY
RESTAURANT— Lounge at Kedzie and 26th st. Very profitable for Night Club music and dancing. With more than 100 seats for guests. For sale immediately. Call 376-1948 from 7:30 p.m. to 4 am. or 762-4695 from 2 p.m. to 7 p.m.
norčujte se z menoj!
“Ta demant bi moral razdeliti med Edmondove prijatelje, Edmondov prijatelj ste bili samo vi, torej je delitev nepotrebna. Vzemite demant in ga prodajte, vreden je petdeset tisoč frankov, in upam, da je ta vsota dovolj velika, da vas reši bede.”
“O gospod,” pravi Caderousse in stegne boječe svojo roko po demantu, dočim si obriše z drugo potno čelo, “o gospod, ne šalite se s srečo ali obupom človeškega srca!”
“Vem, kaj sta sreča in obup, in nikdar se ne bom šalil z njima,” odvrne abbe. “Vzemite že vendar, toda v zameno!”
Caderousse, ki se je že dotaknil demanta, umakne svojo roko.
Abbe se nasmehne.
“V zameno,” nadaljuje, “mi daste rdečo mošnjo, ki jo je pustil gospod Morrel na peči Dan-tesovega očeta in jo hranite vi.”
Caderousse gre, še bolj ostrmel, k veliki hrastovi omari, ki jo odpre in vzame iz nje poble-delo rdečo mošnjo, pleteno iz svile, z dvema bakrenastima obročkoma, ki sta bila nekoč pozlačena. Abbe jo vzame in da Caderousseu demant.
“O, vi ste res božji služabnik,'
vsklikne Caderousse, “kajti nihče ni vedel, da vam je Dantes izročil demant, in lahko bi ga bili obdržali za se.”
“Kakor je videti, bi bil ti storil tako,” pravi abbe v svojem srcu.
Nato vstane ter vzame klobuk in rokavice.
“Ali je vse, kar ste mi povedali, tudi resnično,” pravi, “in ali lahko vsemu verujem?” “Glejte, gospod abbe,”' pravi Caderousse, “v tem kotu je razpelo iz blagoslovljenega lesa, v tej skrinji evangelije moje žene. Odprite knjigo, in s svojo roko na razpelu vam prisežefn pri izveličanju svoje duše, pri svoji krščanski veri, da sem vam povedal vse tako, kakor se je zgodilo in kakor pove angelj sodbe poslednji dan Gospodu!”
“Dobro je,” pravi abbe, ki ga Caderousseov pogled in glas prepričata, da so njegove besede resnične, “dobro je. Naj prinese ta denar blagoslov v vašo hišo! Z Bogom! Jaz se vrnem v svojo samoto, daleč od ljudij, ki prizadevajo drug drugemu toliko gorja.”
In rekši te besede, se oprosti abbe s precejšnjim trudom odu-ševljenega Caderousseovega zahvaljevanja, odmakne izpred veznih vrat zapah, zasede svojega konja, pozdravi še enkrat krčmarja, zahvaljujočega se na vse mogoče načine, ter odjezdi po potu, po katerem je prijezdil.
Ko se Caderousse okrene, zagleda za seboj svojo ženo, ki je bila bolj bleda in se je tresla bolj kot kdaj prej.
“Ali je res, kar sem slišala?” pravi.
“Ali meniš, da je dal demant samo nama?” pravi Caderousse, pijan veselja.
“Da” '	’ K,
“Nič na svetu ni bolj res, kajti tu ga imam.”
Žena ga nekaj časa ogleduje ter pravi nato z zamolklim glasom:
“In če je ponarejen?”
Caderousse prebledi.
“Ponarejen,” zastoka, “ponarejen ... In zakaj bi mi bil dal ta mož ponarejen demant?”
Caderousse stoji nekaj časa ves omamljen na mestu kakor pribit.
O,” pravi nato, vzame svoj
klobuk in ga done na glavo, “to ! zapisnikar John Hočevar
bodeva videla takoj.”
“In kako?”
“V Beaucaircu je sejm, in tja so prišli zlatarji iz Parisa; njim ga pokažem. Čuvaj hišo, žena, v dveh urah se vrnem.”
S temi besedami zapusti Caderousse hišo ter krene kolikor mogoče hitro v smer, ki je bila baš nasprotna oni, v kateri je jezdil abbe.
“Petdeset tisoč frankov!” zamrmra Carconte, ko ostane sama, “to je lep denar... toda še nikako bogastvo.”
VII.
Jetniški zapisniki
ml. slov
zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John. Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. IGO St, Tel. 081-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik z.a boi. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 170 St. C., O. 44119. Tei. 531-8622; ; njegova pomočnika Art Eberman (in John Petrič; dopisnik Frank
... .Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Dan pozneje kakor se je vršil Ij40ya^. maršali:	Jože Sajevec,
pravkar popisani dogodek, se javi pri Marseilleskem županu mož, star trideset do dvaintrideset let, v modrem fraku, nan-kinskih hlačah in belem telovniku, z angleško izgovarjavo in angleškim vedenjem.
“Gospod,” mu pravi, “sem prvi uradnik tvrdke Thomson in French v Rimu. Že deset let imamo zveze s tvrdko Morrel in sin v Marseilleu. Založili smo kakih sto tisoč frankov, in zdaj nas skrbi, ker smo slišali, da stoji ta tvrdka na slabih nogah. Zato sem prihitel naravnost iz Rima, da izvem od vas, gospod, kako je s to tvrdko.”
“Gospod,” odgovori župan, žalibog mi je znano le predobro, da preganja gospoda Morrela nesreča že pet let. Izgubil je pet ladij ter moral prenesti tri ali štiri bankrote tvrdk, ki so bile ž njim v zvezi. Toda dasi imam sam naloženih pri njem deset cisoč frankov, vam ne morem dati pojasnil glede njegovih denarnih razmer. Vprašajte me kot župana, kaj mislim o gospodu Morrelu, in odgovorim vam, da je najpoštenejši človek na svetu, in da je storil do današnjega dne vse svoje dolžnosti z največjo točnostjo. To je vse, kar vam morem povedati, gospod; če hočete vedeti več, pojdite h gospodu de Boville, nadzorniku ječ, ulica Noailles, štev. 15. On ima v Morrelovi trgovini dvesto tisoč frankov, in ker je ta svota precej večja kakor ona, ki jo imam tirjati jaz, je on pač obveščen natančneje, če se je česa bati.”
. Oiujc pcmudnjlč)
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
cic, William Mehaffey, Joe Novak. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zbo ru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
Dekleva, Poročevalci: Mr. Kafer ki Wilma Tib j ash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8' uri v SDD na Waterloo Rd.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic. 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o An n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivan-
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 07 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnk3 m blagajničarka Margaret Loucsai 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb i” Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrteK zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianis' Charles Loucka. — Mesečne seja so vsak 2. četrtek po pevski vaji-
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnih France Hren, 21101 N. v/Ine Ave-Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196. blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, odel Slavko Štepec, France Jenko, Jakob Mejač in Polde Omahen, za pt°' gram: Ivan Hauptman, Jakob Me'. jač, Srečko Gaser, Stane Gerdp| Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek’ Julka Zalar, August Dragar, arhivar:	Srečko Gaser, bara:	Anto"
Štepec, Ignacij Resnik, Apton Med' ved in France Kastigar, kuhinj3' Štefka Smolič, Pepca Stanonik Rezka Zupančič, reditelji:	Peter
Trpin, France Stanonik in LojZe Zupančič, knjižnjičar: France Jen! ko, šport; Miro Celestina, nadzorh' odbor; Milan Zajec, Mira Kosem i” France Zalar. Seje prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
I?	-	”
H
i
Imenik raznih društev
TAVERN — BY TRANSFERRED OWNER — Newly remod. Good N.W. loc. Busy neighborhood. 4356 W. Fullerton. Real moneymaker. 227-9244
(18)
BEAL ESTATE FOR SALE
Lisle — THE MEADOWS —$39,900 Brick ranch, 3 bdrm., 2 baths, 2 car attd. gar., fin bsmt. Transferred. Phone 964-9813
PALATINE — BY OWNER 8 rm. cent, air cond., 4 bdrms., 2 full baths, mod. kit., dry bsmt. Att. gar. $37,500. 358-5756 wkends, aft.
5	wkdays.
COUNTRY Club Hills — By owner.
6	rm. bi-level. 3 bdrms. IVz baths. Fam. rm. with wet bar. 2 car gar. Shown by appt. Fri., Sat., Sun. $25,500. 799-7939. 3941 W. 169th St.
OAK PARK — House w-out taxes
because 3 car gar. rent pays them.
Ultra mod. bath, 3 bdrms., beaut.
Jdt. $25,750.	848-1398
(13)
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — COOK To live in West sub. home. Own room, board 4- exc. wk. sal. Prefer non-drinker and non-smoker. 832-0683
HOUSEKEEPER
2 in family. No cleaning, no windows, no laundry. Excellent transportation. Live in. $70, 5-6 days. BU 1-0957
(13)
FEMALE HELP
VANDA BEAUTY COUNSELOR Is a beautiful business. Make it yours.
964-6098 or 879-2483
(13)
HOUSEKEEPER — Needed by University Prof. 1 day per week. 4 rm. apt. Hyde Park area. 753-4773 days, 684-7271 eves.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 2G4 St., Euclid, O. 732-8930, pod-piedsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, biagaj
Ufad zgoraj in uradne ure so vsake soboto oet 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko
nik Stanley J. Bober. Nadzorniki: ■ podpredsednica Mary Zorenc, taj Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in | nica ^ blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
Melan Ulyan. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7-30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103 Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL' from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, , podpredsednik Louis Dular, taj. Frances Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan. Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBO VZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec. Ana Tomšič,— Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR N.A S JE ZAPUSTIL NAŠ DRAGI SOPROG IN OČE,
Jožef Malovrh
Umrl 19. januarja 1970
Gospod Bog, daj rajnemu Jožefu večni pokoj na kraju življenja, luči in miru.
Žalujoči:
žena MARJANCA otroci ZOFIKA, MARJANCA JOŽE, STANKO, MARTIN in ostalo sorodstvo
Wickliffe, Ohio 19. jan. 1971.
m ■ %
GRDIMA POGREBNA ZAVODA
1053 Fast 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIMA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235


OH. »V. «>: S JV
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mi's. Mary Grden, nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs, Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJSEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik,
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DRAGI OČE, STARI IN PRASTARI OČE IN TAST
Joseph Čebular
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 19. januarja 1969.
Že leti dve Te zemlja krije v temnem grobu mirno spiš. srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solze nam lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni!
Globoko žalujoči:
soproga ALOJZIJA roj. Vrabec sinovi JOSEPH, STANLEY, EDWARD
hčerki ROSE MARIN in DOROTHY NEMURA snahe DOROTHY, VIRGINIA, GERALDINE zet ALEX
vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje.
Cleveland, O. 19. januarja 1971.
wjr: a
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 N«. Chicago St.
Joliet, Illinois G0431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lce) v naši okolici.
ime .................................................
NASLOV —......—......................................
MESTO m....................................
DRŽAVA ____________..._______________CODE _________.....
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO