Džungla f Roaaaii la afriških pragoedov. ftafltikf ipisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paultu. ! 11 Toda Sabora je dobrp ppzaala čudovito ostri poslub, ki je lastea džuagliaim prebivalcem, ia njihpvo neverjetao gibčaost. Če je veli list aeBadoma zašastel, če je saha vejica slačajap rahlo počila, — to je bil zanje glasea, svarilea oppmia. Ia Sabpra je vedela, da listje zašuaii ia vejevje pcka ppd bjp, ko se dvigae v skpk ajeap močao telo. Njeap divje rjpveaje ai bilp svarilo. Preplašilo bi naj uboge žrtve, zledeailo bi jim aaj kri po žilah za tisti kratki treautek, da je padla aaaje, zasadila svpje mogpčae kremplje v aiehko meso ia jih držala brez upa aa beg ia rešitey. Ia prav je račuaala. Vsaj glede mladega gorile se ni zmotila. Siromak se je ves stresel od strahu, kakor mrtev je obležal za treautek. Pa ta kratki treautek ma je bil usodea. Cistp drugače pa se je obaašal mladi belpkpžec. Divja džuagla je bila ajegova učiteljica ia Trzaa je bil ajea bistri učeaec. Nevarapsti, ki sp ga aeprestaao ojbdajale, sp ga aaučile premišljeaosti, aagle pdlpčnpsli, pa tudi hladacfkrvaosti. Strahu ai pozaal, tudi omahpvanja in pbotavljaaja ac. četudi je bil kpBiaj desetletni deček, se je veadar obaašal v boja ia v aevampstih pogumBP, previdap ia premišljeao kakpr aajbolj izurjen ia izkušea lovec ia bprer. SabpriBP rjoveaje je bliskovito aaglo sprpžilp njegove misli ia te so se z eaako bliskovito aaglicp izpremenile v dejaaje. Pred njim je bilo globoko jezero, za ajiai gotova smrt, krula sairt pod krvoločaiiai krcaiplji ia strašaim zobovjem. Vse do tistih dai Biladi belokožec ai bil aič posebea prijatelj vode. Spoaiiajala ga je aa dež ia aa hladao vreaie. V vročem pasa Afiike doli ob ravaiku sicer Bialokedaj dežuje, kvečjeaiu parkrat Ba leto ob časa aaše zime. Pa kadar dežuje, takrat se uliva dež v silaih aevihtah kakpr iz škafa. Le ppl ure, četrt ure traja tak Irppičea aaliv, pa dpvplj^ga je, da je skrajap aeprijetea ljadem ia živalim, ki aimajo kam pod strehp. Ob dežja se tudi Trzaa ai posebao dpbro počutil. Utrjea je sicer bil, prehladil se ai, pa hlad ia mokrota am aista dobrp dela. Ia aa te ppčutke ga je spoaiiajala voda. Ni je maral, do tistega dae ae, razea kadar ga je žejalo. Voda ia dež pa sta ga spomiajala tadi aa grom ia blisk. Nevihte v tistih krajih spremlja aamreč straŠBO bliskanje ia groaieaje. Nizko se podijp blaki in iz ajih lete strele kot bi ačbp gprelo. Vsa živa bitja se ppskrijejp pd stiaha pred strašaifli divjaajem aarave. Tudi Trzaaa je bilo vsikdar strah, ppsebao dpkler je bil še majhea. Voda, blisk, grom — ti aiso ajegovi prijatelji, takp jc sodil. " Pa ajegpv nagli, bistri razum se je brž odločil ia izbral maajše zlo. Kpmaj da so prvi glaspvi Saboriaega rjpveaja pretrgali tišiap džuagle ia še predea je ogrpmaa žival dovršila polovicp skpka, že je jezero zagrailp svpje hladae valpve aad Bjegpvp glavo. Plavati ni znal in vpda je bila globoka. Pa niti za treaulek ga ai zapustila ajegova hladaokrvapst ia izaajdljivost. Delal je z rokami iB nogami kpt bi holel splezati kviška ia bolj slučajap ko aameaoma je ppgodil kretaje, ki so potrebae, da človeka drže aad vodp. V par sekuadah je bila ajegpva glava že spet aa ppvršju ia čutil je, da ga voda aese, dokler aadaljuje svoje kretaje. Tako je izaašel plavaaje. Zelo vesel ia izneaadea je bil aad svojp apvp izaajdbo, ki jp je zadel čisto slučajap. Pa ai imel časa, da bi laaogo mislil naajo. Na bregu Lrdo ob vpdi je ležala leviaja, pod ajeaimi krcaiplji je krvavel mladič. Ljutp je pmetala z i€ppm, ajeae žareče oči so sledile vsaki Trzaapvi kretaji. Čakala je, kedaj pride aa suho. Pa Trzaa ni imel taldh aaaieapv. Vispko je dvigail glavo aad vpdo ia zrgaal v Iespvje krik, ki je v Kršakovel rodu pomeajal klic aa pompč. Ia pridjal je še tudi svarilai klic, ki bi aaj rešitelje ppozoril na nevarao bližino spvražaikpvp. Gotovo ste že ppazili, da imajp živali svpje klice in kiike. Kličejo ia vabijo se z ajimi, opomiajajo se na preteče aevarapsti, svarijp se pred sovražaikpm. Vsaka vrsta živali ima svoje ppsebae glaspve. Zlasti sp taki klici ia opomiai razviti med živalmi, ki žive v divjini. Tfidi Kršakpv rod je imel svpje posebae glaspve in klice ia njihpv belpkpži gpsl se je že v zgpdnji mladpsti aaučil tega »jezika«. Kpj je že tudi prišel aa ajegpv krik pdgcrvor iz gpzda ia par treaatkov ppzaeje je privršalp trideset do štirideset orjaških živali pp drevja aa jkraj nesreče. Vseai aa čelu je hitela Kala. Spozaala jc glas svojega mladiča-najdeačka ia zbala se je, da se mu je zgodila aesreča. Dasi je bila Sabpra mpčnejša ia za bpj bolj ob- orožeaa aego gorile, se ji vkljub temu ai prav aič hotelo boja z bcsaimi sovražaiki. Jezao ia maščevalno je zareačala, skočila v goščavo ia izgiaila. Trzaa pa je splaval k bregu ia zlezel aa saho. Prijetno je bil izaeaadca. Dveh aovih reči si je izkusil v vcdi, prvič da voda ai tako aeprijetaa, kakor se je bal. Hladaa kopel mu je dobro slorila, osvežila ga je ia okrepila. Drugo pa je bilo to, da se je naučil plavaaja. Sklenil je, da se bo odslej vsak daa okopal v jezeiu, če bp le blizu prišel. Ia res je to tudi zvesto storil. Pa storil je še več. Par dai pozaeje se je rod Kršakov pasel ob aiorski obali. Trzaa je poskusil z morsko kopelo ia aašcl, da je brez primere prijetaejša ia zaniaiivejša ko pa kopel v majhaem gorskcm j<?zercu. Po cele ure se je igral aa valovih ia kaialu si jo upal dalcč ven na morje. Naučil se je tadi pptapljaaja. Plavaaje je bilo zanj igrača, kcr je imel izredao krepke ude ia dobra pljuča. Ni pač slulil tistikrat, da am bo kedaj v pozncjšeia življeaju plavaaje rešilo življeaje —. Spoznal je tudi ia začel ceaiti veliko vredaost lelesac suagc ia čistolc. Odslej se je *»ak daa čedao amil, če ai mogel dmgje, pa vsaj pri potoku, ki se je vil skozi pragozd ia se pri Claytpaovi kpči izlival v morje. Njcgovi živalski lovariši so ga sicer skušali posaeniali, kakor je navada pri opicah, da vse posaemajo. Pa voda jim ai ugajala. Rajši sp čepcli ob bregu ia se čudili belpkožema tujcu ia njegovim umetapstiai. Dogodek z kviajo Saboro je bil za Clavloaovcga siaa prvi veliki ia važai doživljaj. Položil je v ajegovp dušp prve kali sppzaaaja, da je drugačea aego so živali ia da jih visokp aadkriljuje. Nova doba se je začela v ajegoveai življenju. Nje- eovo izprva še aeiasao spozaaaje je kaialu postalp jaskatcrim društvpm, ki se zavedajp svojih aalpg! 1 eh je aejše, božja iskra razuma, ki jo iaia k človek, ga je vodila ia koačao privedla aazaj aa svet, iz katerega ga je iztrgalakruta usoda. — Rod Kršakov je iaiel lovišča ob morskeai obrežja kakih petindvajset aiilj daleč. Kakih petdeset aiilj sp segale v globiao dežele. Po lem prostoi u so lovili ia si iskali živeža, par tednov so ostali na mestu, pa so se spet preselili drugam. Kraj je bil vseskpzi gostp zaraščea s pragozdpai ia ker so pp drevju potovali zelo aaglo, so brez posebacga truda prišli od eaega koaca letovišča do drugega. Kjer je bilo vcč ia boljše braae, laai so ostali dalje časa. Uaiaknili pa so sc, če so se pokazale aevarae živali, posebno levi ia kače ia sloai. Teh so se izogibali. Včasi pa se je tudi Kršak, ajihpv poglavar, aaveličal eacga kraja in jib je zgolj za kratek čas vodil po dolgih potpvaajih. Trzanovo razaierje dp Kršakove družiae ai bilo aič kaj pcsebao dpbro. Mladiči so se poigravali z ajiai, dokler so bili aiajhai ia aegodai. Pa žival hitio rasle ia v par letih je gorila godea. Trzaa je bil še deček desetih let, ko so bili ajegovi nekdaaji ailadpstni lovariši že odrastle živali, ki sc niso več brigale za igre ia za aorčevanje. Siarci niso aiarall zaaj. Zavedali so se pač, da je tujec. Eai se vobče niso zmeaili za belokožega tujca, drugi pa so ga očilao sovražili ia iskali prilike, da ga spravijo iz sveta. Da ai bilo Kale, ki je skrbao čuvala aad njim, ic zdavaaj bi bili koačali njegovo aadepplao ailado življeaje. Pa ludi mladi belokpžec ai čutil aič posebaega prijateljstva do svpjih »tpvarišev«. Tudi oa se je, četudi izprva le aejasno, zavedal, da jŁ aekaj drugega, da je več acgo bitja, med kateriaii je živel. Pa ne da bi se jih bil bal! Straliu vobče a: pozaal. i žela 1 rglavčnik aa JiUKovai. juruzmi, ki je ze huk iiu- Kvečjemu se je skril za Kalo ia je izza ajeaega varaega hrbta izzivalap kričal aa svoje aapadalce, v aajhujšem slučaju jo je uraih aog ia skpkpv pobrisal v gpščavo ali pa v aajvišje veje pragpzdovih orjakov, kamor težki ajegovi sovražaiki aiso aiogli za njira. Sčasoma je prišlp, da je, vsaj z aekaleriaii člaaf, živel v aepresfaaeai boju ia pretepu. Ia^v obilici jim je vračal ajihovo sovrašlvo. Kjer je le mogel, jih je dražil ia greail življcaje stariaa godežeaa ia sirovežeai. Ia ajegov bistri razam je zaal izaajli neštele vragolije. Ob pploka ia po travaatih plaaotah, ki kžijo lu pa tam sredi pragozda, je rastla dolga, močaa trava^ ppdobaa aašema šašu. Kdp ve kako je uaiai ia izaajdljivi Trzaa prišel na to, — pa začel je splctati dolgp, ostro travo izprva v krajše, pa vedao daljše kile ia nazadaje je zaal spksii celp dolge vrvi. Nakljačje mu je pokazalp tadi, kakp se aaredi vozel. Višek ajegovih izumov pa je bila zaaka. Kaiala je imel več metrpv dplgo, aiočno vrv s preaiikajočo se zaako na koacu. Nekoč jo je v šali vrgel za bežečim lovarišetn :b pbdržal drugi koacc v pesti. Zanka je padla živali krog vratu, se zadrgaila ia jo vrgla na tla. Ej — aPva, imeaitaa igrača, je poaiislil Trzan. Koj jo je poaovil. In s poskušaajeai in z aeprcstaao vajo. se je aaučil inelali letečo zaako. Bila je ajegovp prvo, za ajegove sovražaike aevarao ia pogubao orpžje. Odslej si Trzaaovi spvražaiki aiso bili več varai ne svobode ae življeaja. V spaaju, aa polu, po apči, po dne — aikdar aiso vedeli, ali ae bo kje odkod iz zasede priletela tiha zaaka, se jiai zadrgaila krog vratn ia i b zadušila. (Dalje prihpdnjič.