GLEDALIŠKI LIST DRAME SNG
1958-59
»Gledališki list« Drame SNG bo do nadaljnjega izhajal v zmanjšanem obsegu. Zato se bodo »Poljska kronika«, »Bibliografija gledališkega tiska« in prispevki inozemskih dopisnikov nadaljevali v prihodnjih številkah le v krajših odlomkih.
Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i e m o v i t, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 11 i n g , London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r , Wien, za Avstrijo; — Fred A 11 e n , Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert A p p e I, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard W o 1 f r a m , Berlin, za Nemško demokratično republiko.
Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran; Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiskala tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec«, Ljubljana. — Redakcija pete številke XXXVIII-letnika (sezona 1958-59) je bila zaključena 10. januarja, tisk pa je bil končan 5. februarja 1959.
GLEDALIŠKI LIST DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
SEZONA 1 958/59 — ŠTEV. 5 OSEMINTRIDESETI LETNIK OB ŠTIRIDESETLETNICI DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA 6.2. 1 91 9 — 6. 2. 19 59
SLAVKO JAN
OB ŠTIRIDESETLETNICI DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
6. februarja 1670 so revni slovenski dijaki v takratni nemški Ljubljani, izven mesta — Pod Turnom, zaigrali prvo slovensko predstavo
—	»Raj«.
Razvoj naše gledališke dejavnosti se tke od škofjeloške pasijonske procesije o. Romualda iz leta 1721, od starega Deželnega gledališča, ki je bilo ustanovljeno 1765. leta in je pogorelo 17. II. 1887, preko Zoisove-Linhartove-Vodnikove dobe do leta 1848, po katerem so avstrijskim narodom, torej tudi našemu, kot posledice marčne revolucije zasijale prve klice narodnega prebujenja in je z delom začelo »Slovensko društvo«, ki mu je bila posebna naloga prirejati »Besede« in gledališke predstave, vse do leta 1850, ko je zaživelo Gledališko društvo. Leta 1861 je bila ustanovljena Narodna čitalnica ljubljanska, leta 1868 pa so na pobudo Frana Levstika prevzeli vodstvo Dramatičnega društva Mladoslovenci. V teh letih se je začel boj za poklicno slovensko gledališče.
Prvi veliki uspeh teh prizadevanj je bila dozidava novega Deželnega gledališča leta 1892 — naše današnje Opere. Od tedaj do prve svetovne vojne, ko so v letu 1914 mračne sile gledališče zaprle in ga spremenile v kino, so se menjavale slovenske gledališke predstave, tako dramske kot operne, z nemškimi, ki so imele nekaj časa očitno prednost pred slovenskimi.
Leta 1911 je bila sezidana v Ljubljani kot potujčevalna postojanka »Siidmarke« in njenega »Dranga nach Siiden« — nova gledališka hiša »Franz-Josephs-Jubilaumstheater« — naša današnja Drama.
V	Ljubljani so bile med prvo svetovno vojno samo nemške predstave in to v tej hiši (razen nekaj predstav Malega gledališča v Mestnem domu).
Ob zaključku prve svetovne vojne, v času Cankarjevih »Podob iz sanj«, v oktobrskih dneh leta 1918, po zlomu avstroogrske monarhije, je nastala nova država, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Takrat je spet začelo delo slovenskega gledališča. Nekaj tednov pred 6. februarjem 1919 je takratni igralec, režiser in gledališki ravnatelj Hinko Nučič po dijaških demonstracijah, v katerih so dijaki zahtevali, naj se nemško gledališče zapre in preide v slovenske roke, prevzel zgradbo v imenu Slovenskega gledališkega konzorcija.
Nemška kulturna penetracija (z roko v roki z gospodarskim pritiskom) v naše kraje s cenenimi veseloigrami, burkami in plehkimi operetami v nemščini, je bila zatrta. Današnji rod, zlasti mladina, komaj more preceniti zgodovinski pomen trenutka, ko je hiša ponemčevanja postala dom Drame Slovenskega narodnega gledališča.
Da bi naš delovni človek danes laže razumel takratno slovensko gledališko življenje, pokličimo v spomin prolog pesnika in kritika Antona Funtka, ki ga je napisal za slavnostno otvoritveno predstavo Deželnega gledališča 1892 :	99
»Odklenil se je torej dični hram,
da vanj slovesno se nocoj preseli
umetnost naša, ki pod streho nizko
iskati si je morala zavetja,
ko jo iz kota onega celo,
kjer bivala sirota je pred leti,
pregnal požar je ljut... Še nekaj hipov,
in prvič se odkrije pozorišče,
kjer nam življenja igra izpremembna,
kazala bode tragiške prizore,
kazala tudi mnog vesel obraz ...
Radost, ki bere se na vsakem lici, gospoda častna, to pogled je lep; nocojšnja obča oduševljenost, to blagoslov iskren je hiši novi!
Nocoj pač lahko gledamo nazaj, ne da bi nam bridkost zalila srca, ko dvigajo podobe se pred nami, katerih, žal, slovenska zgodovina iz časov vseh nam kaže sto in sto!
Saj danes nas prešinja ta spomin, da oni boj, pogostoma brezupni, ki bije ga od davnih dni naš rod za sveti jezik svoj, za boljše čase, ni bil zaman; zavest obhaja nas, da v resni drami naše zgodovine večer nocojšnji je svetal prizor, ko po stoletnem trudu zmagovito proslavlja svoj uspeh junak — Sloven! ...
Pred leti sto, kaj bili smo, in kaj umetnost naša bila je tedanja?
Ponosno v oni dobi govor tuj zvenel je po slovenskih pokrajinah, umetniki so tuji nam kazali na odru slike tuje poezije, ker svojih nismo še imeli slik!
A čas je prišel, ko je ded strmeč zaslišal prvi glas slovenski z odra, ko pesem je slovenska kakor sen, objela mu duha, ponižna res, a pesem, kakor da prihaja z neba!... Tedaj umetnost višnja prvič je na javnem odru govorila z nami in na prosvetnem pozorišči našem.
Bil to prizor je prvi, ko nastopil naš rod je kot junak, čegar ideja: ustvariti na rodni zemlji svoji umetnost si domačo — oh, zajedno bila je njega — tragična krivica!...
Gospoda moja, slike še nocoj iz dnij poznejših vidimo vesele, a žal, prizorov je bridkostnih več, ko to umetnost, komaj zasnovano, uničiti je htela moč protivna, ko skoro mislil je slovenski rod, da njega drama se izpremeni v tragedijo, da v boji za idejo upehan, strt se zgrudi v prah — nikdar, ne, prišlo ni tako! Požar sicer vpepelil nam celo je gledališče, kjer nas ljubili niso, le trpeli, umetnosti pa naše ni končal!
V	zavetje tesno je zbežala takrat, da ondu željno bi čakala časa, ko nam odkrije vse lepote svoje, katere v preponižnem domu onem razvijati nikdar ni mogla vseh!
Ta čas je tu!... Nocoj, v slovesni uri, ko v naroda slovenskega imeni poslopje novo posvečujemo, izginejo naj vsi spomini drugi, a ta spomin vsekdar ostani nam: to gledališče, ki je najprej naše, ponosna bodi priča, da Sloven poslednji ni v številu narodov, ki kdaj zaščitniki so bili zdušni jeziku, domu in zato — prosveti.
In če nocoj v minule dni lahko upiramo pogled, ne da bridkost zalila bi nam srca, pač takisto oziramo lahko se v dni bodoče!
Pred nami doba se odklepa nova.
Kaj nam prinese, kdo pove nam to?
A bodi kakor koli: tega vselej zavedajmo, gospoda se častita, da delo resno le rodi uspeh!
Potem v sijajni novi hiši tej učakamo resnično zlate čase, in upravičeno slovenski rod ponašal bode se pred tujim svetom: »Poslopje to je viden spomenik, da vselej zmaga narod, čigar delo, in ako treba je, celo trpljenje, prosveti le je bilo posvečeno!«...
Na čast in slavo našega imena razkrij se torej, pozorišče, zdaj!
Prizori naj vrste se slikoviti, a mi zakličimo iz duše dna: »Pozdravljena, slovenska nam umetnost, tvoj čas je tu — zavesa kvišku — slava!«
6. februarja 1919 je bila v tej hiši prva slovenska predstava Jurčič-Levstikovega »Tugomera«. Z njo se je odprl razvoj slovenske Drame.
Ta večer pomeni za našo gledališko umetnost slovo od spoštovanja vrednega duha romantične domačnosti in prehod v gledališko kulturo evropskega značaja. Nemirni delovni polet slovenskega igralca, režiserja, dramaturga, scenografa, kritike in drugih kulturnih krogov, je zamahnil z neverjetno široko kretnjo v snovanje domače gledališke kulture. Ne le da se je igralski zbor razvil mimo čeških, hrvaških in ruskih ansamblov in postal čisto slovenski igralski stan, odprlo se je tudi studiozno oblikovanje čiste odrske govorice in Drama SNG je postala v pravem pomenu besede matica slovenske gledališke dejavnosti in ena vrhunskih manifestacij naše kulturne samorastnosti.
Ta hiša je zdaj štirideset let dom, v katerem se dan za dnem od zgodnjih jutranjih ur do poznih nočnih senc snujejo in izvajajo dela za veliko in vedno živo slovensko gledališče. V tem času je bilo na tem odru uprizorjenih 578 del z 9597 predstavami (domačih in tujih klasičnih ter domačih in tujih sodobnih), od tega 126 slovenskih z 2587 predstavami in še 135 slovanskih s 1842 predstavama. Mislim, da govore številke dovolj zgovorno.
Naš kulturni razgledanec mora teh štirideset let razdeliti v tri razdobja: v dobo med obema vojnama, v okupacijsko dobo in v dobo po letu revolucionarne osvoboditve 1945. Za vse tri dobe je gotovo in značilno, da so naši gledališki ljudje z redko in neutrudljivo vztrajnostjo težili k harmonični ansambelski igri sodobnega gledališča in pri tem naporu želi priznanja mednarodnega značaja.
Med obema vojnama (1919 do 1941) je bila ta hiša dom resnega gledališča z zelo razgibanim repertoarjem. Stremljenje k zliti ansambelski podobi ima tu svoje korenine in že vidne uspehe, saj je peščica dobrih 35 režiserjev in igralcev zrasla v upoštevanja vreden umetniški organizem. Napredna miselnost in razgibanost, ki je bila značilna za vse snovanje takratnega gledališča, je povzročila številne cenzurne ukrepe in demonstracije zoper uprizoritve z naprednim idejnim poudarkom. V tem razdobju so bila res huda leta, leta krize, ko se je moral gledališki človek boriti za sam obstoj svojega gledališča, bili so časi, ko je prejemal plačo v po 10 obrokih mesečno, bili so časi, ko so se navalile na Dramo SNG umetniške naloge kot hlodi in skale, kot je dejal Oton Zupančič. Prečiščen slovenski igralski zbor je s svojo zagnanostjo kljuboval vsem zaprekam ter zmagovito vozil voz slovenske Talije k vse višjim pogledom.
Prišla je doba okupacije, ko so si mali slovenski narod porazdelili trije okupatorji. Težki časi, časi preizkušnje. Kulturni molk z vednostjo in odobritvijo OF za naše gledališče ni veljal. Povezava naprednih gledaliških ljudi s sektorjem umetnikov in znanstvenikov v Osvobodilni fronti je omogočila, da se je Drama SNG že 1. 1941 spremenila v domovanje, kjer so se odvijale izredno drzne in živahne priprave za splošno ljudsko vstajo.
Med okupacijo je bila ta hiša dom skoraj vsem igralcem, beguncem iz mariborskega gledališča, ki je bilo takoj po vdoru Hitlerjevih hor<* in celo Hitlerja samega v Maribor, spremenjeno v nemško gledališči-Bila je tem tovarišem skromen, a kar se je le dalo topel dom. Istočasno
Pa je bila tudi trdnjava odpora zoper okupacijsko oblast, zavedni dom osvobodilnega gibanja. Prav je, če poudarim, da so bile v tej hiši v rednem delovnem času pred samimi očmi okupatorja zaprisežene istočasno tri desetine vojaške narodne zaščite, da so bili v tej hiši maskirani številni ilegalci, ki so se skrivali v Ljubljani, da so bili Prvi ranjeni partizani obvezani v tej hiši, da smo zbirali orožje in denar, da so odšli iz te hiše celi zaboji starih in novih oblek in obutve za partizane, da je odšel iz arhiva cel zaboj knjig in lasulj za partizansko gledališče. Pobirala se je rdeča pomoč, evidenčna lira, širil tisk OF. Eksploziv, ki je pognal v zrak prve objekte, je bil iz skladišča SNG. Dolžnost aktivistov in organizatorjev vseh številnih dejanj je, da jih opišejo in tako rešijo pozabe.
V	umetniško repertoarnem pogledu pa je bil z načrtno doslednostjo izvajan zlasti domač spored v preglednem zaporedju vseh slovenskih odrskih del od Linharta preko ljudskih iger, Funtka, Cankarja in drugih do Preglja.
Številni partizani, interniranci, zaporniki in aktivisti so dokaz za visoko družbeno-politično zavest ogromne večine članov Drame SNG.
Značilnosti tretje, to je naše sedanje dobe po letu 1945, so v tem, da je trajalo nekaj časa, preden so se utrdile organizacijske oblike Narodnih gledališč. Razumni razsodnosti naših ustanoviteljev je pripisati, da ni razkropi'" ansambla po raznih krajih, marveč ga je v večini priklenila na hišo. Ansambel je to s svojo umetniško in politično Potenco tudi zaslužil. Združil se je s člani Slovenskega narodnega gledališča za osvobojeno ozemlje, ustanovljena je bila Akademija za igralsko umetnost, iz katere iz leta v leto prihajajo ansambelske osvežitve. Srčika zdravih, zrelih umetnikov izza dobe med obema vojnama se iz leta v leto regenerira z dotokom mladih, obetajočih igralk in igralcev. Zdaj je to razmerje že skoraj 1:1. Proces obnove in osvežitve v homogeno visoko kvalitetno igralsko družino se uspešno uveljavlja. Idejno literarna repertoarna smer kakor tudi odrsko izvajalna realizacija govorita o živem slovenskem gledališču, o sistemu in kvaliteti evropskih meril.
Ne bi bilo prav, če bi se ob tej priložnosti ne spomnili prodornih umetniških priznanj na gostovanjih Drame SNG v Zagrebu, Beogradu >n drugod 1949. leta, izredne mednarodne afirmacije slovenske gledališke kulture na III. svetovnem gledališkem festivalu v Parizu 1. 1956, nedeljenega navdušenja na gostovanjih v Varšavi in v Lodzu leta 1957 ter njune ponovne uveljavitve v jugoslovanskem merilu na III. Sterijinem pozorju v Novem Sadu leta 1958.
Skrb za nov umetniški in organizacijski vzpon je trenutna in stalna najbolj nujna naloga te premaloštevilne in mislim, da je prav, če rečem, samozavestne družine igralcev, režiserjev in tehničnih sodelavcev vseh vrst, ki ji je ta hiša topel dom, čeprav preskromen, tehnično preslabo opremljen in zastarel.
2587 verečov slovenskih dramskih del od 9597 gledaliških večerov!
Mladi tovariši gledalci, ki ste nocoj pri tej slavnostni predstavi za štiridesetletnico Drame SNG in v počastitev Prešernovega imena, ali si morete zamisliti, kaj vsebuje teh skoraj deset tisoč predstav igralskega zbora slovenskemu človeku — našemu gledalcu, ki ga je življenje priklenilo na to grudo, na ta jezik, na delo v teh naših prelepih
krajih, ki so del naše socialistične domovine? Koliko razumskih pobliskov, domislic, znoja, naporov, koliko lepote, srca, upora, prešernosti, ljubezni, žalosti, idej in magije je režiser naše Drame, igralec, scenograf, slikar kostumov, garderober, električar, mizar in ne vem še kakšen strokovnjak, posredoval svojemu obiskovalcu, saj vse, kar dela gledališki oblikovalec, dela za Vas gledalce.
Nekaj tovarišev igralcev in igralk, ki so na nocojšnji večer pred štiridesetimi leti nastopili v »Tugomeru«, je še nocoj med nami. Oni so žive priče razvoja slovenske gledališke kulture in dela v tem našem domu. Nekaj iz vrst igralk in igralcev in tehnikov je življenje že pospremilo k počitku. Kar nas je živih, od najstarejših do najmlajših, ki nas je doletela čast, da ob jubileju nosimo odgovornost za osrednje slovensko dramsko gledališče, se zavedamo zgodovinskega razvoja, zato tudi sedanjih nalog naše gledališke kulture, ki jo bomo branili pred vsemi viharji tako, da bomo z vsemi svojimi močmi pomagali rasti naše Drame.
Ob nocojšnjem večeru se z globoko hvaležnostjo spominjamo vseh tistih gledaliških ljudi, ki so s svojim delom ustvarili slovensko gledališko kulturo. Spominjamo pa se tudi vseh številnih obiskovalcev raznih slojev naših ljudi, ki so ob našem delu imeli v tej hiši vsaj trenutek lepote, zadovoljstva in veselja. Vas pa, mladi nocojšnji gostje, prosim, ostanite nam zvesti obiskovalci, saj bomo z Vašim in drugim, čim številnejšim obiskom imeli upanje in zavest, da delo za slovensko gledališče ni prazno vrtenje mlinov na veter.
Slika na strani 105: člani ravnateljstva in umetniškega sveta Drame Slovenskega narodnega gledališča z upravnikom SNG Smiljanom Samcem.
Slika na Stranj 106: igralski in režiserski umetniški zbor Drame Slovenskega narodnega gledališča.
Slika na strani 107: tehniški delovni zbor Drame Slovenskega narodnega gledališča.
Slika na strani 108: delovni zbor Drame Slovenskega narodnega gledališča (umetniški, tehniški, administrativni in pomožni sodelavci) z upravnikom Slovenskega narodnega gledališča Smiljanom Samcem.
Vse: foto Vlastja
104
ra*
r>
a 'j .	^
N*-
gs'%	*?
$	«
f*
J ^.» ■w-
• ^:>-r* *■>*■ V;;,.-
«te?r
#3 JM'
m.,  w
^ 2žL #*
gPK^P^
|$V *
f#’ «*•*.
-'It,	:p
■ ril ti
Pit
5»:^
l,:; :	"
DELOVNI ZBOR DRAME SNG
RAVNATELJ:
Jan Slavko
RAVNATELJSTVO:
Jan Slavko — ravnatelj Filipič Lojze, dramaturg Jerman Ivan, tajnik Rijavec Vlado, tehnični šef
UMETNIŠKI SVET:
Jan Slavko, ravnatelj in režiser, predsednik sveta
Cesar Janez, igralec Filipič Lojze, dramaturg Jamnik France, režiser Kreft dr. Bratko, režiser Kurent Andrej, igralec Makuc Drago, igralec Molka ing. arch. Viktor, režiser in scenograf Sever Stane, igralec
I	G R A I
IGRALCI:
Benedičič Danilo Bibič Leopold Cesar Janez Cesnik Stane Drenovec Lojze P u r i j a n Maks Gregorin Edvard Homar Anton Jerman Ivan Kosmač Rudolf Kovič Pavle Kralj Boris Kurent Andrej Mak u c Drago Miklavc Branko Peček Bojan Potokar Lojze Potokar Stane Presetnik France
REŽISERJI: Jamnik France Jan Slavko Kreft dr. Bratko Molka ing. arch. Viktor
REŽISER-ASISTENT: Korun Mile
LEKTORJA: Bajec prof. dr. Anton Mahnič Mirko
S KI ZBOR
Rozman Lojze Sever Stane Skrbinšek Milan Souček Jurij
S	k e d 1 Dušan Valič Aleksander Zupan J ože
IGRALKE:
Ahačič Draga Danilo-Neffat Mira Erjavec Helena G 1 a v i n a Slavka Gril Vika Jan-Juvan Vida Kačič Mila Kralj Elvira Levstik Vida M e ž a n Ivanka Novak Mihaela
Počkaj Duša Potokar Majda Sever Sava
S	a r i č Mihaela Ukmar Mileva
INSPICIENTI:
Benedičič Marijan Podgoršek Vinko Starič Branko
ŠEPETALKE:
Benedičič Hilda Podgoršek Vera Presetnik Fani
ADMINISTRATIVNO OSEBJE:
Remec Gizela — strojepiska Š k e d 1 Dušan — arhivar (tudi igralec)
TEHNIŠKO OSEBJE:
ODRSKA SKUPINA
Rotar Vinko — odrski mojster
Ahačič Anton — odrski preddelavec
Drofenik Danilo — odrski delavec
Duh Silvo — odrski delavec Kambič Metod — odrski delavec K a n d ž i č Mirko — odrski delavec
Labernik Nace — pohištve-nik
Račič Jože — vrviščar Sivec Lojze — odrski delavec Slavič Franc — tapetnik T i h e 1 j Ivan — odrski preddelavec Velel Jaka — pohištvenik
GARDEROBERJI:
Barborič	Anton	— garde-
rober		
Barborič	Jožefa	— gardero-
berka		
G a r b a j s	Fani -	- gardero-
berka		
R o u s Franc — garderober Velkavrh Polde — garderO' ber
ELEKTRIČARJI:
Lavrenčič Vili —	šef elek-
tričar	
Boštjančič Jože	— elek-
tričar	
Horvat Janez —	pomožni
električar	
Karlin Tinček —	pomožni
električar	
Križaj Franc —	pomožni
električar	
Molk Franc — pomožni elek-	
tričar	
Vene Alojz — električar	
REKVIZITERJA: Cencič Vinko — rekviziter Ogorevc Anton — rekviziter
LASULJARJI:
C e c i č Anton — masker in šef lasuljar
Kambič Andreja — frizerka Pahor Danica — frizerka
P O M O 2 N O OSEBJE:
TELEFONISTA:
Č i k Franc — telefonist Rupnik Viktor — telefonist
KURIR:
Dolničar Janez — kurir
noCni Čuvaj :
Pate Pavel — nočni čuvaj
KURJAČ:
Maček Lojze — kurjač
SNAŽILKE:
D r e n i k Marija — snažilka Jeran Tončka — snažilka Obal Marjeta — snažilka Podgorelec Lojzka — snažilka
Sancin Silva — snažilka
PREGLED DELA
UVOD
Tu objavljeni pregled dela (1948/49—1957/58) predstavlja nadaljevanje onega, ki smo ga natisnili ob tridesetletnici Drame v 10. številki GL za sezono 1948/49 (str. 213—296). Urejen je po enakih načelih in veljajo zanj opombe, na katere smo opozorili že tedaj, z razliko, da je sestavljalec skozi vseh deset sezon, ki jih obravnava ta pregled, sproti opravljal časih zamudno statistično delo in so izključene kakršnekoli napake razen onih, ki bi jih utegnil zagosti »tiskarski škrat«.
Podatki o uprizoritvah navajajo pri delih, ki so bila prvič uprizorjena že v času pred prvo svetovno vojno, tudi dan te prve ljubljanske predstave in kolikokrat je bilo delo odtlej izvajano; pri nekaterih delih pa za sedaj še ni bilo možno ugotoviti točnega števila predstav pred letom 1918, zato se ponekod številčni podatki omejujejo le na čas v štiridesetletnem obstoju Drame. Oba primera sta v objavi vselej razvidna.
Ob koncu ločenih poglavij, ki obravnavajo uprizoritve slovenskih, slovanskih in tujih dramskih del, objavljamo tokrat ponovno številčne zaključke za obdobje tridesetih let obstoja Drame, ki so nekolikanj nižji od onih pred desetimi leti, ko je pregled obravnaval čas do 6. februarja 1949 (tridesetletnica predstav v poslopju današnje Drame), zdaj pa smo izbrali zaključeno celoto tridesetih sezon (1918/19—1947/48), kar bolj odgovarja delovnim enotam — sezonam, v katerih je pogojeno gledališko ustvarjanje. Nadalje stoje ob koncu poglavij številčni zaključki ob štiridesetletnici Drame (1918/19—1957/58), ki jo praznujemo v tekoči sezoni.
Kdor bi primerjal tu navedene številčne zaključke z onimi, ki jih more najti v statističnih poročilih, objavljenih ob koncu vsake sezone, bi ugotovil razliko, ki izvira iz dejstva, da je bilo večkrat uprizorjenih dvoje ali celo troje dramskih del v okviru ene gledališke predstave. Naš tokratni pregled se ukvarja z dramskimi deli in obravnava število predstav vsakega dela posebej, vsakoletna statistična poročila pa vodijo pregled nad številom gledaliških predstav (večerov).
Ce bi hoteli vskladiti oba vidika, bi za deset sezon, ki jih obravnava ta pregled, dobili naslednji številčni zaključek:
V	sezonah 1948/49—1957/58 je bilo v Drami uprizorjenih 105 del (od lega 72 novosti), ki so dosegla 2548 ponovitev v 2392 predstavah.
Sezona 1948/49 — 256 predstav Sezona 1949/50 — 246 predstav Sezona 1950/51 — 247 predstav Sezona 1951/52 — 229 predstav Sezona 1952/53 — 185 predstav Sezona 1953/54 — 220 predstav Sezona 1954/55 — 236 predstav Sezona 1955/56 — 243 predstav Sezona 1956/57 — 264 predstav Sezona 1957/58 — 266 predstav
2392 predstav
Po dve deli v enem večeru sta bili v sezonah 1948/49—1957/58 uprizorjeni trikrat:
1. Benavente-Miklavc: Krišpin
Miklavc: Tri pantomime	3
2. Miller: Spomin na dva ponedeljka
Miller: Pogled z mostu	28
3. Moliere: Sola za može
Moliere: Izsiljena ženitev	35
2392 + 66 = 2458	66
Do enakih zaključkov bi utegnil priti vesten raziskovalec tudi pri starejših obdobjih v delu Drame SNG.	D.	Š.
A.	SLOVENSKA DELA, UPRIZORJENA V SEZONAH 1948/49 DO 1957/58
1. BOR Matej: Kolesa teme. Drama v treh dejanjih.
* Sezona 1952/53 — premiera (krstna predstava) 21. maja 1953
—	režija: V. Skrbinšek, scena: E. Franz — 12 predstav.
2. CANKAR Ivan: Kralj na Betajnovi. Drama v treh dejanjih.
„ Sezona 1918/19 — premiera 17. decembra 1918 — režija:
A.	Danilo — 6 predstav;
* sezona 1922/23 — režija: M. Skrbinšek — 6 predstav; s sezona 1931/32 — režija: C. Debevec — 8 predstav;
S! sezona 1941/42 — režija: J. Kovič — 9 predstav; sezona 1942/43 — 6 predstav; s uprizoritev SNG na osvobojenem ozemlju — premiera 20. februarja 1944 v Črnomlju (otvoritvena predstava) — režija: M. Bor, scena: D. Vidmar — 5 predstav; s sezona 1946/47 — režija: V. Skrbinšek, scena: E. Franz —
25	predstav;
t, sezona 1952/53 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — M. Korun — 20 predstav.
(Prvič v Ljubljani:	9. januarja 1904 — odtlej skupno
87 predstav.)
3. CANKAR Ivan: Hlapci. Drama v petih dejanjih.
4 Sezona 1919/20 — premiera (prvič v Ljubljani) 11. decembra 1919 — režija: O. Sest — 11 predstav; sezona 1922/23 — 8 predstav;
sezona 1926/27 — režija: M. Skrbinšek — 7 predstav;
,s sezona 1934/35 — režija: C. Debevec, scena: E. Franz —
7 predstav; sezona 1938/39 — 12 predstav;
s sezona 1948/49 — režija: S. Jan, scena: V. Molka — 35 predstav; sezona 1949/50 — 15 predstav; sezona 1951/52 — 16 predstav; sezona 1953/54 — 8 predstav, sezona 1954/55 — 3 predstave; sezona 1955/56 — IG predstav; sezona 1956/57 —
8 predstav; sezona 1957/58 — 3 predstave; skupno 149 predstav.
4. CANKAR Ivan: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih.
* Sezona 1919/20 — premiera 20. maja 1920 — režija: O. Sest
7 predstav; sezona 1920/21 — 11 predstav; sezona 1921/22 —
10 predstav; sezona 1922/23 — 1 predstava; sezona 1924/25 —
9	predstav;
* sezona 1928/29 — režija: M. Skrbinšek, scena: V. Skrušny ml. — 6 predstav;
* sezona 1933/34 — režija: O. Šest — 8 predstav;
* sezona 1940/41 — režija: O. Sest, scena: E. Franz —
8 predstav;
* sezona 1950/51 — režija: S. Jan, scena: V. Molka — 34 predstav;
sezona 1956/57 — režija in scena: V. Molka — 22 predstav. (Prvič v Ljubljani: 21. decembra 1907 — odtlej skupno 119 predstav.)
5. CANKAR Ivan: Za narodov blagor. Komedija v štirih dejanjih.
,, Sezona 1920/21 — premiera 16. septembra 1920 — režija: O. Sest — 7 predstav; j. sezona 1925/26 — režija: M. Skrbinšek — 7 predstav; sezona 1926/27 — 1 predstava;
* sezona 1936/37 — režija in scena: B. Stupica — 10 predstav; sezona 1945/46 (otvoritvena predstava prve sezone po osvoboditvi) — režija in scena: B. Stupica — 25 predstav;
s, sezona 1949/50 — režija: S. Jan, scena: V. Molka — 28 predstav; sezona 1950/51 — 9 predstav.
(Prvič v Ljubljani: 13. decembra 1906 — odtlej skupno 90 predstav.)
6. CANKAR Ivan: Bela krizantema. (Umetniško pripovedovanje.)
* Sezona 1948/49 — premiera 12. decembra 1948 — režija in izvedba: J. Tiran, scena: B. Kobe — 2 predstavi.
7. FINŽGAR Franc S.: Razvalina življenja. Ljudska drama v treh dejanjih.
* Sezona 1920/21 — premiera 26. februarja 1921 — režija:
A.	Danilo — 9 predstav; sezona 1921/22 — 1 predstava;
* sezona 1940/41 — režija: M. Skrbinšek, scena: E. Franz —
11 predstav;
t. sezona 1950/51 — režija in scena: V. Molka — 15 predstav; sezona 1951/52 — 5 predstav; sezona 1952/53 — 1 predstava; skupno 42 predstav.
8. GOLIA Pavel: Princeska in pastirček. Vesela pravljica v petih dejanjih (šestih slika>h).
a. Sezona 1930/31 — premiera 6. januarja 1931 —režija: O. Sest, scena: V. Uljaniščev — 11 predstav; sezona 1931/32 — 4 predstave; sezona 1937/38 — 5 predstav; sezona 1939/40 — 5 pred-
stav; sezona 1940/41 — 4 predstave; sezona 1941/42 — 5 predstav; sezona 1942/43 — 8 predstav;
* sezona 1954/55 — režija: J. Kislinger, scena: E. Franz — 18 predstav; skupno 60 predstav.
9.	GOLI A Pavel: Jurček. Vesela pravljica v treh dejanjih (štirih slikah).
s Sezona 1931/32 — premiera 10. januarja 1932 — režija: C. Debevec — 8 predstav; sezona 1932/33 — 2 predstavi; sezona	1934/35	—	2 predstavi;
* sezona	1941/42	—	režija in scena:	B.	Stupica — 8	predstav;
„ sezona	1955/56	—	režija in scena:	V.	Molka	—	27	predstav;
sezona	1956/57	—	5 predstav; sezona	1957/58	—	13	predstav;
skupno 65 predstav.
10. GOLIA Pavel: Sneguljčica. Starodavna pravljica v novih stihih v osmih slikah.
* Sezona 1937/38 — premiera 16. januarja 1938 — režija: C. Debevec, scena: V. Skrušny — 11 predstav; sezona 1938/39 4 predstave; sezona 1939/40 — 4 predstave; sezona 1940/41 — 4 predstave; sezona 1941/42 — 5 predstav; sezona 1942/43 —
8	predstav; sezona 1943/44 — 8 predstav;
* sezona 1948/49 — režija: J. Tiran, scena: M. Pliberšek —
16	predstav; sezona 1949/50 — 4 predstave;
4 sezona 1951/52 — režija: F. Jamnik, scena: M. Pliberšek — 3 predstave;
4 sezona 1952/53 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — M. Korun — 13 predstav; sezona 1953/54 — 9 predstav; skupno 89 predstav.
11. HUDNIK Marko: Kult mrtvih. Skica za moderno tragedijo.
* Sezona 1955/56 — premiera (krstna predstava — bralno gledališče) 17. junija 1956 — režija: M. Skrbinšek, scena: V. Rijavec — X predstava.
12. JAVORŠEK Jože: Povečevalno steklo. Farsa v štirih dejanjih.
Sezona 1955/56 — premiera (krstna predstava) 16. marca 1956 — režija: Andrej Hieng k. g., scena: Sveta Jovanovič —
6	predstav.
13. KOZAK Ferdo: Profesor Klepec. Komedija v štirih (treh) dejanjih.
a Sezona 1939/40 — premiera 13. januarja 1940 — režija: B. Kreft, scena: E. Franz — 9 predstav;
sezona 1950/51 — režija: V. Skrbinšek, scena: M. Hohnjec — 14 predstav; sezona 1951/52 — 4 predstave; skupno 27 predstav.
14. KOZAK Ferdo: Vida Grantova (Lepa Vida). Drama v štirih dejanjih.
, Sezona 1940/41 — premiera 12. novembra 1940 — režija: 114	B. Kreft — 12 predstav;
* sezona 1947/48 — režija: B. Gavella, scena: C. Skodlar —
11	predstav; sezona 1948/49 — 4 predstave; skupno 27 predstav.
15. KRAIGHER Alojz: Školjka. Drama v treh dejanjih.
* Sezona 1920/21 — premiera 19. januarja 1921 — režija:
O.	Sest — 8 predstav;
* sezona 1949/50 — režija: M. Skrbinšek, scena: M. Pliberšek
— 17 predstav; sezona 1950/51 — 3 predstave; skupno
28 predstav.
16. KRANJEC Miško: Pot do zločina. Drama v treh dejanjih.
* Sezona 1947/48 — premiera (krstna predstava) 11. decembra
1947 — režija: S. Jan, scena: V. Molka — 25 predstav; sezona 1948/49 — 2 predstavi; skupno 27 predstav.
17. KREFT Bratko: Celjski grofje. Drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki, v petih dejanjih.
„ Sezona 1932/33 — premiera 17. septembra 1932 — režija:
O.	Sest, scena: V. Uljaniščev — 17 predstav; sezona 1933/34
— 2 predstavi;
s sezona 1950/51 — režija: B. Kreft, scena: M. Hohnjec — 36 predstav; sezona 1952/53 — 2 predstavi; skupno 57 predstav.
18. KREFT Bratko: Krajnski komedijanti. Ena komedia v treh aktih, katera Linharta inu »Shupanovo Mizko« tizhe.
* Sezona	1948/49	—	premiera (krstna	predstava) 21. oktobra
1948 —	režija:	B.	Kreft, scena: E.	Franz — 36 predstav;
sezona 1949/50 — 18 predstav; sezona 1951/52 — 24 predstav;
s sezona 1956/57 — režija: B. Kreft, scena: E. Franz —
29 predstav; sezona 1957/58 — 4 predstave; skupno 111 predstav.
19. LEVSTIK Fran — KREFT Bratko: Tugomer. Tragedija v petih dejanjih.
* Sezona	1947/48	—	premiera (krstna	predstava) 25. oktobra
1947 —	režija:	B.	Kreft, scena: E.	Franz — 32 predstav;
sezona 1948/49 — 4 predstave; skupno 36 predstav.
20. LINHART Anton Tomaž: Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih dejanjih. Po »La folle journee, ou le mariage de Figaro« par M. de Beaumarchais predelal Anton Linhart.
, Sezona 1934/35 — premiera 15. decembra 1934 — režija: B. Gavella, scena: E. Franz — 15 predstav;
,s sezona 1943/44 — režija: M. Pavlovčič, scena: V. Gajšek —
2	predstavi (v izvedbi Dramskega studia); sezona 1944/45 — 13 predstav;
* sezona 1952/53	—	režija in scena: V.	Molka	— 30 predstav;
sezona 1953/54	— 5 predstav; sezona	1954/55	— 1 predstava;
sezona 1957/58	—	21 predstav; skupno 87 predstav od otvoritve gledališča 1.	1918.
(Prvič v Ljubljani: 24. januarja 1849.)
21. MIKLAVC Branko: Tri pantomime. (Curlo — Slikarji — Mislec.)
* Sezona 1957/58 — premiera (predstava Eksperimentalne repertoarne skupine) 10. januarja 1958 — režija in scena: V. Molka — 3 predstave (+ Benavente — Miklavc: Krišpin).
22. MODER Janko — AJDIČ Igor: Janko in Metka. Otroška igra.
* Sezona 1956/57 — premiera (krstna predstava) 23. decembra 1956 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — 17 predstav.
23. POTRČ Ivan: Lacko in Krefli. Drama v treh dejanjih. Posvečena spominu kmeta-mučeniika Lacka in parti-zanov-junakov: Osojnika, Reševih in drugih!
* Sezona 1948/49 — premiera (krstna predstava) 26. februarja 1949 — režija: F. Žižek, scena: V. Molka — 24 predstav; sezona 1949/50 — 5 predstav; skupno 29 predstav.
24. POTRČ Ivan: Krefli. Drama v treh dejanjih.
„ Sezona 1951/52 — premiera (krstna predstava) 20. februarja
1952 — režija: S. Jan, scena: E. Franz — 16 predstav; sezona 1956/57 — 16 predstav; skupno 32 predstav.
25. PUCOVA Mira: Ogenj in pepel. Drama v treh dejanjih.
* Sezona 1948/49 — premiera (krstna predstava) 12. februarja
1949 — režija: J. Tiran, scena: B. Simčič — 16 predstav.
26. PUCOVA MIRA: Operacija. Drama v treh dejanjih.
* Sezona 1949/50 — premiera (krstna predstava) 14. junija
1950 — režija: S. Jan, scena: E. Franz — 10 predstav; sezona 1950/51 — 14 predstav; skupno 24 predstav.
27. SMOLE Dominik: Potovanje v Koromandijo. Igra v treh dejanjih.
,,, Sezona 1955/56 — premiera (krstna predstava) 25. aprila 1956
— režija: F. Jamnik, scena: V. Rijavec — 15 predstav.
28. TORKAR Igor (Fakin Boris): Pravljica o smehu. Komedija v treh dejanjih.
* Sezona 1953/54 — premiera (krstna predstava) 25. novembra
1953 — režija: S. Jan, scena: M. Sedej — 16 predstav.
29. ŽMAVC Janez: V pristanu so orehove lupine. Dramska epizoda v dveh delih.
s Sezona 1957/58 — premiera (krstna predstava) 29. marca 1958
— režija: S. Jan, scena: V. Rijavec — 19 predstav.
V	tridesetih sezonah Drame (1918/19—1947/48) je bilo uprizorjenih 112 slovenskih del s 1795 predstavami.
V sezonah 1948/49—1957/58 je bilo uprizorjenih 29 slovenskih del (od tega 14 novosti) s 792 predstavami.
V štiridesetih sezonah Drame (1918/19—1957/58) je bilo uprizorjenih 126 slovenskih del z 2587 predstavami.
B.	SLOVANSKA DELA, UPRIZORJENA V SEZONAH 1948/49 DO 1957/58
1. ČEHOV Anton P. (Avgust Pirjevec): Tri sestre. Drama v štirih dejanjih.
* Sezona 1955/56 — premiera 2. marca 1956 — režija: V. Molka, scena: V. Rijavec — 20 predstav.
2. GOGOLJ Nikolaj V. (Ivan Prijatelj): Revizor. Komedija v petih dejanjih.
Sezona 1921/22 — premiera 9. novembra 1921 — režija: B. Putjata, scena: A. Haritonov in V. Skrušny — 19 predstav; sezona 1922/23 — 3 predstave;
sezona 1939/40 — režija: B. Kreft, scena: E. Franz —
6	predstav; sezona 1940/41 — 14 predstav; sezona 1952/53 — režija: M. Mahnič, scena: V. Molka —
17	predstav; skupno 59 predstav od otvoritve gledališča
1.	1918.
(Prvič v Ljubljani: 9. januarja 1887 — v Veselovem prevodu.)
3. GORKI Maksim (Mile Klopčič): Vasa Zeleznova.
* Sezona 1953/54 — premiera 24. marca 1954 — režija: S. Sever, scena: E. Franz — 17 predstav.
4. GRIBOJEDOV Aleksander S. (Josip Vidmar): Gorje pametnemu. Komedija v štirih dejanjih.
Sezona 1948/49 — premiera 19. aprila 1949 — režija: B. Gavella, scena: V. Zedrinski — 15 predstav; sezona 1949/50 — 10 predstav; skupno 25 predstav.
5. IWASZKIEWICZ Jaroslaw (France Vodnik): Poletje v Nohantu. Komedija v treh dejanjih.
,s Sezona 1957/58 — premiera 20. februarja 1958 — režija: B. Kreft, scena: E. Franz — 18 predstav.
6. KRLEŽA Miroslav (Josip Vidmar): V agoniji. Drama v dveh dejanjih.
... Sezona 1933/34 — premiera 16. septembra 1933 — režija: B. Gavella, scena: E. Franz — 9 predstav;
* sezona 1945/46 — režija in scena: B. Stupica — 13 predstav; sezona 1951/52 — 3 predstave;
* sezona 1952/53 — po režiji B. Stupice obnovil V. Skrbinšek, scena: E. Franz — 13 predstav; sezona 1953/54 — 2 predstavi; skupno 40 predstav.
117
7. KRLEŽA Miroslav (Janko Moder): Vučjak. Malomeščanski dogodek v treh dejanjih z uvodom.
* Sezona 1950/51 — premiera 4. februarja 1951 — režija: B. Gavella, scena: K. Tompa — 21 predstav.
8. KULUNDZlČ Josip (Janko Moder): Človek je dober. Drama v treh dejanjih.
„ Sezona 1952/53 — premiera (krstna predstava) 17. junija 1953
— režija: S. Jan, scena: V. Molka — 12 predstav.
9. MATKOVIČ Marijan (Mile Klopčič): Na koncu poti. Drama v dveh delih.
t Sezpna 1954/55 — premiera 28. maja 1955 — režija: S. Jan, scena: V. Rijavec — 16 predstav.
10. OSTROVSKI Aleksander N. (Janko Moder): Goreče srce. Komedija v petih dejanjih.
, Sezona 1949/50 — premiera 14. marca 1950 — režija: F. Žižek, scena: E. Franz — 18 predstav.
11. PETROV Jevgenij (Rade Pregare): Otok miru. Komedija v štirih dejanjih.
„ Sezona 1948/49 — premiera 28. decembra 1948 — režija: F. Žižek, scena: E. Franz — 19 predstav.
12. TOLSTOJ Lev N. (Janko Moder): Moč teme ali »Komur prst pomoliš, hoče celo roko«. Drama v petih dejanjih.
a Sezona 1918/19 — premiera 26. aprila 1919 — režija: H. Nučič
— 5 predstav (v prevodu Minke Govekarjeve: Moč teme ali »En prstek zapleten, ves ptiček izgubljen«);
* sezona 1924/25 — režija: J. Osipovič-Suvalov — 8 predstav;
* sezona 1951/52 — režija: S. Jan, scena: E. Franz — 25 predstav (v Modrovem prevodu); skupno 38 predstav od otvoritve gledališča 1. 1918.
(Prvič v Ljubljani: 14. marca 1905.)
13. TOLSTOJ Lev N. — VOLKOV N. D. (Janko Moder): Ana Karenina. Prizori iz romana.
* Sezona 1957/58 — premiera 25. aprila 1958 — režija: B. Bat-telino-Baranovičeva k. g., scena: V. Rijavec — 9 predstav.
14. TURGENJEV Ivan S. (Josip Vidmar): Mesec dni na kmetih. Komedija v petih dejanjih.
, Sezona 1948/49 — premiera 23. septembra 1948 — režija: B. Gavella, scena: V. Zedrinski — 18 predstav.
15. VIŠNJEVSKI Vsevolod V. — KREFT Bratko (Bruno Hartman): Optimistična tragedija. Dramatska rapsodija iz Oktobrske revolucije in državljanske vojne.
* Sezona 1957/58 — premiera 9. novembra 1957 — režija: B. Kreft, scena: V. Rijavec — B. Kreft — 19 predstav.
V tridesetih sezonah Drame (1918/19—1947/48) je bilo uprizorjenih 123 slovanskih del s 1570 predstavami.
V sezonah 1948/49—1957/58 je bilo uprizorjenih 15 slovanskih del (od tega 12 novosti) z 272 predstavami.
V štiridesetih sezonah Drame (1918/19—1957/58) je bilo uprizorjenih 135 slovanskih del s 1842 predstavami.
C.	TUJA DELA, UPRIZORJENA V SEZONAH 1948/49 DO 1957/58
1. ANOUILH Jean (Jože Udovič): Povabilo v grad (L’invitation au chateau). Komedija v petih dejanjih.
Sezona 1951/52 — premiera 30. aprila 1952 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — M. Korun — 15 predstav; sezona 1952/53 — 4 predsatve; skupno 19 predstav.
2. AXELROD George (Herbert Griin): Sedem let skomin (The Seven Year Itch). Romantična komedija v treh dejanjih (petih slikah).
* Sezona 1955/56 — premiera 15. novembra 1955 — režija:
I.	Pretnar k. g., scena: S. Jovanovič — 2 predstavi; sezona 1956/57 — 21 predstav; sezona 1957/58 — 16 predstav; skupno 39 predstav.
3. BEAUMARCHAIS Pierre A. de (Matej Šmalc): Seviljski brivec (Le barbier de Seville). Komedija v štirih dej anj ih.
* Sezona 1950/51 — premiera 30. junija 1951 — režija:
B. Gavella, scena: V. Molka — 2 predstavi; sezona 1951/52
—	19 predstav; skupno 21 predstav.
4. BENAVENTE Jacinto — MIKLAVC Branko (Oton Zupančič): Krišpin.
t Sezona 1957/58 — premiera (predstava Eksperimentalne repertoarne skupine) 10. januarja 1958 — režija in scena:
V. Molka — 3 predstave (+ Miklavc: Tri pantomime).
5. BRECHT Bertolt (Mile Klopčič): Kavkaški krog s kredo (Der kaukasische Kreidekreis).
* Sezona 1956/57 — premiera 4. marca 1957 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — 18 predstav.
6. BRECHT Bertolt (Mile Klopčič): Švejk v drugi svetovni vojni (Schweyk im zweiten Weltkrieg).
* Sezona 1957/58 — premiera 8. marca 1958 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — 14 predstav.	119
7. BRUCKNER Ferdinand (Janko Moder):	Elizabeta Angleška (Elisabeth von England). Igra v treh delih (dvanajstih slikah).
* Sezona 1954/55 — premiera 25. marca 1955 — režija: B. Kreft, scena: E. Franz — 20 predstav.
8. CALDERON de la Barca Pedro (Jože Vovk): Dama škrat (La dama a duende). Vesela igra v treh dejanjih (dvanajstih slikah).
* Sezona 1949/50 — premiera 17. decembra 1949 — režija in scena: V. Molka — 38 predstav; sezona 1950/51 — 14 predstav; skupno 52 predstav.
9. DENGER Fred (Bruno Hartman): Minuto pred dvanajsto (Langusten). Monodrama v treh dejanjih.
* Sezona 1957/58 — premiera (predstava Eksperimentalne repertoarne skupine) 7. januarja 1958 — režija in scena: M. Korun — 4 predstave.
10. GALSWORTHY John (Janko Moder): Okna (Windows). Komedija v treh dejanjih.
* Sezona 1954/55 — premiera 4. junija 1955 — režija in scena: V. Molka — 16 predstav.
11. GIRAUDOUX Jean (Janko Moder): Norica iz Chaillota (La folle de Chaillot). Igra v dveh dejanjih.
* Sezona 1955/56 — premiera 27. maja 1956 — režija: B. Kreft
—	M. Mahnič, scena: V. Rijavec — 16 predstav.
12. GOETHE Johann WoIfgang von (Anton Sovre): Egmont. Žalna igra v petih dejanjih.
* Sezona 1949/50 — premiera 18. maja 1950 — režija: B. Ga-vella, scena: V. Molka — 11 predstav; sezona 1950/51 — 13 predstav.
(Prvič v Ljubljani: 31. marca 1896 — v Ganglovem prevodu — odtlej skupno 25 predstav.)
13. GOLDONI Carlo (Janko Moder): Laznik (II buggiardo). Veseloigra v treh dejanjih (sedmih slikah).
... Sezona 1954/55 — premiera 11. novembra 1954 — režija in scena: V. Molka — 25 predstav.
14."gOODRICH Frances — HACKETT ' Albert"'(Jaro Dolar): Dnevnik Ane Frank (The Diary of Anne Frank). Drama.
* Sezona 1957/58 — premiera 19. oktobra 1957 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — 40 predstav.
HARRIS Elmer (Mile Klopčič): Molčeča usta (Johnny Belinda). Igra v treh dejanjih (devetih slikah).
* Sezona 1953/54 — premiera 18. junija 1954 — režija in scena: V. Molka — 15 predstav; sezona 1954/55 — 1 predstava; skupno 16 predstav.
15.
120
16. HECHT Ben — MAC ARTHUR Charles (France Jamnik): Prva stran (The front page). Komedija v treh dejanjih.
* Sezona 1953/54 — premiera 13. februarja 1954 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — M. Korun — 19 predstav.
17. HELLMAN Lillian (Janko Moder): Dekliška ura (The Children’s Hour). Drama v treh dejanjih.
* Sezona 1954/55 — premiera 20. aprila 1955 — režija: B. Battelino-Baranovičeva k. g., scena: E. Franz — 20 predstav.
18. HOCHWAELDER Fritz (Mile Klopčič): Javni tožilec (Der offentliche Anklager). Igra v treh dejanjih.
* Sezona 1953/54 — premiera 19. decembra 1953 — režija:
B.	Kreft, scena: E. Franz — 16 predstav.
19. HSIUNG S. I. (Janko Moder): Gospa Biserna reka. Stara kitajska igra v tradicionalnem stilu v dveh delih (štiri dejanja z enajstimi podobami).
4.	Sezona 1951/52 — premiera 23. januarja 1952 — režija:
B.	Kreft, scena: M. Hohnjec — B. Kreft — 34 predstav.
20. HUXLEY Aldous (Jaro Dolar): Giocondin nasmeh (The Gioconda Smile). Drama v treh dejanjih (enajstih slikah).
Sezona' 1953/54 — premiera 22. januarja 1954 — režija: S. Jan, scena: N. Matul — M. Korun — 21 predstav.
21. IBSEN Henrik (Fran Bradač): Stebri družbe (Samfun-dets Stotter). Igra v štirih dejanjih.
* Sezona 1950/51 — premiera 10. junija 1951 — režija: F. Žižek, scena: M. Hohnjec — 3 predstave.
(Prvič v Ljubljani: 6. decembra 1910 — v Gostlovem prevodu — odtlej skupno 4 predstave.)
22. JONSON Ben (po predelavi Štefana Zweiga poslovenil Fran Albrecht): Volpone (Volpone or the Fox). Neblaga komedija v treh dejanjih (šestih slikah).
* Sezona 1928/29 — premiera 19. januarja 1929 — režija: O. Sest, scena: V. Skrušny — 9 predstav.
* sezona 1950/51 — režija: S. Jan, scena: M. Pliberšek —
24	predstav; skupno 33 predstav.
23. KANIN Garson (Janko Moder): Čez noč rojena (Born Yesterday). Igra v treh dejanjih.
* Sezona 1951/52 — premiera 16. novembra 1951 — režija: V. Molka — M. Mahnič, scena: V. Molka — E. Franz —
26	predstav.
24. LORCA Federico Garcia (Mirko Mahnič): Dom Bernarde Albe (La casa de Bernarda Alba). Drama- v treh dejanjih.
* Sezona 1950/51 — premiera 21. oktobra 1950 — režija in scena: V. Molka — 23 predstav.
25. LORCA Federico Garcia (Mirko Mahnič): Svatba krvi (Bodas de sangre). Tragedija v treh dejanjih in sedmih slikah.
* Sezona 1955/56 — premiera 13. oktobra 1955 — režija in scena: V. Molka — 21 predstav.
26. MACHIAVELLI Niccolo (Ciril Kosma.:): Mandragola. Komedija v petih dejanjih.
* Sezona 1955/56 — premiera 19. oktobra 1955 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — 40 predstav.
27. MILLER Arthur (Janko Moder): Vsi moji sinovi (Ali my Sons). Igra v treh dejanjih.
•s Sezona 1949/50 — premiera 9. januarja 1950 — režija: J. Tiran, scena: B. Stupica — 30 predstav.
28. MILLER Arthur (Janko Moder): Smrt trgovskega potnika (Death of a Salesman). Nekaj zasebnih pogovorov v dveh dejanjih z rekviemom.
s, Sezona 1952/53 — premiera 16. februarja 1953 — režija: S. Jan, scena: E. Franz — 18 predstav; sezona 1953/54 —
2	predstavi; sezona 1954/55 — 3 predstave; sezona 1957/58 —
8	predstav; skupno 31 predstav.
29. MILLER Arthur (Ivan Crnagoj): Lov na čarovnice (The Crucible). Igra v štirih dejanjih (petih slikah).
* Sezona 1955/56 — premiera 8. oktobra 1955 — režija: S. Jan, scena: S. Jovanovič — 27 predstav.
30. MILLER Arthur (Janko Moder): Spomin na dva ponedeljka (A Memory of two Mondays). Enodejanka.
* Sezona 1956/57 — premiera 13. novembra 1956 — režija: S. Jan, scena: V. Rijavec — 28 predstav (+ Miller: Pogled z mostu).
31. MILLER Arthur (Janko Moder): Pogled z mostu (A Wiew from the Bridge). Enodejanka.
* Sezona 1956/57 — premiera 13. novembra 1956 — režija: S. Jan, scena: V. Rijavec — 28 predstav (+ Miller: Spomin na dva ponedeljka).
32. MOLlfiRE Jean Baptiste (Josip Vidmar): Žlahtni meščan (Le bourgeois gentilhomme). Komedija s petjem in plesom v treh dejanjih.
s Sezona 1921/22 — premiera 25. februarja 1922 — režija: B. Putjata — 9 predstav (v Juvančičevem prevodu);
* sezona 1953/54 — režija; H. Leskovšek, scena: V. Molka — 122	17 predstav (v Vidmarjevem prevodu); skupno 26 predstav.
33. MOLIŽRE Jean Baptiste (Oton Župančič): Tartuffe (Le Tartuffe ou 1’Imposteur). Komedija v petih dejanjih.
* Sezona 1932/33 — premiera 27. maja 1933 — režija: B. Ga-vella — 10 predstav, sezona 1933/34 — 6 predstav;
* sezona 1947/48 — režija: B. Gavella, scena: V. Zedrinski —
25	predstav; sezona 1948/49 — 6 predstav; skupno 47 predstav.
34. MOLlfiRE Jean Baptiste (Josip Vidmar): Izsiljena ženitev (Le mariage force). Komedija v enem dejanju.
* Sezona 1938/39 — premiera 1. oktobra 1938 — režija: O. Sest, scena: E. Franz — 7 predstav (+ Moliere: Ljubezen — zdravnik);
* sezona 1956/57 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — 30 predstav (+ Moliere: Sola za može); sezona 1957/58 —
5	predstav; skupno 42 predstav.
35. MOLIERE Jean Baptiste (Josip Vidmar): Šola za žene (L’ecole des femmes). Komedija v stihih.
* Sezona 1941/42 — premiera 12. maja 1942 — režija in scena: B. Stupica — 11 predstav; sezona 1945/46 — 18 predstav; sezona 1948/49 — 8 predstav; sezona 1949/50 — 6 predstav; skupno 43 predstav.
36. MOLIfiRE Jean Baptiste (Josip Vidmar): Ljudomrznik (Le misanthrope). Komedija v petih dejanjih.
* Sezona 1950/51 — premiera 29. oktobra 1950 — režija: V. Skrbinšek, scena:	Molka	—	22 predstav.
37. MOLIfiRE Jean Baptiste (Josip Vidmar): Šola za može (L’ecole des maris). Komedija v treh dejanjih.
* Sezona 1956/57 — premiera 16. novembra 1956 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — 30 predstav (+ Moliere Izsiljena ženitev); sezona 1957/58 — 5 predstav; skupno 35 predstav.
38. MOLINA Tirso de (Janko Moder): Don Gil v zelenih hlačah (Don Gil en las calzas verdes). Komedija.
* Sezona 1953/54 — premiera 2. marca 1954 — režija in scena: V. Molka — 21 predstav.
39. NASH Richard (Ja.nko Moder): Mojster za dež (The Rainmaker). Romantična komedija v treh dejanjih (desetih slikah).
* Sezona 1956/57 — premiera 15. junija 1957 — režija: V. Molka, scena: E. Franz — 16 predstav; sezona 1957/58 — 4 predstave; skupno 20 predstav.
40. 0’NEILL Eugene Gladstone (Mira Miheličeva): Dolgega dneva potovanje v noč (Long Day’s joumey into Night). Drama v štirih dejanjih.
* Sezona 1957/58 — premiera 25. oktobra 1957 — režija: S. Jan, scena: S. Jovanovič — 25 predstav.
41. PRIESTLEY John Boyton (Matej Šmalc): Odstranite norca! (Take the Fool away!). Igra v dveh dejanjih (štirih slikah).
... Sezona 1956/57 — premiera 13. aprila 1957 — režija in scena: V. Molka — 17 predstav.
42. RACINE Jean (Janko Moder):	Britanik.	Tragedija
v petih dejanjih.
s, Sezona 1952/53 — premiera 17. aprila 1953 — režija: S. Jan, scena: N. Matul — M. Korun — 13 predstav.
43. ROSTAND Edmond (Oton Zupančič): Cyrano de Ber-gerac. Heroična komedija v petih dejanjih.
a, Sezona 1924/25 — premiera 1. oktobra 1924 — režija:
B.	Putjata — 12 predstav;
,s sezona 1927/28 — režija: O. Sest, scena: I. Vavpotič —
9 predstav; sezona 1928/29 — 2 predstavi;
,s sezona 1936/37 — režija: C. Debevec, scena: E. Franz —
6	predstav;
s sezona 1954/55 — režija: S. Jan, scena: N. Matul — M. Korun
—	21 predstav; skupno 50 predstav.
44. SALACROU Armand (Filip Kalan): Tak kakor vsi (Un homme comme les autres). Prolog in tri dejanja.
* Sezona 1953/54 — premiera 1. novembra 1953 — režija: F. Jamnik, scena: N. Matul — M. Korun — 25 predstav.
45. SHAKESPEARE William (Ivan Cankar — Oton Župančič): Hamlet. Tragedija v petih dejanjih.
s Sezona 1918/19 — premiera 1. novembra 1918 — režija: H. Nučič — 7 predstav (v Cankarjevem prevodu);
* sezona 1921/22 — režija: O.	Sest — 17 predstav;	sezona
1922/23 —	8 predstav; sezona 1923/24	— 14 predstav;	sezona
1924/25 —	4 predstave; sezona	1925/26	— 1 predstava;	sezona
1926/27 —	2 predstavi; sezona	1927/28	— 5 predstav;
* sezona 1932/33 — režija: C. Debevec, scena: V. Skrušny —
10 predstav (v Zupančičevem prevodu); sezona 1933/34 —
3	predstave;
* sezona 1939/40 — režija: O. Sest — 14 predstav;
s sezona 1941/42 — režija: B. Kreft, scena: E. Franz — 13 predstav; sezona 1942/43 — 13 predstav;
4	sezona 1947/48 — režija: B. Gavella, scena: V. Zedrinski — 21 predstav; sezona 1948/49 — G predstav; skupno 138 predstav (58 v Cankarjevem prevodu, 80 v Zupančičevem prevodu).
(Prvič v Ljubljani: 28. decembra 1899 — v Cankarjevem prevodu — odtlej skupno 141 predstav.)
46. SHAKESPEARE William (Oton Župančič): Ukročena trmoglavka (The taming of the shrew). Komedija v petih dejanjih z uvodom.
s Sezona 1927/28 — premiera 8. oktobra 1927 — režija: O. Sest, scena: I. Vavpotič — 12 predstav; sezona 1928/29 — 6 pred-124	stav.
„ sezona 1957/58 — režija in scena: V. Molka — 35 predstav. (Prvič v Ljubljani: 18. marca 1898 — v Funtkovem prevodu, z naslovom: Kako se krote ženske — odtlej skupno 55 predstav.)
47. SHAKESPEARE William (Ivan Cankar — Oton Župančič): Romeo in Julija (Romeo and Juliet). Tragedija v petih dejanjih.
*	Sezona	1928/29 — premiera 22.	septembra 1928	— režija:
O. Sest, scena: V. Skrušny ml.	— 11 predstav	(v Cankar-
jevem prevodu, prolog v Zupančičevem prevodu);
* sezona 1940/41 — režija: B. Kreft, scena: E. Franz — 26 predstav (v	Zupančičevem prevodu);	sezona 1941/42 —	8 predstav;
*	sezona	1953/54 — režija: S. Jan,	scena: V. Molka	— 18 pred-
stav; sezona 1954/55 — 19 predstav; skupno 82 predstav. (Prvič v Ljubljani: 3. januarja 1901 — v Cankarjevem prevodu — odtlej skupno 90 predstav.)
48. SHAKESPEARE William (Anton Funtek — Oton Zupančič): Kralj Lear (King Lear). Tragedija v petih dejanjih.
* Sezona 1936/37 — premiera 27. septembra 1936 — režija:
C.	Debevec — 8 predstav;
s sezona 1949/50 — režija: B. Gavella, scena: E. Franz — 21 predstav; skupno 29 predstav.
49. SHAKESPEARE William (Matej Bor): Rihard Tretji (Richard III.). Tragedija v petih dejanjih.
;s Sezona	1951/52 —	premiera	12. aprila	1952 — režija:
B. Gavella, scena: V. Molka — 15 predstav.
50.	SHAKESPEARE	William	(Matej	Bor): Historija	o
Henriku IV. (Henry IV.), I. del.
s Sezona 1955/56 — premiera 25. decembra 1955 — režija: B. Kreft, scena: V. Rijavec — 28 predstav.
51.	SHAKESPEARE	William	(Matej	Bor): Historija	o
Henriku IV. (Henry IV.), II. del.
* Sezona	1956/57 —	premiera	20. oktobra	1956 — režija:
B. Kreft, scena: V. Rijavec — 24 predstav.
52. SHAW Bernard (Fran Albrecht — Janko Moder): Pygmalion. Pravljica v petih dejanjih.
* Sezona 1920/21 — premiera 25. septembra 1920 — režija: M. Muratov — 6 predstav (v	izvedbi ruskega ansambla);
* sezona 1925/26 —	režija: M.	Pugelj,	scena: I. Vavpotič	—
13 predstav;
„ sezona 1944/45 — režija: V. Skrbinšek, scena: V. Bratina —
9 predstav;
,,, sezona	1952/53 — režija: V. Skrbinšek, scena: E. Franz —
17 predstav; sezona	1953/54 —	9 predstav;	sezona 1954/55 —
10 predstav; skupno 64 predstav.
53. SHAW Bernard (Fran Albrecht — Janko Moder): Candida. Misterij ljubezni v treh dejanjih.
„ Sezona 1927/28 — premiera 19. januarja 1928 — režija: Marija Vera — 6 predstav (v Albrechtovem prevodu); s, sezona 1954/55 — režija: V. Skrbinšek, scena: N. Matul — M. Korun — 21 predstav (v Modrovem prevodu); skupno
27	predstav.
54. SHAW Bernard (Oton Župančič): Sveta Ivana (Saint Joan of Are). Dramska, kronika v šestih slikah z epilogom.
~ Sezona 1933/34 — premiera 27. septembra 1933 — režija B. Kreft, scena: E. Franz — 10 predstav;
,	sezona 1951/52 — režija: S.	Jan,	scena: M. Pliberšek —
5	predstav; sezona 1952/53	—	13 predstav;	skupno 28
predstav.
55. SHAW Irwin (France Jamnik); Dobri ljudje (The gentle people).
s	Sezona 1954/55 — premiera	28.	oktobra 1954	— režija:
V. Skrbinšek, scena: N. Matul	—	M. Korun —	21 predstav.
56. SHERIDAN Richard Brinsley (Matej Šmalc): Šola za obrekovanje (The scool for scandal). Komedija v petih dejanjih (dvanajstih slikah).
» Sezona 1947/48 — premiera 3. junija 1948 — režija: F. Žižek, scena: E. Franz — 11 predstav; sezona 1948/49 — 13 predstav; skupno 24 predstav.
57. SOPHOCLES (Anton Sovre): Kralj Oidipus. Tragedija s prologom v petih dejanjih.
* Sezona 1931/32 — premiera 23. maja 1932 — režija: C. Debevec — 5 predstav;
* sezona 1956/57 — režija: S. Jan, scena: V. Rijavec — 13 predstav; sezona 1957/58 — 6 predstav; skupno 24 predstav.
58. USSEAU Arnaud d’ — GOW James (Matej Šmalc): Globoko so korenine (Deep are the roots). Drama v treh dejanjih.
* Sezona 1948/49 — premiera 6. decembra 1948   režija:
B. Gavella, scena: B. Stupica — 32 predstav; sezona 1949/50
—	15 predstav; skupno 47 predstav.
59. USTINOV Peter (Ivan Crnagoj): Trobi kakor hočeš (Blow Your Own Trumpet). Komedija v dveh dejanjih.
* Sezona 1954/55 — premiera 20. januarja 1955 — režija: S. Jan, scena: V. Molka — 21 predstav.
60. VEGA Lope de (Janko Moder): Fuenteovejuna (Ovčji kal). Igra v treh dejanjih.
» Sezona 1951/52 — premiera 23. oktobra 1951 — režija in scena: B. Stupica — 19 predstav.
61.	WILDER Thornton (Janko Moder): Naše mesto (Our little Town).
s, Sezona 1955/56 — premiera 25. januarja 1956 — režija;
S.	Jan, scena: E. Franz — 24 predstav.
V tridesetih sezonah Drame (1918/19—1947/48) je bilo uprizorjenih 280 tujih del s 3774 predstavami.
V sezonah 1948/49—1957/58 je bilo uprizorjenih 61 tujih del (od tega 46 novosti) s 1394 predstavami.
V štiridesetih sezonah Drame (1918/19—1957/58) je bilo uprizorjenih 326 tujih del s 5168 predstavami.
V TRIDESETIH SEZONAH DRAME (1918/19—1947/48) JE BILO UPRIZORJENIH 515 DEL S 7139 PREDSTAVAMI.
V SEZONAH 1948/49—1957/58 JE BILO UPRIZORJENIH 105 DEL (OD TEGA 72 NOVOSTI) Z 2458 PREDSTAVAMI.
V ŠTIRIDESETIH SEZONAH DRAME (1918/19—1957/58) JE BILO UPRIZORJENIH 587 DEL Z 9597 PREDSTAVAMI.
Podatke zbral in pregled sestavil: DUŠAN ŠKEDL
Bratko Kreft: »Krajnski komedijanti«
■«*>
A' j ^ -
J
Anton Tomaž Linhart: »Matiček sc ženi«
Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«
Ivan Potrč: »Krefli«
Mira Pucova-Miheličeva: »Operacija«
Anton Pavlovič Cehov: »Tri sestre«
| -x.
Lev Nikolajevič Tolstoj: »Moč teme«
Miroslav
Krleža:
»Vučjak«
't * '* *>% Hi i
Ivan S. Turgenjev: »Mesec dni na kmetih«
Sophokles: »Kralj Oidipus«
/
Hilliam Shakespeare: »Historija o Henriku IV.« (I. del)
Molierc: »Šola za može«
Edmond Rostand: »Cyrano de Rergerac«
."-/V-.
Ican Kacinc: »Britanik«
William Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«
Johann VVolfgang Goethe: »Egmont«
 ■ iirarn
Carlo Goldoni: »Lažnik«
Kertolt Brecht: »Kavkaški krog s kredo«
Arthur Miller: »Lov na čarovnice«
Arthur Miller: »Smrt trgovskega potnika«
Armand Salacrou: »Tak kakor vsi«
Aldous Huxley: »Giocondin nasmeh«
Peter Ustinov: »Trobi kakor hočeš«
Hackett-Goodrich: »Dnevnik Ane Frank«
Ljubljanski festival, Ljubljana
Festivalne prireditve
VII.
LJUBLJANSKI FESTIVAL
od 30. VI. do 14. vn. 1959
dramske, operne in baletne predstave, koncertne in folklorne prireditve.
..Ljubljana v septembru":
od 1. do 6. septembra 1959.
Operetne predstave, vedra glasba.
Eksperimentalno gledališče
pri zavodu ..Ljubljanski festival11:
kvalitetne dramske predstave na odru v krogu. Viteška dvorana, Križanke.
Festivalna dvorana:
Ob sobotah velemestni dancingi, ob nedeljah ples za mladino. Družabne prireditve.
Centralna plesna šola:
Petlcovškovo nabrežje 35
Družabni plesni tečaji za mladino in starejše. Telefon: 21-881
IEV • LJUBLJANA
INDUSTRIJA U ELEKTROZVEZE
JUGOSLAVIJA
PROJEKTIRAMO
RAZVIJAMO
DOBAVLJAMO
kratkovalovne in ultrakratkovatovne sprejemno-oddajne aparature, aparature za usmerjene brezžične zveze, televizijske naprave, eleikitronske menilne in kontrolne instrumente, naprave za regulacijo in, napajanje, sestavne dele za radio in elelctirotehniKo, VF keramiko, magnete, fe-riite, vse vrste avtomobilskih in miniaturnih žarnic, fotocelice, izolacijske in zaščitne mase ter metalizacijske in VF izolacijske lake.
INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE Ljubljana — Jugoslavija
TRGOVSKO PODJETJE
^SvLLa
(BIVŠI URBANC)
o Ljubljani. pri Prešernovem spomeniku
priporoča obiskovalcem gledališča svoje bogate zaloge svile in drugih tkanin!
Uvoženo in lepo domače sadje ter zelenjavo imamo po zmernih cenah vedno v zalogi:
»VIŠNJA«, Gradišče 7, pri Drami »VIŠNJA«, Arkade, trg »VIŠNJA«, Vodnikov trg
proizvaja vse vrste lito— grafirane embalaže — kot embalažo za prehran-beno industrijo, gospodinjsko embalažo, bonboniere za čokolado, ka-kao in bonbone ter razne vrste litografiranih in po-nikljanih pladnjev. Razen tega proizvajamo električne aparate za gospodinjstva kot n. pr. električne peči.
Izdelujemo tudi pribor za avtomobile in kolesa, in sicer avtomobilske žaromete, velike in male, zadnje svetilke, stop-svetilke, zračne	zgoščevalke	za	avtomobile	in	kolesa ter zvonce za kolesa.	Izdelujemo	tudi	pločevinaste	litdgrafirane otroške igrače.
Tovarna kleja
LJUBLJANA
ŠMARTINSKA 50
Telefoni: 30-368 in 30-611 Brzojav: »OSSA«
Proizvaja: kostne in kožne kleje, želatino tehnično in prečiščeno, tehnične maščobe, gnojila in krmila
Pri javite pravočasno svoje potrebe, ker vas med letom zaradi omejene proizvodnje ne bomo mogli upoštevati
TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE - LJUBLJANA
VINO KOPER
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE — KOPER
nudi cenjenim odjemalcem kvalitetna istrska vina:
malvazija, navadna malvazija, sladka refoško
burgundec	merlot
mištela	dingač
cabernet	teran
istrsko vino (črno in belo)
Vse informacije na Predstavništvu VINO KOPER, Ljubljana, Resljeva cesta 20 - Telefon 31-835
Pred predstavo in po predstavi obiščite
Tavčarjev hram!
| Vino neposredno od vinogradnikov ■ Sveža, topla in hladna jedila
Naše sprejemnike, ki so splošno znani po svoji kakovosti in elegantni izvedbi, lahko nabavite v vseh strokovnih trgovinah!
Cene so nizke in vsakomur dostopne!
IZBRANA DELA F. M. DOSTOJEVSKEGA,
od katerih so doslej izšli naslednji romani:
BRATJE KARAMAZOVI, I. in II.,
polplatno................din	2600	—
IZPOVED MLADEGA ČLOVEKA,
polplatno................din	1600	—
PONIŽANI IN RAZŽALJENI,
polplatno................din	1200	—
V programu so Še za leto 1959:
IDIOT
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA SELO STEPANČIKOVO BELE NOČI BESI
Odplačujete lahko na obroke.
Naročila sprejema:
Državna založba Slovenij e
LJUBLJANA - Mestni trg 26, Čopova ulica 3, Trg revolucije 19.
bi bila
?e lepia.