Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
J
Leto XIII. - Štev. 24 (644)	Gorica	-	četrtek	15.	junija	1961	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Besede in dejanja Notranji položaj vUltaliji
»Mnogi se bojujejo zoper materializem kot krivoverstvo, a živijo v njem svoje vsakdanje življenje.« — Ne vprašajte se takoj, čigava je ta izjava, marveč si rajši izprašajte vest. Ne skušajte stakniti izgovorov, da bi ugovarjali, skušajte najti pogum za odkrito izpoved. Vaša vera je protimaterialistična, vaše politično mnenje protimaterialistično, vaša slovesna izpoved je protimaterialistična, vaše uradne izjave tudi, vaši nemiri in težave, vse je protimaterialistično; toda, ali je vaše življenje tudi protimaterialistično? Teoretično ste skladni, a vaše vedenje?
Duhovnost je slavnostno oblačilo in služi ob slovesnostih; zato ga puščate rajši v omari in si v dnevnih opravilih nadenete vsakdanje. Materializem je najprej življenjsko vodilo, potem šele politično. Ali ste gotovi, da ni tudi vaše? Materializem je oboževanje zemeljskih dobrin, je Vera v vsemogočnost gospodarstva, je ljubezen do te zemeljska realnosti kot edino vredne stvari. Ali nima torej mnogo kristjanov, poleg vere po krstu, še to praktično vero? Ali niso mnogi teoretični proti-TOaterialisti v dejanjih praktično materialisti? Pomislimo, ali niso baš mnogi izmed tistih, ki se trudijo, da bi na političnem polju pobijali materializem, njegovi podporniki v psihološkem in moralnem pogledu?
Biti nenasiten je materializem; zavidati bogate hiše in razkošna stanovanja je materializem; ljubiti lagodno življenje in bogato hrano je materializem; oblagati se s kožuhovino, dragulji in dišavami, krožiti V razkošnih avtomobilih je materializem. Kdor tako živi, je gotovo odličen materialist. Prav tako je gotovo čistokrven materialist tisti, ki hlepi po takem življenju, čeprav niu je nedostopno.
Drug drugega pobijata, ne ker sta si nasprotna, pač pa ker sta si tekmeca. Oba namreč zasledujeta isti plen. Materializem in kapitalizem nosita sicer različen Pečat, a izvirata iz istega začetnega zla.
Prazno je torej pobijati materializem * besedami, s pridigami, s tiskom, ako ga bomo poživljali z lastnim življenjem. Strupa ne moremo uničiti z drugim stru-Pom, marveč s protistrupom. Materializem Uničujemo in premagamo z duhovnostjo. Lagodnosti nasproti je potrebno skromno življenje; nasproti razvratnosti stroga moralnost; nasproti »sladkemu življenju« zdravo življenje. Materializem prelagamo tako, da dokažemo, ne v besedah, marveč v dejanjih, da cenimo, ljubimo in iščemo duhovne dobrine. Tako bodo ljudje malo bolj verjeli v posmrtno življenje, ne samo tedaj, ko jih bomo *3a usmerjali, marveč ko se bodo zavedali, da mi resnično hrepenimo po njem. Lc tedaj bodo verjeli, da duhovne dobrine lahko zadovoljijo človeka, ko bodo ugoto-vili, da zadovoljujejo nas, medtem ko so °ni nemirni, ker jih muči sla po bogastvu. Kako hočete, da ne bodo planili na tiste dobrine, katerih se vi tako krčevito °klepate? Kdo bo verjel tistemu, ki kriči, naj ljudje ne jedo gob, češ da so strupene, sam pa je tam in jih žre? Vsakdo bo mislil, da je hotel samo prestrašiti druge, samo zato, da bi ostal nemoteno edini jedec. Mnogi materialisti se slepijo, da si ustvarjajo raj na zemlji, a dejstvo tudi, da po njem brodijo mnogi proti-materiallstl.
Potreben nam je nov rod, rod, ki bo dokazal z lastnim vedenjem, da človeka ne osrečujejo dobrine, marveč dobrota; da pravo bogastvo ni v prejemanju, marveč v dajanju; da niso zuna-®jl> telesni čari in prednosti tisti, ki u-®tvarjajo pravo vrednost moškega ali žen-8ke, marveč njegova prednost v veri in Wubezni.
Me velika dota, marveč dobre lastnosti 80 odlika moškega ali ženske. Prevelika Zahtevnost ni znak velike življenjske sile, niarveč revščine.
Dati moramo vzgled pristnega duhovnega življenja, sproščenega, veselega, da od-trgamo ljudi od materialističnega, usluž-
nega in kalnega življenja. Biti moramo vzgled preprostega, čistega, radostnega življenja, da bodo ljudje razumeli neprijetno sluzavost in moro počutnega življenja.
Opozorila, prepovedi, opomini, pridige ne zadostujejo. Potrebno je zrcalo, da iznakažen obraz opazi svojo napako. Pokažimo s svojim življenjem pravi krščanski obraz temu staremu svetu.
Potreben nam je rod prežet z visokimi ideali, da bo očaral množico, ki ima samo zahteve.	(po	A.	G.)
TELEGRAMI
ZuRICH: V tem švicarskem mestu se bodo kot dogovorjeno v Celovcu, ponovno sestali avstrijski in italijanski predstavniki, da nadaljujejo z razgovori o Južno-tirolskem sporu — Medtem je v nedeljo ponoči na Južnem Tirolskem ponovno prišlo do vsega obsojanja vrednih terorističnih ajtentatov na električne vode dn centrale. Škoda je precejšnja. Bila je tudi ena človeška žrtev. To prav gotovo ne bo ugodno vplivalo na pogajanja v Ziirichu.
TIRANA: Odnosi med Moskvo in Tirano se vedno bolj slabšajo. Prejšnji teden je prišlo do odpoklica medsebojnih vojaških atašejev. Poročajo tudi, da so sovjetske podmornice zapustile albansko oporišče Saseno. V Moskvi baje pripravljajo na to, da izključijo Albanijo iz Varšavskega pakta in jo tako politično in vojaško izolirajo.
KAIRO: V Kairu je zaključil delo pripravljalni odbor za sklicanje vrhunskega sestanka nevtralcev, kateri se bo verjetno vršil v septembru na Bledu v Sloveniji. Udeležilo se ga bo 'kakih dvajset držav.
ANGOLA: Varnostni svet Združenih narodov je minuli teden pozval portugalsko vlado, naj v svoji afriški koloniji Angoli preneha z zatiralno politiko na-pram domačinom ter naj deželo pripravi za neodvisnost. — Za resolucijo so glasovale ZDA, Sovjetska zveza, samo Anglija in Francija sta se glasovanja vzdržali.
Odmevi na vrhunski sestanek med Kennedyjem in Hruščevom na Dunaju se niso še povsem polegli. Številni komentatorji in politični opazovalci se še vedno spuščajo v ugibanja in razmotrivanja, kako sta mogočna državnika branila svoje poglede in stališča do perečih mednarodnih problemov ter kakšne sadove naj bi to dunajsko srečanje prineslo v bližnji bodočnosti. Po večini se vsi strinjajo v tem, da sestanek ni poslabšal mednarodnega položaja in da je že zaradi tega bil koristen. Koristen pa je bil tudi zaradi tega, ker je bil voditelj komunističnega imperializma jasno opozorjen o trdni odločnosti svobodnega sveta, da se slednji ne bo pustil izigravati ali si kratiti svoje pravice, svobodo in neodvisnost. Mlademu ameriškemu predsedniku je treba priznati izreden pogum in odločnost, ki ju je pri tem pokazal. Le to pogumno zadržanje je morda presenetilo Hruščeva, da ga ni bilo volja zaplesati s Kenne-dyjem »ča-ča-ča«, kakor je storil nekaj dni za tem z indonezijskim predsednikom Sukarnom v Moskvi. To pomeni, da sta Kennedy in Hruščev obravnavala težke mednarodne probleme v luči njihove tragične stvarnosti, ki raz-vdajajo danes Vzhod in Zahod. Dunajski »vrh« ni tega prepada prav nič skrajšal, ampak je pustil vsa mednarodna vprašanja točno
Po daljšem razdobju prepirov in polemičnega oklevanja med vladnimi stranki na eni ter med vlado in opozicijo na drugi strani, je v italijansko politično življenje vendarle posijalo nekoliko jasnosti in vedrine, ki so jo volivci upravičeno pričakovali. Slednji namreč niso tako dovzetni do političnih iger in mahinacij svojih voditeljev, ampak si želijo jasne in moške besede, ali mislijo državni voditelji iti pogumno naprej po začrtani poti ali mislijo ubrati kakšno drugo pot. V Italiji pa je na žalost v tem oziru vedno nekaj nejasnega in negotovega, vedno pripravljeni, da povzročijo vladno krizo in potem magari sestavijo še bolj nesigurno vlado. Sedaj se je končno nekoliko razjasnilo. K temu razšiščenju so pripomogle razne okoliščine in dogodki od sicilske krize do volitev v raznih krajih severne Italije.
Pred dvajsetimi dnevi so še krožili glasovi o morebitni vladni krizi zaradi odtegnitve podpore Fan-faniju od strani socialdemokratov ali republikancev. Toda počasi so se eden za drugim voditelji strank tako zvane vladne »konvergence« začeli izjasnjevati. Odlično priliko jim je za to nudila nova televizijska rubrika »Politična tribuna«, ki je na sporedu vsako sredo zvečer. Posebno jasna sta bila liberalni voditelj Malagodi ter Sa-ragat, voditelj socialnih demokratov, ki sta oba zagotovila sedanji vladi podporo svojih strank do prihodnjih volitev 1. 1963. Če bo to res držalo, potem lahko rečemo, da je sedanje politično razčišče-nje bilo eno najbolj plodonosnih in opogumljajočih.
V znamenju tega razšiščenja poteka kriza na Siciliji, kjer se nobena demokratična sila ne mara vezati ne z desnico in ne z levico. Če pri zadnjih glasovanjih, ki bo-
tam, kjer so bila prej.
Na to resnično stvarnost, pred katero si ne moremo zakriti oči, je opozoril sam predsednik Ken-nedy v televizijskem govoru po povratku s potovanja po stari Evropi. Pozval je svoje rojake, naj se ne predajajo nestvarnim na-dam in naj se ne pustijo uspavati od navideznega popuščanja pred resnostjo mednarodnega položaja po dunajski izmenjavi mnenj in »opominov«. Kajti mednarodni komunizem, ki ga vodi Moskva, (da o kitajskem niti ne govorimo), se ni odpovedal svojim imperialističnim ciljem po nadvladi vsega sveta. Zaradi tega je dejal Kennedy: — je treba nadaljevati s prizadevanji za obrambo in ne se prepuščati pretiranemu pesimizmu ali optimizmu, ampak stvarnosti gledati resno v obraz. »Boj bo trd in neizprosen in se bo odigraval na različnih področjih z različnimi metodami,« je zaključil ameriški predsednik. Z drugimi besedami povedano: hladna vojna se nadaljuje, čeprav zaenkrat v nekoliko bolj omiljeni obliki, po manirah posebnega »bontona«, kakršnega sta skušala kodificirati Kennedy in Hruščev na dunajskem sestanku. Vprašanje je samo, če se bo »dobrega divjaka« to kaj prijelo, kajti po komunistični morali je lepo vedenje le odvišna nadzgradba kapitalistične družbe, kakor vera.
do v teh dneh, ne bo uspelo rešiti krize, potem bodo morale odločiti volitve.
POLEMIKA MED FANFANIJEM IN TOGLIATTIJEM
Izidi upravnih volitev v številnih pokrajinah, pri katerih sta glavno politično težo nosili Krščanska demokracija in Komunistična partija, so po svoje prispevali k imenovanemu razšiščenju.
V go riški pokrajini je na primer levica napredovala, v Rovigu pa so demokratske stranke iztrgale provinco iz komunističnih rok. V nedeljo volijo na Sardiniji, kjer sta prav tako v frontalnem spopadu demokracija in komunizem. V volilni boj sta osebno posegla predsednik vlade Fanfani in Togliatti. Slednjemu je Fanfani povedal par trpkih.
ODSTOP SENATORJA PESSIJA
Precej prahu je dvignil v Italiji odstop komunističnega senatorja Pessija, ki je izstopil iz Komunistične partije in je želel tudi odstopiti kot senator. Kot razlog je navedel, da se ne strinja s komunistično politiko. — Senat je njegov odstop od senatorskega mandata odklonil; za odstop so glasovali samo komunisti, ki bi se ga hoteli sedaj iznebiti, samo zato, ker ne mara več trobiti v njihov rog. Senator Pessi bo odslej pripadal neodvisni skupini.
Vlada je sprejela v razpravo zakonski osnutek za dodelitev pokojnine hišnim gospodinjam. —
V senatu pa so odobrili desetletni načrt o avtocestah. In končno se vrši v Rimu pod vladnim okriljem vsedržavna kmetijska konferenca, na kateri razpravljajo o problemih kmetijstva v Italiji.
MINISTER SEGNI POJDE V JUGOSLAVIJO
Komaj se je vrnila domov jugoslovanska parlamentarna delegacija z obiska v Italiji, so uradno naznanili, da bo italijanski zunanji minister Segni prispel dne 28. junija na tridnevni obisk v Beograd in tako vrnil obisk, ki ga je napravil v Rimu jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič. — V Beogradu bo minister Segni imel z jugoslovanskim zunanjim ministrom razgovore o mednarodnih vprašanjih in posebej še o vprašanjih medsebojnega sodelovanja.
Segni bo tako prvi italijanski zunanji minister po vojni, ki obišče Jugoslavijo uradno.
Te dni pa sta se Segni in Fanfani mudila na obisku v ZDA.
LJUDSKO ŠTETJE V ITALIJI
Vsakih deset let se navadno vrši v državi ljudsko štetje. Tako štetje je bilo pri nas leta 1951. Že takrat se je sprožila misel, da bi ob štetju vprašali prebivalstvo na primeren način, ali se smatra za del italijanske ali slovenske etnične skupnosti. To so nameravali u-gotoviti z vprašanji, ki bi na indirekten način vsaj približno prikazala dejanski položaj. Toda že takrat so naleteli na tehtne pomisleke.
Letos pa se že dolgo širijo glasovi, da bi pri nas skušali ob tej priliki ugotoviti vsaj približno število naše manjšine. Dnevnik »II Gazzettino« je pred kratkim napisal o tem več člankov in tudi vprašal za mnenje različne osebnosti, ki se bavijo s tem vprašanjem, med njimi tudi nekaj so-
delavcev Slov. dem. zveze in Slov. kat. skupnosti.
Iz odgovorov je mogoče sklepati, da bi bilo tudi sedaj ugotavljanje števila Slovencev združeno z velikimi težavami in da bi bili odgovori malo objektivni. Manjšina bi imela od tega korist, ker bi laže zahtevala, da se nastavi v javni upravi odgovarjajoče število slovenskih nameščencev. V neki javni ustanovi so na primer skušali ugotoviti število slovenskih u-službencev, a ugotovili so nizek odstotek. Nekateri so mnenja, da ni po uradih več kot en odstotek naših ljudi.
Ako bi se res dodalo pri štetju tudi vprašanje o narodnostni pripadnosti, bi bilo potrebno to storiti na indirekten način, v tem so se strinjali vsi odgovori. Toda kako naj bi se to izvršilo, glede tega so mnenja različna. Važna so tudi jamstva, da bi ne bilo pri tem zlorab. Kako pa vse to doseči, je drugo vprašanje.
Omenjeni dopisi v dnevniku Gazzettino so pokazali, da je vprašanje še nedozorelo. Morda tudi letos ne bo možno tega izvesti, ker bo stvar premalo pripravljena. Sicer pa ima vse, kar piše ta list, čisto neuraden značaj. Ako bi se hotelo res ugotoviti, kaj je volja prebivalstva, bi bilo treba ubrati drugačno pot in bi sploh stvar ne bila lahko izvedljiva. Doslej so bila vsa štetja, v katerih se je upoštevala narodnostna pripadnost, zelo nezanesljiva in sporna.
ZDA in pogajanja v Ženevi
Nobena skrivnost ni več, da je Hruščev na razgovorih s Kennedyjem na Dunaju odklonil vsako mednarodno nadzorstvo nad izvajanjem atomskih poskusov in zahteval poleg pravice veta tudi pripustitev k pogajanjem predstavnikov nevtralnih držav po znanem načrtu »trojka«, to je razdelitve sveta v tri dele: Vzhod, Zahod in nevtralce. S takim zadržanjem so Sovjeti že vnaprej obsodili ženevska pogajanja za prekinitev nuklearnih poskusov na neuspeh. Toda Kennedy je na to sovjetsko sabotiranje odgovoril da bodo ZDA kljub temu nadaljevale pogajanja v Ženevi in to bodisi na konferenci za prekinitev atomskih poskusov kot na konferenci za Laos (čeprav so komunisti v Laosu grobo prekršili premirje). S svojo odločitvijo je hotel pokazati svetu dobro voljo ZDA po miru in spravi. Prav tako ne mislijo ZDA, tudi če bi se pogajanja razbila, obnoviti atomskih poskusov.
O sovjetski nepopustljivosti pričajo tudi druga dejanja. Hruščev je namreč vsem zahodnim državam z Nemčijo vred izročil protestne note zaradi zasedanja nemškega parlamenta v Berlinu. Po vsem tem, politični opazovalci pripominjajo, da je treba koncem tega leta pričakovati poslabšanje berlinskega vprašanja. S tem v zvezi se je zvedelo, da je Hruščev govoreč o tem s Kennedyjem dejal, da predstavlja Zahodni Berlin kost v komunističnem grlu. Na Dunaju je Hruščev zahteval tudi premestitev sedeža Združenih narodov na Dunaj. Vest je potrdil avstrijski kancler Gor-bach. Vse to spada v načrt »trojka«.
Zanimiva anketa
V Vzhodni Nemčiji je neka ustanova pred kratkim začela z zanimivo anketo, pri kaleri so sodelovali vsi sloji. Vpraševali so, katere so po njihovem mnenju najbolj simpatične in katere najbolj nesimpatične osebnosti na svetu. Največja priznanja je dobil zdravnik Albert Schvvedt-zer, Nobelov nagrajenec, ki že 50 let deluje med gobavci v Afriki, nadalje kralj Baldo-vin in med ženskami kraljica Fabiola, Soraja in Farah Diba.
Ali bo prišlo do sožitja?
KRŠČANSKI NAUK
„Šei pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal"
Ko je Jezus umrl, je šel Jožef iz Arimateje k Pilatu in je od njega izposloval Jezusovo telo. Snel ga je s križa, zavil v novo tančico in ga položil v nov, v skalo vsekan grob. Pred vhod v grobno vdolbino je zavalil velik kamen. Veliki duhovni in farizeji pa so kamen zapečatili in pred grob postavili stražnike, da bi grob varovali. (Mat 27, 57-66).
* * *
Ob smrti se je Jezusova duša ločila od telesa. Božja narava Jezusova pa je ostala združena z mrtvim telesom in z ločeno dušo. Ta slednja je šla k dušam umrlih pravičnih, ki so čakale na odrešenje. V nebesa niso mogle, ker so te ostale zaprte po Adamovem grehu. Zato so se duše pravičnih, ki so umrli pred Kristusom, nahajale v predpeklu. Med njimi so bile duše Adama in Eve, očakov in prerokov, Janeza Krstnika. Zdaj jim je Jezus oznanil, da je odrešenje dopolnjeno.
Telo Kristusovo pa je ležalo mrtvo in trdo do tretjega dne v grobu. A bilo je obvarovano vsakega mrliškega razpadanja. Saj je psalmist napovedal tudi to: »Zakaj moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih, svojemu svetemu ne boš dal gledati trohnobe.« (Ps 15, 10).
Prvi dan tedna pa je prišel angel Gospodov iz nebes, odvalil je kamen od groba in se je nanj vsedel. Ženam, ki so prišle h grobu, je spregovoril: »Ne bojte se! Vem namreč, da iščete Jezusa, križanega. Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je rekel.« (Mat 28,1-6).
življenja Cerkva
Nemški katoličani molijo za Jude
Nemški episkopat je določil dan molitve po vsej Nemčiji »za usmrčene Jude in njihove mučitelje«. Ta sklep je bil sprejet na škofijski konferenci, ki se je vršila pred kratkim v samostanu Mariahilf v Badenu. Nemški škofje so izjavili, da mora nemški narod popraviti krivice, ki jih je prizadel Judom in drugim narodom.
Križarsko potovanje patra Lombardija
Z oktobrom bo pater Lombardi, dobro znani in priznani italijanski pridigar, znova začel s svojimi potovanji širom Italije. »Fronta katoliškega sveta,« je izjavil Lombardi, »je v veliki nevarnosti, da propade. Strašen bom. Dal bom težko izjavo: Bog ima že pripravljeno novo kazen.«
Edina katoliška kraljica pri sv. očetu
Belgijski kralj Baldovin in kraljica Fa-biola sta na svojem obisku Italije, v četrtek 8. junija bila sprejeta tudi pri sv. očetu. Sprejem je bil nadvse prisrčen, saj je belgijska kraljevska dvojica edina katoliška kraljevska dvojica na svetu. Sv. oče se je zadržal z belgijskim kraljem in kraljico tričetrt ure. Kraljica Fabiola je nosila dolgo belo obleko in diadem z belim pajčolanom. Kralj Baldovin je ob tej priliki prejel najvišje vatikansko odlikovanje: Kristusov red. Kralj in kraljica sta darovala sv. očetu dragoceno sliko iz flamske šole. Sv. oče pa jima je daroval umetniško sliko Matere božje v srebru ter zlato spominsko kolajno.
Dar sv. Stolice za begunce
Sveti oče je odločil, da se ves dohodek za spominske znamke, ki so bile izdane v letu begunca, uporabi v korist beguncev. Vsota znaša 460.000 dolarjev, kar je skoraj 300 milijonov lir. Ta vsota bo soraz-
merno uporabljena za begunce iz Maroka in Tunizije, za palestinske begunce v Jordaniji in Libanonu in končno za begunce iz Severnega Vietnama.
Vrednost trpljenja
Sveti oče je v posebni avdienci sprejel skupino holandskih bivših deportirancev iz raznih koncentracijskih taborišč. V krajšem nagovoru je sveti oče poudaril, da se ne smemo ustaviti pri trpljenju samem, ampak nam mora trpljenje služiti, da se tesneje združimo z Jezusom. Samo vztrajnost v bolečinah in zaupanje v trpljenju in težavah, daje duši notranjo mirnost in veselje tudi v trpljenju.
Pastirsko pismo afriških škofov
Škofje južne Rodezije so izdali skupno pastirsko pismo, v katerem obsojajo zmoto, češ da je bela rasa višja od črne. Škofje obsojajo ravnanje tistih, ki bi hoteli domačinom izkazovati neko nejasno človekoljubje, ne pa prave pravičnosti. V pismu razkrivajo, v kako težkih razmerah živijo afriški domačini. Posebej omenjajo slaba stanovanja, prenizke plače, ločitev mož od družin zaradi dela, ustrahovanje. Na koncu škofje trdijo, da je značilnost življenja V južni Rodeziji v rnržnji, nezadovoljstvu in nerazumevanju, ker nekateri ne dajejo človeški osebnosti tistega spoštovanja, ki gre vsakemu človeku, pa naj pripada katerikoli rasi.
Knjiga poljskega kardinala
Poljska založba ZNAK je izdala knjigo kardinala Wiszynskega, ki jo je napisal za tisočletnico pokristjanjenja Poljske. Knjiga obravnava pet problemov: Cešče-nje Matere božje, življenje milosti, Cerkev, župnijo in dušnopastirske probleme, družino in zakon, vzgojo in na koncu še nekatere druge probleme krščanskega življenja.
11 katoliških duhovnikov precl ogrskim sodiščem
V Budimpešti se je pretekli teden pričel proces, ki sliči procesu madžarskega pri-masa Mindszentvja pred 13. leti. Že v svojem začetku je vzbudil zanimanje ne samo vsega katoliškega sveta, temveč tudi nasprotnikov. Na zatožni klopi je 11 madžarskih katoliških duhovnikov. Obtožujejo jih, da so pripravljali nekako elito katoliške mladine z namenom, da bi rovarili proti režimu. Glavni obtoženec je 50 letni pater Oedon Lenard. Odločni odgovori patra Lenarda so presenetili sodnike, saj je prvič po obsodbi Imre Nagyja in Pala Maleterja, da si je kdo upal izpričati svojo nedolžnost. Verjetno je njegova močna narava in trdna vera kljubovala vsem »pripravam« za ta proces, kajti vseh 10 njegovih sobratov je v nasprotju z njim, priznalo svojo »krivdo«. Dramatičen je bil dvogovor med njim in sodnikom Bimbo:
»Priznate svojo krivdo?«
»Nisem kriv!«
Sodnik je presenečen: »Ce priznate, bo vaša obsodba milejša.«
»Nisem kriv.«
Za romarje
1. Odpotovali bomo iz Trsta s posebnim vlakom v soboto 1. julija ob 19.55. Vlak se bo ustavil tudi na postajah B. Nabrežina in Tržič. Romarjev je 300. Ce še kdo pride, bo še boljše. Zamudniki se lahko takoj prijavijo v Trstu: pri g. Zorkotu v Rojanu (tel. 37603) in pri g. Jakominu v Skednju (tel. 51692) ter v Gorici na upravi Katoliškega glasa.
2. Pgtrebno je, da romarji že sedaj povedo, kam želijo na izlet v torek 4. julija. In tudi plačajo.
3. Iz Neaplja so možni razni res lepi izleti. Romarski odbor organizira s pomočjo Cita tri izlete:
a) celodnevni izlet s korierami v Amalfi in po krasni obali v Sorrento. Kosilo bo v mestu Amalji. Celotni stroški: 2.000 lir;
celodnevni izlet z ladjo na otok Capri (ogled glavnih zanimivosti otoka, s čolni obisk obmorske jame, vožnja z vzpenjačo, kosilo). Stroški: 2.700 lir; izlet s koriero in vzpenjačo na Vezuv (1.900 lir). Kosilo bo v Neaplju. Ta izlet bo po možnosti dopoldne.
4.	Kdor bo hotel, bo 4. julija lahko ostal v Neaplju in	si podrobneje	ogledal
zanimivosti mesta	ali	šel na	svojo roko kam na izlet. N. pr. v	Pozzuoli (z žveplenimi
vrelci),	Ercolano,	na	otoka	Procida ali Ischia itd.
Za zajtrk	in	kosilo	prvega dne (2. jidija) poskrbijo	romarji sami.
Druga navodila bodo sledila v prihodnji številki.
Vodstvo romanja: msgr. dr■. Lojze Škerl, tnsgr. Natal Silvani, dr. Kazimir g. Franc Šibenik, g. Marijan Zivic, g. Stanko Zorko, g. Dušan Jakomin.
b)
c)
а.
б.
7.
Humar
Tehnično vodstvo romanja: CIT - Trst.
Učenec v prvi klopi dvigne roko, vstane in v eni sapi pove:
»Amerika je dežela, kjer kapitalisti izkoriščajo delavce, kjer morijo črnce, kjer je 6 milijonov brezposelnih, kjer ni svobode, kjer je pokvarjenost in kjer pripravljajo vojno proti ljudskim socialističnim republikam.«
»Dobro, zelo dobro,« je učitelj ves navdušen. »Povej mi sedaj svoje mnenje o Rusiji.«
»Rusija je država, kjer proletarska vlada daje vsem garancijo svobode, miru, blagostanja, pravice in napredka.«
»Sijajno!« Učitelju kar žare oči od sreče. »Odgovori mi sedaj še na tretje vprašanje. Kakšno je zadnje navodilo Centralnega vodstva sovjetske komunistične partije?«
»Zadnje navodilo naše ljubljene partije je: Doseči in preseči Ameriko v prihodnjih 20 letih.«
Romarski odbor
ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Sodnik je nagovoril nato druge obtožence: »Je kriv?« Vsi so odgovorili pritrdilno. Nato je sodnik znova nagovoril obtoženca Lenarda in ga vprašal, zakaj ni spoštoval navodil glede delovanja Cerkve na Madžarskem. Pater Lenard je odgovoril, da zanj veljajo le navodila njegovega predstojnika kardinala Mindszentyja, kateri pa ne more dajati navodil.
»Vi ste ilegalno podučevali mladino v vaših naukih.«
»Podučeval sem jih na skrivaj, ker jih odkrito nisem mogel. Ce lahko privatno učimo otroke glasbe, zakaj bi jih ne učili tudi verouka?«
»Zakaj ste skrhali v vaši postelji teološke knjige?«
»Ne poznam nobenega zakona, ki bi mi prepovedal držati knjigo v postelji.«
»Kako sodite o dijakih teologije, ki odklanjajo marksistični pouk?«
»Gotov sem, da je še večje število marksistov, ki odklanjajo nedeljsko mašo.«
Proces se nadaljuje in vzbuja puvspd veliko zanimanje.
Srebrna maša
preč. g. Vinka Zaletela
Pred 25 leti je prejel 5. julija 1936 preč. g. Vinko Zaletel iz rok sedaj že pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana mašniško posvečenje. Po skrivnostnih načrtih božje Previdnosti je bila naša slovenska Koroška tista, ki mu je pripravila srebrno mašno slavje. V isti dekaniji, kjer se je rodil pokojni g. škof, je preteklo nedeljo g. Vinko Zaletel stopil k oltarju v župni cerkvi v Vogrčah, da v družbi svojih sobratov in hvaležnih slovenskih župljanov opravi daritev zahvale.
Slovesno je bila okrašena cerkev, vsa v vencih in rožah, pred cerkvijo in župniščem mlaji; iz zvonikovih lin ubrano zvo-nenje; pozdrav možnarjev, ki so v soboto naznanili vernikom veliki dan.
Tudi dež, ki je prav pred pričetkom slovesnosti obilno porosil vse navzoče, ni prestrašil nikogar, da bi izostal. Pred župniščem so g. jubilanta pozdravili šolski otroci; v cerkvi pa mu je govoril najprej pliberški dekan, župnik iz Šmihela g. Kristo Srienc, nato pa je še g. prelat dr. Bitimi prebral v originalu in slovenskem prevodu pismo krškega g. škofa dr. Jožefa Kostnerja. Pri maši so gospodu jubilantu stregli duhovni sobratje gg. Jurak, David in Mihor. Po slovesnem »Te Deumu« se je svečanost nadaljevala v župnišču. E-najst gospodov, ves pevski zbor in ožji sodelavci g. župnika Zaletela so preživeli skupaj prijetno popoldne, kjer se je naša pesem prepletala z živahnim razgovorom in čistim veseljem.
Gospodu Zaletelu, ki je tako na Koroškem kot pri nas na Goriškem in Tržaškem znan kot neumoren prosvetni delavec, iskreno čestitamo k jubileju z željo, da bi mu dobri Bog dal dočakati še nove jubileje, pa istočasno videti sadove njegovih naporov, ki so bili usmerjeni vedno v dve nam najdražji dobrini: domovina in Bog.
Ruski ansambel v Kopru
V nedeljo je bil na Titovem trgu v Kopru nastop uralskega narodnega ruskega državnega ansambla pesmi in plesov. Izredno doživetje — ker kot tako ga lahko upravičeno imenujemo — je privabilo o-gromno število gledalcev, tako da je bil trg napolnjen prav do zadnjega kotička. Taka prilika se nudi le redkokdaj, zato jo je hotel vsakdo izrabiti.
Ansambel šteje 70 članov in izvaja narodne pesmi in plese. Odlična koreografija, harmonično prepletanje živo-pisanih oblek dajeta predstavi zares visok ton folklorne umetnosti. Vsakdo je moral občudovati izredno spretnost moških v tipičnih ruskih skokih, neprisiljeno nežnost žensk, ljudski humor, ki je preveval celotno predstavo. Vidi se, kako imajo ti ljudje pesem in ples v krvi. Vsaka točka sporeda je bila užitek zase. Ko je bila na odru cela skupina, se je zdelo, kot bi gledalci imeli pred seboj travnik živo pisanega cvetja.
Tipično za vsak ples je bilo to, da je bil v začetku miren in se je polagoma stopnjeval, dokler ni dosegel vrhunca, ob katerem občinstvo ni moglo zakriti svojega velikega navdušenja, kar je izražalo 7. burnim in dolgim ploskanjem. Ob lej predstavi smo nehote primerjali te plese z modernimi: kakšen globok prepad je med njimi! Iz drugih veje sama spolnost in počutnost, ki jo izraža vsak gib, vsaka kretnja. V folklornih plesih pa nahajamo dušo naroda, spoznamo njegovo življenje; te plese preveva sama nežnost, v njih ni niti trohice eksibicionizma, vse jc ubrano,
neprisiljeno, naravno. To je resnična u-metnost naroda, ki lahko s ponosom kaže svetu te čiste bisere svoje duše, svoje ustvarjalnosti.
Ni primernih besed, ki bi lahko opisale to predstavo. Kot se zgodi v takih primerih, reče vsakdo le to: »Kako je bilo lepo!« In to ponovimo tudi mi, kajti ne znamo drugače izraziti svojega navdušenja ob tem, kar smo doživeli v nedeljo zvečer, ob zvezdnatem poletnem nebu, med renesančnimi palačami starega Kopra. Ko je napovedovalec zaklical nastopajočim ob končani predstavi: »Nasvidenje,« smo si tudi mi želeli, da bi bilo to zares nasvidenje.
Y šoli v Moskvi
Učitelj osnovne šole v Moskvi stopi v razred in pove:
»Dragi otroci, dal vam bom tri vprašanja. Kdor mi bo znal na vsa tri točno odgovoriti, bo oproščen izpitov.«
Otroci napeto pričakujejo.
»Povejte mi, kakšno je vaše mnenje o Ameriki?«
Stolnica v Rebusu na Francoskem. V njej so kronali stare francoske kralje. Med prvo svetovno vojno so jo poškodovale nemške granate, saj so Nemci v dirki nad Pariz prišli tudi preko Reimsa. — Katedrala je eden najlepših spomenikov gotske umetnosti na Francoskem. Lani jo je obiskal tudi Hruščev. — Oba zvonika sta ostala nedokončana, sedaj pa ni več umetnikov, da bi ju dokončali.
Zagrebški folkloristi v Italiji
Kulturni stiki, ki vežejo danes vse napredne dežele sveta, nudijo publiki priliko 'in možnost, da spozna, občuduje in ceni duhovne vrednote, s katerimi razpolaga in se ponaša vsak narod, pa bodisi velik ali majhen.
Resnici na ljubo je treba priznati, da so slovanski narodi najbolj konservativni in zvesti svojim tradicijam in ne pretiravam, če rečem, da smo mi v pevski in baletni folklori na prvem mestu v Evropi.
Dve svetovni vojni z vsemi tragičnimi posledicami in čudovito dinamičen tehnični napredek zadnjih let ni izrul iz src našemu ljudstvu, kar mu je najbolj drago in sveto, to, kar so mu predniki u-stvariili in zapustili v dar.
Da bi bodočim rodovom ostal vedno bolj živ in svež spomin o tem, kar je v davnih časih razveseljevalo, oživljalo in ogrevalo dušo in temperament naših prednikov, je poskrbela zagrebška baletna folklorna šola, ki obstoja in deluje brez prestanka že pol stoletja. Z raznimi številnimi nastopi po Evropi in ostalih delih sveta je žela in žanje povsod vedno večji uspeh in priznanje. Pred časom je omenjeni balet gostoval v Milanu, Turinu in dne 25. aprila se je porinil celo na jug, v daljni Bari in že drugi dan zvečer pokazal svojo veliko umetniško sposobnost v gledališču »Politeama Greco« v mestu Lecce. Od tu pa je balet šel na gostovanje v Ascoli Pičeno.
Zagrebški folklorni balet predstavlja dušo in srce jugoslovanskih narodov ter kaže višejf umetniške sposobnosti.
Lepe narodne noše, glasba, petje, ritmi in barve se izlivajo v harmonično popolnost; zadobivajo celotno ravnotežje, ki učinkovito vpliva na gledalce in jih čudovito privlačuje. Ob teh sijajno lepih prizorih in doživljajih naša fantazija obstane kot pred čarom in človek, zatopljen v premišljevanje, se čuti duševno ves prevzet od novega življenja, v katerem ni nič materialnega. Vsak gib in kretnja imata svoj pomen in harmonično lepoto. Vse teče umirjeno in ubrano kot žuboreč studenec ob izviru.
Kako vse dostojno v obleki!
Plesalke lepih postav in svežih lic predstavljajo naša mlada kmečka dekleta: krasijo jih dolgi lasje in prirojeni nasmeh.
Plešejo ob praznikih in po delu v veselem razpoloženju z ono preprostostjo, kot smo ji bili vajeni nekoč na kmetih.
Vrste se veselo tudi zreli možje in fantje na vasi po dobro opravljenem delu," veseleč se na dan počitka. Njih srca so jasna in; čista. V tej lepi, preprosti zabavi naših prednikov najdemo globok čut ljubezni do dela in življenja, ki ne pozna senc iti zla.
Kljub veliki utrujenosti zaradi dolge ter naporne vožnje, na licih plesalk in plesalcev opažamo neko pritajeno radost, milino in smeh. Vsi so polni življenja in nič ne kali njih vesele narave. Kdor vise dobro opazuje in psihološko sodi, ima občutek, da se iz src in duše naših umetnikov dviga mogočen pomladanski spev naravi in življenju.
V pevski folklori je opaziti nekaj mističnega, kar nas spominja in vodi v veliko liturgijo življenja.
Kaj reči o plesalcih?
Oni so, v pravem pomenu besede, pravt kavalirji pri nastopu in ritmičnem izvajanju vseh točk sporeda. Gledalci so jih bogato obdarili z dolgotrajnim ploskanjem.
Glasba je, kot pri orientalskih narodih, preprosta in tipična; petje pa, brez umetnega pretiravanja, naravno.
Vsak objektiven kritik mora resnici na ljubo .priznati, da je zagrebški balet žel na vseh odrih sijajen uspeh in zelo navdušil publiko, ki ne bo hitro pozabila izredno lepe umetniške večere, katere s° ji priredili vrli in vsemu svetu znani član' folklornega baleta »Lado«.
Balet, ki šteje 56 pravih umetnikov, im® namen in tudi veliko moralno zadoščenje, da seznanja doma in v svetu publiko s tem, kar so naši očetje v preteklosti d' stvarili. Danes pa se to poklanja v dat mladi generaciji z namenom, da bi ,se ona, ob misli in spominu na slavne prednike, vrnila v duhu v one čase, ko st® bratstvo in prava ljubezen vezala •nt»c preproste ter gostoljubne narode.
Nadarjenemu ter prijaznemu dirigentu, s katerim som imel priliko izmenjati Par besed, kakor tudi celemu ansamblu želim, na gostovanju v Izraelu, mnogo d' speha in srečno vrnitev v domovino.
Franc Valas, Leco®
Uspela šolska prireditev v Gorici
Negotovost vremena je do zadnjega te-srca ne samo tistih, ki so se za to vključno šolsko prireditev dolge mesece Nesebično in vztrajno trudili, temveč tudi aas vseh, ki tako radi prihajamo na slovenske prireditve, zlasti še na prireditve aaše ljubljene mladine. Proti vsemu pričakovanju pa se nas je na nedeljo zvečer tlebo usmililo in razpelo nad nami svojo Jasnino s tisočerimi zvezdami. Od vseh strani, iz mesta in dežele so prihajali naši ljudje na obširno dvorišče šole v ulici kandaccio, kjer je bil pripravljen prostor tn oder za zaključno prireditev. V prvih Vfstah je bil zbran profesorski zbor s šol. skrbnikom prof. De Vetto na čelu, katera je v imenu vseh dijakov pozdravil Lktšan Švab. Nato učitelji, izobraženci, zadaj pa vse do konca dvorišča starši in Prijatelji učeče se mladine; mladina sa-ma pa je zavzela vsa razpoložljiva mesta * oknih učilnic. Razveseljiv je bil po-Ufed na toliko množico Slovencev, zdru-čanih kot pri nobeni drugi prireditvi v Gorici v prijateljskem vzdušju, z istimi ideali in željo, da bi slovenska beseda še živela na Goriškem po naših otrocih.
Zavesa se je dvignila in pred nami se Je Prikazala številna skupina dijakov Niž-srednje in Strokovne šole, deklice v pestih narodnih nošah, dečki s slovenskim Pošeijcem na belih srajcah. Njihove oči 80 žarele od pričakovanja in mladostne dognanosti, ko so nam navdušeno zapeli Vrsto lepih pesmi pod taktirko prof. Ivana k°lčine. Slišali smo najprej pesmi Mi Ptička zapoje in Veseli pastir v priredbi Prof. M. Fileja, nato še Domorodno v privedbi prof. I. Bolčine ter Naokrog v privedbi C. Preglja. Mladi pevci so zapeli z t^edno gotovostjo, kar znači, da so bili dobro pripravljeni. Glasovi so se zlivali v enoto in takoj pridobili vse občinstvo. Prijetno razpoloženi smo nato sledili o-Srednji točki sporeda. Grimmovi tridejanki ‘Lanko in Metka«. Lahko rečemo, da še Oobena šolska igra v zadnjih letih ni tako s'iajno uspela kakor letošnja. Režiserja L>rof. dr. Kazimir Humar in prof. Ivo Bol-čdta sta igri posvetila izredno skrb in ljubezen ter jo do vseh potankosti preštudira, da je potekala tako sproščeno in do *vet°, da je občinstvo kar strmelo. Mali tgralci so bili zelo posrečeno izbrani, vsak ^ot nalašč za svojo vlogo. Odrska opre-ttta. razsvetljava, obleke, zvončki, vse je brezhibno delovalo, da zaslužijo organizatorji
največje priznanje in pohvalo. Kaj nai rečemo pa o malih, tako skrbno pri-Pravljenih igralcih? Vsi so bili na taki Vlšini, da vsak posebej zasluži pohvalo. Gkoro vsi so bili prvič na odru, a se jim ni prav nič poznalo. Malo Metko smo *e videli kdaj na odru, a nas je kljub te-dth presenetila s svojo pristno otroškostjo 111 naivnostjo. Bratec Janko se je kmalu
otresel prve plahosti in se vživel v igro. Otrokovi starši, zlasti še oblastna mačeha so bili posrečeni v svojih vlogah, ko pa je prišel na oder piskrovez Jernač so se dogodki na odru kar sprostili in zaživeli kot v resnici. Piskrovez Jernač je bil sijajen v svojem podajanju, prav tako boter Slama, ki je nato spremljal Janka in Metko na njuni tavajoči poti skozi gozd. Ljubek je bil prizorček s palčkom Nagajivčkom, tako neprisiljeno hudomušnim in navihanim, pristna podoba nagajivčka.
Ko so priskakljali na oder palčki, so zlasti pri otrocih zbudili obilico občudovanja, pa tudi odrasli so se vživeli v pravljični svet. Ta ljubek prizorček palčkov je pripravila prof. Lojzka Bratuževa, ki je imela s palčki obilno skrbi in dela. Hudobna čarovnica, ki je zaprla Janka v kletko z namenom, da ga speče in poje je tudi izborno odigrala svojo vlogo. A
kakor vsaka pravljica, tako se je tudi ta srečno zaključila; otroka sta bila rešena in sta se bogata vrnila spet na svoj dom v objem staršev.
Skoro dve uri je trajala prireditev, a občinstvo bi še in še poslušalo in sodo-življalo z malimi igralci pravljični svet, kjer se kosata hudobija in dobrota, a kjer vedno zmaga le dobrota.
Izredno zadovoljno nad letošnjo prireditvijo je občinstvo zapuščalo šolsko dvorišče, ponosno na svoje otroke in hvaležno vsem slovenskim profesorjem, ki jih s tolikim trudom in ljubeznijo vzgajajo. Da bi vsi slovenski starši razumeli, kaj lahko nudi slovenska šola njihovim otrokom, kako jim je za življenje neob-hodno potrebna in kako so tisti otroci, katerih starši tega ne razumejo, oropani največjih zakladov, najčistejših izročil in tradicij.
L M
jb
Umrl je slavni cow-boy
Filmske kronike so vedno polne škandalov, brskanja v intimno življenje, zato jih vest o smrti kakega igralca nekoliko zmede. Vendar tudi o tej poročajo v istem tonu kot ga uporabljajo za poročanje kakega posvetnega dogodka: pišejo, da bo umrli ostal nepozaben, da bodo njegovi filmi zapisani v zgodovini kinematografije, čeprav vedo, da se po nekaj tednih ne bo o njem sploh več govorilo.
Slava, ki jo daje filmsko platno je bežeča vsaj kolikor je trajna tista, ki jo daje umetnost in književnost. V zadnjih časih smo brali o pogostih poskusih samomora med filmskimi ljudmi:	zlasti
igralke so tiste, ki hočejo s tem pritegniti nase pozornost in postati popularne. Za filmski svet je postala smrt skoro neki argument za publiciteto in za škandale.
A pred nekaj tedni se je razširila vest o smrti velikega igralca, ustvarjalca ne-številnih likov, Gary-a Cooperja. Ko je zvedel, da je njegova bolezen smrtna, je najslavnejši hollywoodski igralec rekel: »Želim umreti dobro kot človek in kot kristjan.« Don Sullivan, ki je bil pri njem do zadnjega, je sporočil časnikarjem: »Priznati moram, da je globoka vera Gary Cooperja presunila tudi mene. Vajen sem na te žalostne funkcije, vendar moram reči, da sem redkokdaj srečal človeka, ki bi tako pogumno in vdano sprejel božjo voljo.«
Kot cow-boy v »Osvojitvi Zahoda«, kot šerif »Ognjenega poldneva«, kot »farmer« »Gospodovega zakona«, je Cooper z velikim stoicizmom držal besedo: idealno je
sledil zgledu poguma in plemenitosti najbolj znanih likov, ki jih je ustvaril. V 36 letih kariere, v ambientu, kjer so zavist, antipatije in intrige na dnevnem redu, mu ni bil nihče sovražen. Vsi so ga imeli radi, od producentov do delavcev; zato je bila žalost ob njegovi smrti tako odkritosrčna, da so prvič v zgodovini filmske Meke na dan njegovega pogreba zaprli vse filmske atelieje in ni nihče delal. Kaj takega niso naredili niti takrat, ko je umrl Rodolfo Valentino.
Kaj pomeni vse to? Da besede »filmski ljudje so vsi enaki«, ne držijo; da lahko tudi filmski igralec živi pošteno življenje, četudi živi v svetu, kjer na splošno nimajo niti pojma o kakih duhovnih vrednotah. Kako čudovit je nauk te smrti, ki je ganila ves svet, za tiste, ki hočejo postati slavni zvezdniki, ker so prepričani, da samo to pripelje do uspeha v življenju.
Ako bi bilo v filmskem svetu več takih kot je bil Gary Cooper, ne bi bil danes problem o cenzuri tako pereč, se ne bi toliko razpravljalo o nemoralnih filmih. Kinu bi se lahko dalo novo obličje in bi se iz njega ustvarilo resnično sredstvo za kulturo in umetnost. To nam narekuje smrt Gary-a Cooperja — igralca, ki je v svojih filmih vedno predstavljal dobrega junaka, katerega so gledalci po vsem svetu občudovali in ljubili.	Mira
Slovenski oktet gostoval vTurinu
^ soboto 3. junija je Generalni komi-r>at jugoslovanskega oddelka na med-‘r°dni razstavi »Italia ’61« predstavil na dostojnem koncertu Slovenski oktet. 5r>cert se je vršiil v znanem Avditoriju Pijanske Radiotelevizije, to je v najlepši Pijanski koncertni dvorani, kjer vsako to nastopajo izbrani dirigenti in solisti '-lovnega slovesa. Mislim, da je zato na-Slovenskega okteta v tem templju e[ovne glasbe še toliko pomembnejši ter 1 ie za nas Slovence zelo razveseljivo, da Lili izbrani prav Slovenci, da predstavno Jugoslavijo.
Naj povem že takoj v začetku, da je koncert Slovenskega okteta izreden 'Peh in da je mednarodna publika, ki Polnila dvorano, sprejela slovenske pev-2 velikim navdušenjem in splošnim o-'Lravanjem. To zadnje dejstvo je toliko Pomembno, v kolikor je znano, da občinstvo turinskega Avditorija sestavno izključno iz rafiniranih poznavate-Ev glasbe. Program, ki ga je predstavil 0venski oktet, je bil razdeljen v tri de-: v prvem je bila vključena polifonična 'asba iz 16. stoletja, drugi dol je vsebo-Pesmi raznih narodov, tretji pa narod-e in umetne pesmi jugoslovanskih na-)cW. Ka tem koncertu je Slovenski ok-!t skupno pel v 10 jezikih. Zaradi navdu-'nega in toplega sprejema občinstva so 1 slovenski pevci primorani dodati svo-0111 programu še več pesmi, kislim, da večina bralcev Katoliškega ^asa že dovolj pozna Slovenski oktet, za-1 ne bom tu prinašal osebne kritike o itn uspelem koncertu. Naj navedem le ar mnenj iz ocene italijanskega glasbena kritika Andrea della Corte, ki jo je Javil v uglednem turin-skem dnevniku a Stampa«. Po kratki razčlenitvi jugo-
slovanskih narodnih in umetnih pesmi ter pesmi tujih narodov, omenjeni kritik pravi : »Avdicija je bila prijetna, bodisi kot noviteta za naše občinstvo, predvsem pa zaradi izredne vokalne vrednosti ter korektnosti, ki je variirala in se prilagodila raznim etnofonskim značilnostim.« Glede polifonične glasbe iz 16. stoletja pa pravi: »V tej glasbi, kjer ni bilo lahkih efektov, se je izkazala in pokazala realna vrednost zbora v skrajno disciplinirani izvedbi in koncertaciji.« Pisec omenja ob koncu še navdušen sprejem publike.	 nt
800 zopet obnovile... To so nacionalne ambicije panslovanskih sanjačev, ki se jim je posrečilo razgibati del češkega naroda in del južnih Slovanov. Ali pa lahko pričakujemo, da bo šla zgodovina tisoč let nazaj na ljubo nekaterim sušičnim narodnim telesom, ki so povsod na ozemlju, kjer prebivajo, izpremešana in obdana od Nemcev in od pradavnih časov za civilizacijske smotre niso imele drugega jezika kot nemškega ter so brez najelementarnej-ših pogojev za nacionalno življenje: večje številnčnosti in strnjenega ozemlja?« (Maks-Engels, Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji, Ljubljana 1955, str. 101). KPI naj bi, kot zvesta učenka Marksa in Engelsa, sedaj kaj več dala na narodne težnje Slovencev v Italiji, kot pa sta jih upoštevala oba njih učenika? Verjame naj, kdor more. Nas same nauk Marksa in Engelsa ter praksa kom. partij utrjuje v prepričanju, da so komunistom narodne manjšine le drobiž pri izvedbi revolucij in nič drugega .Tako je tudi s slovensko narodno manjšino v Italiji.
Križ in šole
V zadnji številki Mladike poročajo, da je neka gospa poslala uredništvu pismo, v katerem omenja neprijeten dogodek iz slov. srednje šole. Iz urednikovega odgovora je razvidno, da se gospa pritožuje, češ da v slov. šoli neki profesor izrablja učno uro za protiversko propagando. U-rednik se opravičuje, da ne more objaviti pisma, ker bi to škodilo slov. šoli.
Če je res, kar trdi omenjena gospa, naj le pride na dan! Kaj bolj škoduje slovenski šoli, da se kaj takega na šoli dogaja, ali da se javnosti pove, kaj se je zgodilo? — Če bomo molčali vsi, bodo ta in podobni profesorji imeli še več poguma za svojo rušilno propagando.	Dr.
Doslednost
V Rojanu so otvorili Marijin dom — sad neštetih žrtev. Vse to nima za Primorski dnevnik nobene vrednosti. Zato je molčal.
To ni nič čudnega. Čudno je pa zadržanje tistih katoliških Slovencev, ki upajo, da bodo s sodelovanjem z gospodarji Prim. dnev. koristili primorskim Slovencem.
Carla Inzolija oprostila zaradi pomanjkanja dokazov. Ogromno občinstva je vso noč potrpežljivo čakalo pred rimsko sodno palačo, kjer so sodniki na tajni seji odločali o usodi treh obtožencev. Šele ob 5h zjutraj so prečitali obsodbo. Obsojenca Fenaroli in Ghiani sta vložila priziv.
Med trnjem in osatom
»Levičarji nam pomagajo«
Primorski je v polemiki z nami napisal tudi to: »Levičarske stranke v Italiji podpirajo našo slovensko manjšino in ji pomagajo.« Slišali smo o tem in brali zlasti zadnji proglas KPI. Toda kaj pomeni vse to? To pomeni, da partijo skrbe njeni slovenski volivci in nič drugega. Zato, računajoč na naivnost Slovencev, ki je brezmejna, jim je za volitve servirala nekaj lepih fraz. Duh, v katerem partija vzgaja slovensko mladino, bo pa vedno tuj slovenskemu ljudstvu in tudi jezik, v katerem jim govorijo, ni slovenski jezik. Zato so v Gabrijah peli Bandiera rossa in kleli po italijansko, pa tudi govorili so v tujem jeziku. To se redno dogaja na vseh večjih sestankih partijcev. Partijci sami, zvesti naukom svojih učiteljev, bodo o Slovencih sodili, kot sta sodila njih učitelja Marks in Engels:	»...te	umirajoče	narodnosti,
kakor Čehi, Korošci (t. j. Slovenci), Dalmatinci in drugi, so skušale splošno zmedo leta 1848 izkoristiti za to, da bi svoj politični »status quo« iz leta Gospodovega
Zaključek procesa Fenaroli
Dolge mesece je bila italijanska javnost zainteresirana s procesom Fenaroli, podobno kakor pred leti z Montesijevim. V noči od 10. do 11. junija se je končno zaključil tudi ta proces, ne da bi obtoženci priznali svojo krivdo pri umoru Fe-narolijeve žene. Vendar dokazov za zločin je bilo toliko, da je sodišče obsodilo Giovannija Fenarolija in njegovega vrednega pajdaša Raula Ghianija na dosmrtno ječo, medtem ko je tretjega obtoženca
Radio Trst A
Teden od 18. do 24. junija 1961
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za najmlajše: »Maček potepuh«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu.
— 14.45 Orkester Bojan Adamič. — 16.00 Popoldanski koncert. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (38) »Vrtič je z rožcami zasajen«. — 21.30 Prokofjev: Godalni kvartet št. 1 op. 50.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. 47. lekcija. — 18.30 Koncert baročne glasbe. — 19.00 Znanost in tehnika: »Evropa -tretja sila v vesoljstvu«. — 20.30 Vincenzo Bellini: »Puritanci«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: »Avtomobilski motorji iz brizgane aluminijeve litine«. — 18.30 Beethoven: Osma simfonija v F-duru op. 93. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne: (4) »Operacija Cicero«. — 21.30 Koncert violinista Maria Siminija in pianista Ennia Silvestrija. — 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev:	(6)
»Perzijska poezija«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30	O glasbi in glasbenikih v anekdotah: »Skladatelji med narodi«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Vozniki«, dramatizirana povest. —- 22.30 Haendel: Dva koncerta za orgle in komorni orkester št. 3 v G-molu in št. 4 v F-duru.
Četrtek 18.00 Radijska univerza: (12) »človek in šport«. — 19.00 širimo obzorja: Šege in običaji tujih narodov: (6) »Posebnosti črnega kontinenta«. — 20.30 Veliki simfonični orkester: Berlinski Orkester RTAS. — 22.05 Umetnost: Miran Pavlin: »Beneška razstava del Carla Crivellija«.
Petek:	18.00	Italijanščina po radiu:
osnovni tečaj. 48. lekcija. — 19.00 Šola in vzgoja: »Mladina in kriminalna nagnjenja«. — 21.15 Koncert operne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: »Z nemškim napadom na Sovjetsko zvezo se druga svetovna vojna razširi«. — 22.15 O slovenski klavirski glasbi: (10) »Primož Ramovš«.
Sobota: 15.30 »Vijoličasta soba«, zgodba. Igrajo člani R.O. — 18.00 Sprehod v prirodo: (2) »činčila«. — 18.30 Cambissa: Koncert za orkester, št. 1. — 19.30 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Vinko Vodopivec. — 21.00 »Dreta se je utrgala«, komedija v enem dejanju.
ff
LORETO - Prva točka našega skupnega romanja
IIIIIIIIIIHIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Italijanski škofje, močno zaskrbljeni zaradi naraščajoče nemorale današnje filmske proizvodnje, čutijo dolžnost opozoriti vse katoličane na ta boleč pojav, ki žali človeško dostojanstvo.
Kdor si ogleda današnjo filmsko proizvodnjo, ne more ostati ravnodušen ob tem, kar se dogaja. Podatki iz let 1959 in 1960 zelo jasno dokazujejo, kako visoko se je dvignil procent moralno nesprejemljivih filmov. V lestvici svetovne proizvodnje ima prav Italija to žalostno prvenstvo (61 'la vseh novih ital. filmov l. 1960 je bilo moralno nesprejemljivih). Vzdušje, ki preveva vse italijanske filme, je že dobro znano, saj se ponavlja s strahotno enoličnostjo. Zdi se, da za nekatere filmske ustvarjalce ne obstaja v življenju nič drugega kot brutalna resničnost nasilja in in cinizma ter seksualne perverznosti, ki jo prikazujejo v najbolj nesramni obliki. Na splošno v filmski proizvodnji ni opaziti nikakega klica po višjih življenjskih
idealih, ni videti niti špranje, skozi katero bi zasijale resnične duhovne vrednote. Od Življenja se sprejema le materija in čutnost. Jasno je, da postane taka filmska proizvodnja le razkazovanje bolne človeške družbe, ki se moralno razkraja in v kateri se morijo najsvetejše človeške vrednote.
Zlasti se v filmih mažejo vrednote družine in ljubezni; nobenega spoštovanja ni do ženske, ki jo prikazujejo le kot orodje za zabavo in slast; često se v teh filmih opaža tudi prezir in zaničevanje sleherne oblasti; zasmehuje se vse to, kar pomeni Žrtev in odpoved za moralni smoter in se povzdigujejo — kot bi bili edini življenjski ideali — denar, razkošje, zunanji u-spehi, prazen divizem.
PRAZNI IZGOVORI
Znani so izgovori, s katerimi mnogi o-pravičujejo to stanje. Govori se o pravici svobodnega umetniškega izražanja; pravi se, da zahteva samo občinstvo prikazovanje najnižji strani življenja; trdi se, da je potrebno prikazovanje zla, kajti pogled na to zlo da ima visoko vzgojno moč;
brani se taka kinematografija, češ, občinstvo je doseglo že toliko psihološko in moralno zrelost, da lahko gleda najostud-nejšo resnico, ne da bi mu to prineslo kake posledice; zahteva se pogumen realizem, ki naj brez strahu obsoja današnjo družbo. Velik del današnjih filmov seje moralno škodo v mnoge duše. To je dejstvo, pred katerim ne drži noben izgovor. Za izprijenost mnogih mladoletnikov je poleg družine in tiska odgovoren v veliki meri tudi kino. Vsak dan vceplja v duše mladih ljudi droben strup, ki bo prej ali slej rodil srnje sadove.
Naša družba prevečkrat izjavlja, da noče zla; toda manjka ji poguma, odkritosrčno priznati rozloge tega zla, ne upa si poiskati pripomočkov zoper to zlo. Javno mnenje pripisuje krivdo nemorale javnim oblastem, ki ne nastopijo dovolj energično, kadar je to potrebno. Z. druge strani javne oblasti dolžijo neposredne vzgojitelje, da premalo skrbijo za vzgojo. Medtem pa se nemorala širi, mnoge duše se pogubljajo in najbolj pokvarjene osebe postavljajo vedno niže moralno lestvico vsega življenja v državi.
CAS JE, DA IZ SPANJA VSTANEMO
Mislimo, da je dospel trenutek zdravilne reakcije s strani vseh državljanov, in to po odgovornosti, ki jo nosi vsakdo v družbi. Jasno je treba reči vsem tistim, ki branijo pravico umetnosti in kulture pred slehernim etičnim pomislekom, da umetnost ne more postati nikdar šola nemorale in da mnogokrat zaman iščemo umetnost ali kulturo v moralno nesprejemljivih fit-mih. V resnici skrivata ti dve te druge interese, ki ženejo ustvarjalce pri izdelovanju filma. S tem, da se ti zatekajo k snovem, kjer imata glavno besedo nasilje in čutnost, dokazujejo le svojo nesposobnost ustvarjati pristna kinematografska dela. Tem osebam, ki branijo svojo tezo, češ, kino mora tudi nekaj učiti, pravimo tole: moralne zahteve — tudi v kinu — nikakor ne ovirajo, da bi se ustvarjate resnične umetnine in da bi se z njim dosegel uspeh, kar je sicer izkušnja že dokazala. Obračamo se do vseh tistih, ki imajo na katerikoli način odgo\’ornost rta filmskem polju, naj poslušajo naš klic v imenu krščanske in državljattske vesti
Leto XIII. - Štev. 24   —
Diamantna poroka v Barkovljah
V Barkovljah so pretekli teden praznovali izredno slavje:	diamantno	poroko
Ane Jež in Adolfa Martelanca. Oba sta bila v mladih letih vrla pevca »Adrije« in sta vse življenje ostala zavedna Slovenca. Gospa Ana se je, do še pred kratkim u-kvarjala s šivanjem in izučila v tej stroki silno veliko barkovljanskih deklet. Zredila sta dobre in zavedne otroke. Srečnima jubilantoma iskreno čestitamo!
Sv. Križ
Svetokriški oddeljeni razredi Strokovno-industrijske šole v Nabrežini vas vljudno vabijo na razstavo ročnih del in risb dijakov in dijakinj. — Razstava bo odprta v soboto 17. t. m. in v nedeljo 18. t. m. od 9. do 18. ure v prostorih šolskega poslopja na nabrežinski cesti.
Nabrežina
Ravnateljstvo Strokovno-industrijske šole v Nabrežini vas vljudno vabi na razstavo ročnih del in risb dijakov in dijakinj. —- Razstava bo odprta v sredo 28. t. m. in v četrtek 29. t. m. od 9. do 18. ure v prostorih šol. poslopja na trgu sv. Roka v Nabrežini.
Pesek
Pokopališče: štev. 1
Dne 9. junija smo pokopali prvega mrliča na novem pokopališču na Pesku. Kdo bo prvi, smo se radovedno in s strahom izpraševali, odkar je bilo blagoslovljeno pokopališče (19.2.1961)? Bo iz Gročane, s Peska ali iz Drage?
Kocka je padla na Pesek in prva žrtev te bridke odločitve je bila Marija Kapun roj. Alberti s štev. 1. Po treh tednih bolehanja je zaspala v Gospodu v starosti 73 let. Pokojna je bila dobra, verna žena, zgledna mati, znana je bila vse okrog. Zato je njen pogreb zbral skupaj toliko ljudi iz vseh sosednjih vasi, tudi z onstran meje.
Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje.
*
Marijanska procesija
Naše versko življenje nima še ukoreninjenih navad ali, kot se po »domače« pravi, tradicij. Nedeljska sv. maša je za četrtino vernikov nujna potreba nedelje. Prej smo hodili ali k Sv. Tomažu ali k Sv. Eliju. Zelo smo bili navezani na naše starodavne cerkve. Zato nam je bilo še težje se privaditi novemu kraju in novi cerkvi. Po šestih letih pa se čutimo spet kot doma. Za zaključek maja imamo marijansko procesijo: tudi na to smo se privadili. Vsako leto število udeležencev raste. Letos nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Škoda le, da se nekateri še vedno drže ob strani iz neumnega strahu pred brezpametnimi ljudmi. Zvedeli smo celo, da so nekateri domači fantje, ki se lahko ponašajo samo z vinsko »kulturo«, smešili tiste fante, ki so Marijo nosili. Tem samo to rečemo: Sod da samo to, kar ima v sebi; če ima kislico, da samo kislico. škoda, da s tako kislico napajajo še druge in jih skisajo. — Starši, vprašajte se, če so tudi v vaši hiši taki sodi! Ce so, pravočasno jih spraznite!
Barkovlje
Kopičenje gradbenega materiala na nevarnem pobočju in tudi deževje sta pred dnevi povzročila hud plaz pri naši Stari Gori. Ozki klanec, ki pelje na Staro Goro
in tja do Trstenika, je popolnoma zasulo. Nevarno skalovje se je kotalilo v potok in grozilo par domačijam v ozki dolini. Zasilni leseni most, ki so ga speljali po ovinku, povezuje z belo cesto. Kljub temu in nezgodi, ki ga je lansko leto zadela z zlomom lopatice, je g. Adolf Martelanc prišel v nedeljo 11. t. m. v domačo cerkev, da se skupno s soprogo, veleč. go. Ano Jež, Bogu zahvali za dragoceni dar 60-letnice poroke. Vsi smo ju bili veseli zato, ker sta nam pripravila pravo
presenečenje in veselje. Presenečenje, ker sta še tako žilava in mladostna, veselje pa, ker sta prišla pričevat o zvestobi dolgega in plodnega zakonskega življenja v ljubezni, ki jo je jima podelil Bog pred šestdesetimi leti v tem božjem hramu.
Hvaležni otroci so kot pravi dokaz biserne ljubezni svojih staršev z njimi pred oltarjem živega Boga, ki nas še vedno vodi preko plazov in težav življenja k veselju in sreči Očetovega doma.
G. Adolf je lahko z veseljem prepeval hvalo večnemu Bogu. To nas je ganilo zato, ker nas Bog še vedno živi z vero, narodno zavednostjo, poštenostjo in ljubeznijo.
Še na mnoga leta!
v. ž.
Proslava papeških okrožnic
Dijaki Alojzijevišča so pod skrbnim vodstvom msgr. Franca Močnika in prefekta Ivana Bolčina pripravili pretekli četrtek v Marijinem domu na Placuti lepo proslavo, posvečeno socialnim papeškim o-krožnicam Rerum Novarum in Ouadrige-simo anno. Hvalevredna je bila ta zamisel, da so na skromen, a zato tem pri-srčnejši način proslavili 70-letnico znamenite papeževe enciklike, ki je pokazala svetu novo pot v socialno pravičnost na podlagi Kristusovega nauka. Po pozdravni deklamaciji Gregorčičeve »Življenje ni praznik«, ki jo je lepo recitiral dijak I. klasičnega liceja Daniel Pintar, je dijak maturant Roman Di Battista razložil pomen obeh papeških okrožnic ter razvoj socialnega nauka med Slovenci, največ po zaslugi velikega Kreka. Štirji mladi Aloj-zijeviščniki so nato zapeli narodno »Ko dan se zaznava«. Sledila je zborna deklamacija posvečena delu, ki jo je spesnila naša pesnica Ljubka Šorlijeva. Fantje so recitacijo zelo dobro podali in tudi nazorno prikazali njen pomen vsak z odgovarjajočim orodjem v rokah.
Želimo, da nas pridni fantje Alojzije-viščniki prihodnje šolsko leto spet razveselijo na našem odru.
Novi kanonik
Z dekretom sv. Stolice je bil imenovan za stolnega kanonika-sholastika v gori-škem stolnem kapitlju msgr. dr. Alojzij Ristits, Goričan po rodu in vodja administrativnega urada na škofiji. — Novemu kanoniku naše čestitke!
Nevihte na dnevnem redu
Tudi nad našo pokrajino divjajo v zadnjem času nevihte in neprestan dež zelo ovira delo na polju. V soboto zjutraj je nad vso goriško in videmsko pokrajino divjalo hudo neurje. V Benečiji so reke prestopile bregove in povzročile znatno škodo na poljih. Briški kmetje tožijo, da že 70 let ni bilo tako slabega pridelka češenj kot letos. Pridelku primerne so bile tudi cene češenj, ki so se stalno držale zelo visoko. Češnje so letos prišle na trg zelo zgodaj, zato pa so tudi prej izginile.
Stolker in si zaslužil tako zlato kolajno, katero je zmagovalcu podarila goriška občina.
Sestanek vojnih kuratov in duhovnikov ujetnikov v Gorici
Goriška prefektura sporoča, da je od Concordie državnega društva vojnih kuratov ter bivših duhovnikov bojevnikov so se v četrtek 8. junija sestali v Gorici na svojem letnem sestanku. Zjutraj ob
9.30	je monsignor Aldo Moretti, odlikovan z zlato kolajno za vojne zasluge, daroval v kostnici na Oslavju sv. mašo za vse padle duhovnike in vojake. Ob vznožju spomenika so položili lovorjev venec. V goriškem Malem semenišču je nato sledila uradna seja, kateri je prisostvoval tudi goriški nadškof Ambrosi, ki je ob zaključku imel priložnostni govor. Sklenili so tudi, da bo prihodnji letni shod v Trstu.
Konkurz za 28 mest policijskih nadzornic
Goriška prefektura sporoča, da je od 25. maja do 24. julija čas za prijavo na natečaj z izpiti za 28 mest policijskih nadzornic v naši pokrajini. Prošnjo za sprejem in vse potrebne dokumente je treba oddati na kolkovanem papirju za 200 lir na goriški prefekturi. Podpis na prošnji mora biti overovljen.
Slikar Košič Andrej razstavlja
Naš delavni rojak Košič Andrej je otvo-ril osebno razstavo slik. Razstava je v prostorih Zbornice za trgovino, industrijo in kmetij stvo na Korzu.
Odprta je od 11. do nedelje 20. junija od 10. do 13.30 ter od 15. do 20. ure. V nedeljo od 10. do 13. ter od 15. do 21. ure.
Števerjan
Vodstvo Kmetsko delavske zveze v Šte-verjanu se iskreno zahvaljuje vsem svojim volivcem, za ponovno izglasovano zaupnico pri zadnjih občinskih in deželnih volitvah. Vabi vse Občinarje k pomiritvi in medsebojnemu razumevanju in sodelovanju za splošni podvig in napredek domače občine.
Kmetsko delavska zveza
Kolesarska dirka skozi Gorico Sovodnje
V četrtek 8. maja ob 13. uri je šla skozi naše mesto kolesarska dirka po Italiji.
V velikem številu je goriško občinstvo navdušeno pozdravilo 105 dirkačev, ki so iz Trsta pribrzeli v Gorico in nato nadaljevali dirko skozi Ločnik in Furlanijo proti Vittorio Veneto. Prvi je prispel na cilj pri Rimembrančnem parku Francoz
je manjšina oddala bele glasovnice. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Cotič Janko, Petejan Franc, Devetak Bogomil, za namestnike pa Tomšič Salomon in Devetak Ernest.
Potem ko se je župan Ceščut zahvalil za izkazano mu zaupanje, se je oglasil svetovalec Karel Cernic iz Rupe, ki je dejal:
»G. župan in gg. svetovalci!
Dovolite, da v imenu naše skupine spregovorim nekaj besed. V prvi vrsti vse lepo pozdravljam in me veseli, da se zopet vidimo v tej dvorani pri skupnem delu.
Vem, da je moja oseba tukaj med vami nezaželena, kajti z mojo izvolitvijo v novi občinski svet se mi zdi, kot da je kanila kaplja grenkega pelina v kupo vaše volilne zmage. To pa ni moja krivda; volja naših volivcev me je poslala tu med vas še za nadaljnja štiri leta, da branim in zastopam njihove pravice. S tega mesta se jim srčno zahvalim za zaupanje, ki so mi ga dali.
In še to moram povedati, da je bilo v teku te volilne kampanje na račun manjšinskih kandidatov in posebno mene izrečenih in napisanih dosti neresničnih stvari.
Kljub temu vam častno zagotavljam, da bomo od tega trenutka dalje vse to pozabili in da bomo delali skupno za blagor in dobrobit naše skupne občine Sovodnje.
SV. VIŠARJE
V petek 9. junija je bil na Sv. Višarjah okrajni predsednik Treven z Jesenic, s tajnikom in drugimi zastopniki. Prišli so na povabilo g. Lindaverja, župana na Trbižu. Obisk se je vršil v znamenju prijateljskega sosedstva. Pri pogrnjeni mizi ni bilo nobenega posebnega govora ali napitnic, temveč le veselo kramljanje ob dobrem razpoloženju. Ali bo ta obisk odprl pot tudi drugim obiskovalcem Višarij iz sosednje Jugoslavije?
Zadnji sneg je na Sv. Višarjah zapadel na binkošti. Dela za vodovod so v teku in je upati, da bodo dokončana do 15. avgusta. Božja pot se bo odprla kot običajno na praznik sv. Janeza Krstnika dne 24. junija.
Razstava bo odprta v soboto 17. t. Diod 11. ure do 19. V nedeljo 18. t. m. pa od 9. ure zjutraj do 20. zvečer.
ŠOLSKI SKRBNIK sporoča, da je v tajništvih srednjih šol s slovenskim uč' nim jezikom na ogled uredba vladnega komisariata, nanašajoča se na imenovanja poverjenih profesorjev dn suplentov na	srednjih	šolah	s slovenskim učnU®
jezikom tržaškega ozemlja za šolsko M° 1961-62.
Prošnje za nadomestna mesta je treba predložiti v roku do 20. junija t. 1.
RAVNATELJSTVO industrijskega strokovnega tečaja v Dolini vabi na razsta'’0 risb in ročnih del svojih učencev, ki bo odprta v šolskih prostorih v Dolini v nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t. m.
RAZSTAVA RISB. Dijaki Nižje srednj6 in	Strokovne šole	v Gorici	razstavljaj0
svoje risbe v šolskih'prostorih v ulici R®0-daccio, 10. — Razstava je odprta vsak da® do vštevši 25. t. m. od 10. do 12. ure. " Vstop je prost.
ZDRAVNIK Dr. GIOVANNI BELLI obvešča zavarovance bolniške blagajne ]l Štandreža, Sovodenj, Rupe, Peči, GabflJ in Vrha, da začenši s 1. julijem t. !• sprejema vsak dan v svojem ambulfr toriju na	Corsu	Verdi 109	od 8. 'db
in od 17.	do 18.	ure.
DAROVI
5. štev. Mladike
Te dni je izšla 5. štev. revije Mladika. Številka je zelo pestra in bogata.
Izšla je tudi 8. številka otroškega lista Pastirček. S to številko je Pastirček zaključil letošnji letnik, ki je našim otrokom prinesel toliko lepega in poučnega. — Otroci, hranite Pastirčke in jih dajte vezati. Imeli boste lep spomin v poznejših letih.
ZA DOBRO
Izvolitev novega župana
Dne 11. junija je prvič zasedal novoizvoljeni občinski svet. Najprej so ugotovili pravilen potek volitev in potrdili izvolitev novih svetovalcev. Nato so prešli k volitvi župana in občinskega odbora. Za župana je bil ponovno izvoljen češčut Jožef, ki je dobil 11 glasov večine, dočim
Ob koncu šolskega leta
»Si prejel spričevalo?«
»Da, včeraj.«
»Si dosegel visoko oceno?«
»Da, 40 na uro, ko je oče začel teči s palico za menoj.«
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦	X
I Molimo za naš rod j
: | ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ O BVEST1LA
OTVORITEV RAZSTAVE izdelkov dijakov in dijakinj Industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah bo v soboto 17. t. m. ob 11. uri zjutraj v šolskih prostorih na Bazoviški cesti št. 7.
Za Marijin dom v Rojanu: N. N. 200.0$’ N. N. iz Barkovelj 1.000; Fr. Zgaga 1-0$' T. E. 1.000; Karla Gorjan v spomin 1,3 teto 1.000; sestra Terezija 1.000; M- ^ 2.000; Q. Gentili 10.000; Ivanka Kasic spomin preč. g. Glažarja iz Sežane lir. — Vsem darovalcem Bog povrni!
Za Marijanišče: T. N., Nabrežina 20' Z. P. namesto cvetja na grob pok. seža® skega g. župnika 500; B. T., Opčine I-®®’ A. P., Gorica 1.500; N. N., Barkovlje V3< čevljev za revnega gojenca; trije dobro1 niki z Opčin dar za eno poltrono v d',0' rani. — Tem in vsem našim
dobrotniko®1
se ob zaključku šol. leta iskreno zabv8 ljujemo. - Vodstvo zavoda.
Za Slov. sirotišče: N. N., Gorica - iz h'9 ležnosti do gdč. Marije Stibilj 5.000; N. Jf" Gorica - namesta cvetja na grob S , Avrelije Sancin 1.000; družina Gall»sSj' Sovodnje - namesto ene vrtnice na pok. gospe Jožefe Lutman in pok. Jože^ Tomšič 2.000 lir. — Iskren Bog povrfl1' Mrtvim pa naj podeli večni pokoj.
 	Q
Za Alojzijevišče: Iz hvaležnosti do VOLJO M. Stibilj 5.000; M. J. 500 lir. — Bog P
“ vrni!
Za Katoliški dom: Družina Susič 1-^' N.N. 1.000;N. N. 1.000; N.N. 2.000: N'lV
Ct# N-
Vojko 1.000; Bremer Štefanija N. 500; družina Štekar 500; N. N. 2$" M. M. 1.000; Louis Ussai, Cleveland 6.1j^ Henrik Gruntar 1.000; Kavčič Marija ^	,
C. E. 1.000; A. L. 1.000; I. H. 2.000; D°f Fortunat 2.000; H. K. 1.000; M. K. 1.000>’r'
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega st°lP^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo& Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
in naj se vrnejo k višjim idealom, ki so predvsem spoštovanje do člo\>eka; naj razumejo, da imajo v rokah strašno orožje rešitve ali pogubljenja mnogih.
NAVODILA ZA ORIENTACIJO
Hoteli bi, da imajo oni vedno pred očmi naslednje točke za orientacijo:
a) da se mora vsako človeško delovanje podvreči nekemu objektivnemu moralnemu pravilu, ki mora voditi slehernega u-stvarjalca pri njegovem delu;
b) da svoboda, ki hoče biti sama sebi namen, pade neizogibno v kaotično anarhijo in napravi človeka in druibo za sužnje najnižjih nagonov, zaradi česar se u-niči sleherni družbeni in moralni red in vse postane dovoljeno;
c) da se mora ta disciplina uporabljati predvsem v kinematografiji, kajti ta izvaja po svoji naravi na človeka nepremagljiv vpliv in mu zaradi svojega posebnega čara vceplja zmotne pojme o človeški dostojanstvenosti in življenju sploh;
č) da ni filmsko delo namenjeno samo določeni skupini gledalcev, temveč ljudskim masam, ki nimajo proti sugestiji
filmskega platna nobene obrambe in sprejmejo od filma predvsem to, kar jim najbolj škodi; medtem ko bi bilo prav te mase dvigniti, učiti in jim pokazati prave Življenjske vrednote;
d) da zahteva po moralnosti ne pomeni ignorirati zlo, ki ga je toliko na svetu; niti ne pomeni bega pred velikimi problemi današnje dobe; ta zahteva znači, da se tudi takrat, kadar se obravnava zlo, ne sme nikdar prestopiti meja in da je treba to zlo jasno in odločno obsojati skozi celotno dejanje filma, ne pa samo na koncu, kot nekateri delajo;
e) da Cerkev nima nič proti kinu in njegovi naravi, kar dokazujejo številne papeževe enciklike in drugi cerkveni dokumenti; njena skrb je ta, da ne bi človek slabo uporabljal te čudovite iznajdbe — kot to v zadnjih letih žal pogosto dela.
GLEJMO NAVZGOR — PROTI SONCU
Našo besedo naj poslušajo posebno producenti, avtorji, režiserji in igralci, da se kolikor mogoče potrudijo nuditi umetniško veljavne in moralno zdrave filme. Z vso našo skrbjo in z najbolj gorečim
upanjem jih spodbujamo, nai na najplemenitejši način in z najglobljim čutom odgovornosti stavijo svoj talent na razpolago čisti umetnosti. Preveč pesimizma in obupa je prišlo v zadnjih časih iz kina; preveč so filmski ustvarjalci brskali med člo\>eško bedo in podlostmi. Danes • čutimo potrebo po delih, ki naj nas naučijo živeti in upati; ki naj pomagajo ljudem s pogumom in zaupanjem kljubovati vsakdanjim problemom; ki naj branijo visoka in plemenita čustva, postavijo med narodi most razumevanja in bratstva, u-trdijo čut družine, pomagajo mladim ljudem, da se dobro pripravijo na odgovornosti in dolžnosti, ki jih čakajo v življenju. Kako vzgojno delo duhovnega podviga lahko napravi kino!
Obračamo se s prošnjo tudi do tistih, ki morajo skrbeti za javno dostojnost, da postanejo odločni branitelji in zagovorniki državljanskih tradicij. Braniti je treba za vsako ceno moralno življenje naroda; nič ne pomagajo materialne reforme, kadar se ruši duhovno življenje.
Nazadnje se moramo spomniti še tistih, ki jim je poverjena naloga filmske kri-
tike. Orientacija javnega mnenja zavisi mnogo od njihove pozitivne ali negativne sodbe. Naj čutijo v sebi socialno odgovornost, naj navajajo bralce na pozitivne vrednote in naj vedno pogumno povejo resnico, ne glede na to, kakšen filmski slog je v modi. Današnji svet potrebuje pogumnih ljudi, da ga lahko ozdravijo od njegove duhovne bolezni. Očetje in matere, ki čutijo problem vzgoje svojih otrok, naj ne ostanejo ravnodušni v današnjih razmerah, temveč naj sodelujejo z javnimi oblastmi z vsemi sredstvi za moralno čiščenje na filmskem polju; naj dvignejo svoje proteste vsakikrat, kadar se pokažejo situacije, ki so žaljive za krščansko moralo. Temu trudu staršev se mora pridružiti tudi trud vseh drugih vzgojiteljev, ki morajo čutiti v sebi dolžnost, da neutrudno delajo za orientacijo, vodstvo, obrambo nove generacije, ki šele vstopa v življenje. Vsi verniki naj se držijo moralnih ocen, ki jih daje Kinematografski Katoliški Center (CCC).
Duhovniki in laiki naj upoštevajo nauke škofov na filmskem polju, zato da se ustvari boljša in bolj zdrava družba.
Ko javljamo žalostno novico o srT,r naše drage matere
MARIJE KAPUN r. ALBER?1
se toplo zahvaljujemo vsem štoviinin1 deležencem pogreba in priporočamo n13
v molitev.
družine Kapun, Bak, Peta'
Pesek 1
i
Pesek, 9. junija 1961.
OBLETNICA
Ob prvi obletnici tragične smrti
VIKTORJA CORSIJA
se ga z nezmanjšano bolestjo spor0’ njegova družina, sorodniki in prijate^1' Dne 17. junija ob 8h zvečer se bo d ^ vala zanj sv. maša zadušnica v cerkvl Jazbinah.
Jazbine, 14. junija 1961.