Poitaina plačana t gotovini. Posamezna števi!kn i Dim. Ot.4 ÍO(T Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg >. Telefon It. 73. Leto XXII. &t. 4,7. Kranj, 19. novembra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno *<>•- din, polletno 20-- din, četrtletno 10-- din. isiova Češkoslovaška Objektivni švicarski opazovalec je ob silnem pretresu, ki ga je doživel češkoslovaški narod, zapisal naslednje znač'' le besede: „V celoti smemo reči, da sredi globoke potrtosti, ki so jo poslednji dogodki morali izzvati v češkoslovaškem narodu, zadobivajo spet trdna tla vera in volja do življenja ter volja do dela. Dosedanje meje Češkoslovaške so po angleško-fran-coskem pojmovanju morale biti žrtvovane, ako se je hotela preprečiti svetovna vojna. Čehi so bili pripravljeni tudi na borbo, prepuščeni samim sebi pa so seveda morali popustiti. Toda poraz, ki jih je tako prizadel, ne pomeni zanje nič sramotnega. Nasprotno med malimi narodi Evrope jim v njihovi veliki boli moralno pripada častno mesto in spoštovanje gentle-mauov vseh civiliziranih narodov." Ko se sedaj Čehi po vseh bridkih izkušnjah zadnjih mescev in tednov pripravljajo, da s stoično hladnokrvnostjo in občudovanja vrednim zaupanjem vase in v svoje ogromne narodne energije na novo urede svoje okrnjeno državno življenje, jim lepšega spričevala zares nihče ni mogel dati. Kdor Čehe pozina, vo, da niso narod, ki se bo sedaj izgubljal v nepotrebne rekriminacije in očitke o tem, katera pot v preteklosti bi bila zanje edino prava, kakor jim sedaj od vseh strani skušajo to šaro svojih zapoznelih nasvetov tako ceneno ponujati razni »jasnovidci". Oni bodo takoj spet zgrabili za delo in se z vso marljivostjo, vestnostjo in temeljitostjo posvetili novim nalogam, ki bodo, če ne že večje, pa vsaj težje od vseh dosedanjih. Niti nasproti Slovakom, ki so tako ultimativ-j no zahtevali svojo popolno samostojnost v. zra-hljanem okviru republike v enem najbolj usodnih in kritičnih trenutkov skupne zgodovine, se Čehi niso izkazali drugačne kakor popolne gentlemane »Ako Slovaki mislijo, da bodo v novj obliki tažje varovali svoje bitne nacionalne interese v tej novi Evropi, naj pač poskusijo t" tako so dejali izkušeni ljudje v Pragi, ko so poleg nemškega, poljskega in madžarskega problema morali likvidirati tudi slovaško vprašanje. Izkušnje zadnjih tednov pa so vsakemu razsodnemu človeku najbolj zgovorno prav to dokazale, da se oscmljena češkoslovaška republika proti nikomur ni mogla boriti. Kar velja za Čehe, velja v še večji meri za Slovake, ki so prav zadnje dni bili postavljeni pred težko nacionalno preizkušnjo, ko je bilo treba likvidirati tudi madžarsko vprašanje, ki se tiče v prvi vrsti njih. Ako bo iz vseh teh spoznatoj dozorela pri Slovakih za vest, da se je nacionalno mogoče uspešno braniti in zavarovati proti morebitnim nevarnostim, samo v najtesnejši povezanosti s Čehi, potom bo rezultat sedanje vivisekcije, izvršene nad skupno domovino od zunaj in znotraj, nedvomno pozitiven, nova federativna oblika se bo izkazala samo kot etapa, kot vmesna stopnja k globlji, popolnejši strnitvi. Ako pa razvoj ne bi šel to pot — in zdi se, da osnove, na katerih je do njega prišlo prav to izključujejo — bodo vse negativne posledice v prvi vrsti občutili Slovaki sami. Zaradi navidezne zmage načela o samoodločbi, so morali sami žrtvovati več stotisoč svojih bratov, za katere isto načelo ne velja. Koliko je k tej izgubi pripomogla tudi takozvana samoodločba Slovakov v tem tako usodnem trenutku, bo najbolj objektivno precenila zgodovina, kateri ,Cehi lahko mirno prepuste v oceno svoje postopanje v teh dneh. Tisočletna zgodovinska podoba čeških dežel je uničena. Dasi nove meje okrnjene ČSR niso še dokončno določene si j<. vendar že sedaj mogoče napraviti vsaj približno sliko o "novi državi. ČSR bo odslej s svojimi desetimi ali enajstimi milijoni prebivalcev sicer pretežno poljedelska drŽava toda z jako razvitimi industrijskimi stremljenji. Njena dosedanja gospodarska struktura je porušena. Seveda bo mogla država svoje velike izgube gospodarskega značaja |(. polagoma in verjetno samo deloma izravnati z novimi napori jz gospodarsko obnovo. Toda optimisti ji navzlic temu napovedujejo življenjsko sposobnost, v katero zaupajo predvsem zaradi izredne vitalnosti in produktivnosti marljivega češkega naroda. Na zunaj bo iiova ČSR popolnoma paralizi-rana. Njena zunanjepolitična usmeritev ji je po sedanji okrnjenosti že v naprej določena in ne bo za bodoče češkoslovaške diplomate nobene posebne izbire. Res je, da ji je v dopolnilni izjavi k monakovskem sporazumu formalno obljubljeno mednarodno jamstvo, ki pa je za sedaj omejeno samo na Anglijo in Francijo. Realna presoja položaja narekuje razen tega prav v tej zvezi še pomemben pridržek: dosedanje izkustvo o veljavnosti takega jamstva. ČSR ima po vsem tem dovolj razlogov, da zapudu ne zaupa več. Narod pa ima dovolj no tranje moči in energije, da bo to hudo moralno krizo, ki jo je ž njim doživela in živo občutila vsa Evropa, čimprej pozabil in na razvalinah zgradil novo življenje.. To upanje u-pravičuje predvsem ono suvereno obvladanje samega sebe, ki je češkoslovaškimi narodu, omogočilo, da je,v trenutkih najhujše preizkušnje ohranil v notranjosti svoje države absoluten mir in red. Novi Češkoslovaški želimo kar največ uspehov v skupno korist Čehov in Slovakov ter ž njimi tudi ostalih Slovanov. Blagoslovitev občinskega doma v Tržiču Za Tržič je bila nedelja 13. novembra zelo pomemben dan ne samo iz gospodarskega, ampak tudi s stališča napredka v izgledu. Da je prebivalstvo res zadovoljno z novim Mestnim domom je pokazalo v nedeljo s svojo udeležbo pri blagoslovitvi in ogledovanju notranjosti poslopja. Potek slovesnosti se je razvijal točno po določenem redu. Ob tričetrt na enajst se je zbralo občinstvo, zastopstva društev, gasilske čete, fantje in dekleta, narodne noše in šolska mladina. Točno ob 11. uri se je pripeljal pokrovitelj slovesnosti g. ban dr. Marko Natlačen. Pri začetku špalirja je izstopil, kjer sta ga pozdravila mestni župan g. Majeršič in sreski načelnik g. dr. Lipovšek. Nato je pristopila belo oblečena deklica, mu deklamirala pozdrav in izročila lep šopek nageljnov. Godba je zaigrala koračnico in tako spremila g. bana skozi špalir do Mestnega doma. Med potjo se mu je predstavil podstarešini gasilske župe g. Golmajer Franc in podal službeno poročilo. V občinskih prostorih so bili zbrani razni povabljenci, predstojniki uradov, občinski odbor, podjetniki in obrtniki, kateri so delali na stavbi. Na balkonu je bil napravljen okusen oltar-ček. Pristopil je tržiški g: župnik, ki je imel kratek nagovor in blagoslov soli in pa vode, s katerim je potem blagoslovil hišo. Blagoslavn ljal je z napevom in cerkveni zbor mu je odgovarjal. Po blagoslovu so pevci zapeli: .Ako Gospod ne zida hiše", nakar je povzel besedo župan g. Majeršič. Pozdravil je g. bana kot po- krovitelj«, kr namestništvo in kraljevski dom. Godba je zaigrala državno himno, za tem pa je g. župan v kratkih stavkih podal delo današnjega občinskega odbora. Pevci pa so odpeli še dve pesmi. Zopet se je na balkonu pojavil navdušeno pozdravljen g. ban, ki je imel daljši nagovor, v katerem je obrazložil delo današnje vlade za blagor posameznih stanov in države. Končal je govor s čestitkami Tržiča-nom na pridobitvi te impozantne zgradbe. Zazvonilo je poldne pri sv. Andreju, gospod župnik je nato odmolil angelovo čeičenje. Z mimohodom gasilcev, fantov, deklet in narodnih noš je bila dopoldanska slovesnost zaključena. ■ ■ - - Povabljenci so si ogledali prostore, po ogledu so odšli k skupnemu kosilu v hotel .,Pošto". Pri kosilu se je izrekla marsikatera umestna beseda. Razni govori, v katerih so bili ne samo običajni pozdravi, ampak tudi priporočila za naklonjenost in složno delo pri uresničevanju delovnega programa, katerega, ima današnji odbor j a javna dela v Tržiča. , Občinstvo je ogledovalo svoj dom. Obisk ogledovalcev je bil ogromen. Slišalo se je vsepovsod priznanje, tako glede stavbe, kakor glede opreme občinskih prostorov. Občinski prostori • obsiojijo i- glavne pisarne, tajnikove sobe, županove so!*, posvetovalnice in arhiva. Oprema v županovi sobi in v posvetovalnici je zelo okusno, ne razkošno, pač pa dostojno izvedena po načrtih in nadzorstvu arhitekta g. Rotha, izdelana pri tvrdki Aman & Co. Čudežno ozdravljenje na Brezjah? V nedeljo zvečer se je raznesla po vsej Gorenjski z bliskovito naglico vest, da je na Brezjah na čudežen način ozdravela neozdravljivo bolna deklica. Številni romarji, ki so prihajali z Brezij, so zelo ginjeni pripovedovali o tem izrednem dogodku in vsak je rekel, da vse življenje ne bo pozabil tega dogodka. Ker je po Gorenjskem še vedno veliko zanimanje za ta izredni dogodek, smo se tudi mi odločili, da vse podrobnejše opišemo. Deklica, ki je na Brezjah ozdravela, stanuje v vasi Godešiče pri Skofji Loki in se imenuje Antonija Krajuik. Rojena je bila 29. maja 1929 kot hčerka Antonije in Janeza Krajnik in sicer popolnoma zdrava. Naš dopisnik je našel pri »Hrastovih", tako se po domače reče pri tej hiši, polno hišo obiskovalcev iz domače in sosednih vasi. Poprosil je mater, da bi mu povedala o tem dogodku, kar je prav rada storila, iz kota pa jo je pazljivo poslušala Tončka. Mati pripoveduje: „No, mati, kako je bilo, začnite kar od začetka T Zgovorna ženica je pričela: ..Prav rada vam povem vse od kraja in vso resnico. Cela vas ve, kakšna je bila Tončka prej, koliko je pretrpela, danes pa je popolnoma zdrava, kakor vidite. Tudi do 18. marca 1937 je bila popolnoma zdrava in to prav od svojega rojstva sem. Tistega usodnega dne, to je 18. marca 1937 pa je Tončka raznušala po vasi Godešič ..Domoljubu". Pri tem JO je napadel hud pes, ki jo jo podrl nn tla, jo valja! po tleh in bi jo bil gotovo popolnoma obgrizel, da je niso rešili izpod psa. Tega psa pa se je Tončka tako prestrašila, da ji je ta strah nakopal strašno bolezen. Takoj isti dan in v prihodnjih tednih je zlasti ponoči nenadoma skočila pokonci ter začela klicati: »Glejte ga, tamle jeP Komaj smo jo utolažili. Enaki živčni napadi so so ponavljali tudi podnevi. Napadi so bili vedno pogostejši. Začela jo je metati božjast, ki ji je počasi popolnoma skrivila obe nogi, ki jih je imela nazadnje popolnoma hromi, tako da od 1. januarja 1938 ni mogla niti malo več stopiti na nje. Tudi ena roka, to je desnica se ji je začela sušiti ter jo ji je tako zvilo, da jo je mogla držati le vso zvito v višini ramen. Nekateri zdravniki so izjavili, da se deklici suše mišice. Zdravili so jo najprej dr. Ivan Hubad in dr. Viktor Kocijančič, nato pa še zdravniki VII. odd. ljubljanske bolnice. Vsi zdravniki so nad njo popolnoma obupali. V ljubljanski bolnici je bila dvakrat in sicer prvič en dan, drugič pa 3 tedne. Mojemu možu je dr. Robida izjavil: »Take bolezni se ozdravijo samo v Lurdu." Bolezen pa se je čimdalje bolj slabšala. Napa di so bili čimbolj pogosti. Posebno hud napad in prvi te vrste je dobila 16. junija na dan sv. Rešnjega Telesu. Prosilu me je za vodo. Slu sem ponjo, a ko som se vrnila, je že ležala v globoki nezuvesti. Ta napad je trajni polnili h ur. ko je napad prenehal smo opazili, da ne more več govoriti, niti duti kakega glasu od sebe. Čeljusti ji je tako stisnilo, da jih nikakor ni mogla odpreti. ()d tedaj je mogli uživati le tekočo hrano. Taki napadi, ki so trajali vedno po polnih 6 ur, so se po- Zaklad kranjske biše! Dragoceno darilo! Izšla je knjiga Zgodovina mesta Kranja edinstveno delo slovenskega zgodovinarja prof. dr. J. ŽONTARJA. — Knjiga, kakršne Slovenci do danes še nismo imeli — 530 strani, 165 krasnih slik in 2 dvobarvna zemljevida. — Ker je knjiga izšla v omejenem številu, pohitite in si jo oskrbi te. Knjiga se dobi edino pri g. K. Hamu, Kranj, Cojzova c. 2, ki je edini upravičen sprejemati naročila. — Cena din 200-- navljali skoro vsak dan. Vsak pa ji je pustil kake posledice. Tako je pri napadu "S. junija letos popolnoma oglušela na eno uho, na drugo pa je slišala le najglasnejše klice. Naslednjega dne, to je, 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla pa je pri enakem napadu po-popolnoma oslepela na obe očesi. Takoj drugi dan smo jo z avtotaksijem peljali na Brezje k Mariji Pomagaj. Ko so jo nesli okoli oltarja je spregledala v toliko, da le najdrobnejše pisave ni mogla citati. Tu moram še omeniti, da je prej, ko je bila priklenjena na stol, kaj rada čitaia knjigo o »I.urških čudežih" in »Življenjepis sv. Terezike D. J." Ob teh dveh knjigah je zadobila toliko zaupanje do Marije Pomagaj, da je trdno verovala, da bo ozdravela. Pa se je zgodilo drugo. Ko sem nesla Tončko takrat k obhajil ni mizi, pri nekCm napadu S« ji je namreč odlomil zob in skozi to odprtino so jo z najmanjšim koščkom sv. hostije mogli obhajali, pa je sama od sebe odprla ust«, ko jih ni mogla že od 16. junija odpreti in jih tudi kasneje ni mogla do nedelje nikdar odpreti Takrat pa je ostala še hroma, gluha S stisnjenimi zobmi in tudi napadi so se .ponavljal še naprej. Na ponovne njene prošnje smo jo v nedeljo 13. t. m. zopet nesli k Mariji Pomagaj. Bili smo pri deseti sv. maši. Do obhajila sva bili pred Marijinim oltarjem, za sv. obhajilo sem jo prenesla pred glavni oltar. Duhovnik jo je obhajal z majhnim delcem sv. hostije. Ko sva torej bili pred glavnim oltarjem se je z zdravo levo roko močno trkala ne prsi. Malo sem jo sunila, a po nesreči ravno v bolno roka Roka pa se ji je nenadoma stegnila. Nato pa nisem polagala nikake važnosti. Pri povzdigovanju pa me je Tončka pocukala in pokazala široko odprta usta in dejala: »Mama, poglej"! Začudeno sem jo vprašala: „Kaj lahko govoriš? No pa še vstanil" in Tončka je res vstala brez vsake pomoči. Rekla sem ji, naj se zahvali Mariji. Storila je nekaj korakov in jasno rekla: »Hvala, Marija". V cerkvi je nastalo začudenje. Tončka pa je stala nepremično zroča na glavni oltar do obhajila. Takrat je sama pokleknila in ob koncu tudi zopet sama vstala. Popolnoma je izginila hromost nog in roke, govori lahko in dobro sliši. Sploh ni o bolezni sledu. Tamle je, poglejte jo." — Tako je končala svoje pripovedovanje. Deklica res dobro hodi, sliši dobro, roka je je zdrava in gladko govori. Vsako jutro gre sama k sv. maši v en četrt ure oddaljeno cerkev v Reteče in k sv. obhajilu. Mati pa še pravi: »Če bi ne bilo hudega trpljenja, bi tudi sedaj ne bilo tega velikega veselja." Op. uredništva: Poročilo oziroma popis dogodka prinašamo, ne da bi hoteli trditi, da gre za čudežno ozdravljenje. Povdariti moramo, da ima o tem pravico odločati samo Cerkev, ki pa jo v takih slučajih skrajno previdna. Vsakdo f;reši, kdor ne uporablja edinstvenega Solen mila. Dobi se v vsaki boljši trgovini. Cena din 7.50. tkyg"n> k/jt med dostojno družbo. Gotovo ne Tu nihče pričakoval takega obnatanja 'drl človeka, ki se šteje za intcligenta. Zgodi se zelo pogosto, da pripoveduje svoje kvante z velikim, užitkom posebno tedaj, če so navzoče žem-ske. Tega ..gospoda" poznajo že skoro vsi, ki so imeli priliko, da so se le nekajkrat peljali z gorenjskim vlakom. Večkrat so gu posvarili Se celo njegovj lastni kolegi. Zato zahtevamo, da ta »gospod preneha s takim pobalinskim vedenjem, ker ga bomo sicer objavili z imenom in ga ob prvi priliki naznanili policiji, da ga tam nančijo lepših manir. Upnirio, da bo ta opomin zalegel, kajti, to je naš zadnji opomin in sicer ..gospodu", ki Be hvali na vsa nsta, da je nemške krvi in da ima bogate izkušnje i/, zagrebikega življenja. Tedenske novice KRANJ Predavanje Katoliške akcije mož. V nedeljo, 20. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani Ljudskega doma 1. predavanje K. A. z zelo zanimivo ter sodobno vsebino. Katoliški možje dobrodošli! Skupina poselske /.veze v Kranju sporoča vsem članicam, da ima svoj sestanek to nedeljo, t. j. JO. novembra po popoldanski službi božji v Mnrijanišču. Pridite vse in pripeljite tudi druge tovarišice s seboj! Ce tisoče slovenskih gospodinj dnevno pere Z »Oven" terpentinovim milom iu je to najltoljši dokaz za izredno dobro Kvaliteto tega mila. Tudi Vi boste že po prvi poizkušnji s tem milom Ostali njegov trajni odjemalec. Članom F. O. \ četrtek, dne 24. t. m. ob 8, uri zvečer se vrši fantovski sestanek v knji- a doma z običajnim dnevnim i za člane obvezna; novi član' Odbor. kurja očesa in se Yam dela trda (Vam naš ;ti brez boleznin bfttf naif »m. ker '■ Vam za mat* denarja st ivimo molke, lanske i* pri Bata, _» .. * i>šoIi v Kranju se razpisujeta dve (Slllg. Razvidni iz razglasa na občinski i>raiiia**alekovane prošnje- je *lo*$l do dne 23. novembra 1938 pri krajevnem šolskem odboru v Kranju. Narodno obrambno matineja. V nedeljo, 20. i m. ob 11. uri se vrši v gledališki dvorani Narodnega ddma v Kranju narodno obrambna matineja z lepim sporedom — brez vstopnine. Vsak zaveden človek, bod* Slovene, bod* Slo- [van, Rad vabilu, bo dolžnosti svoji še odzval. Kdo bi malo časa narodu ne žrtvoval! Če povrh še dar položiš, pač ne bo zaman. Pomočniški zbor Združenja trgovcev za kranjski okraj ima svoj družabni večer v soboto 15. t. m. ob poli 9. uri zvečer v dvorani hotela ..Stara pošta" v Kranju. Vabimo vse Člane in prijatelje, da nus obiščejo! — Odbor. Prebivale, ob poti v Strahečo dolino smo hvaležni mestni občini, da nam jo uredila pot ter nas tako obvarovala pred blatom in vodo, po kateri bi morali hoditi v deževnem vremenu. Ker je ta pot zelo malo — skoraj nič — razsvetljena, prosimo, da še ta nedostatek odpravi ter postavi vsaj nekaj javnih svetilk. Povsem zadovoljna je gospodinja, ako kuha pristne Ravnikar-jeve zajamčeno čiste jajčne testenine. Zahtevajte jih pri svojem trgovcu. Zaloga na debelo in na drobno pri Drago Fuclis v Kranju. Mladina JRZ kranjskega okraja! V nedeljo 20. novembra ob 9. uri dopoldne« zaupni »egggg nek, v dvorani Ljudskega do« m a v Kranju« _n>;i> menil Pod* /c kaj lini- PREDSTAVE: Pozor! V nedeljo dop( .ob 11, matineja z znižanimi cenami din 2-- in 4'-. Redno! V .soboto 19. noy> ob 8. i^n zv. in (V. nedeljo. 20. nov. radi i ;re i-amo on 3. in S. uri 7. rednimi cenami. ,.llej, pravo sianpvalisče imajo gori. Ko sem gnal na planino, sem \zc| s seboj jiet psov, nazaj sem pa prignal samo enega. Moj dob n,. črni G ¿1(1 se ni dal ugnati, one štiri so raztrgali volkovi.1' ..Črede ti niso napadli'-" . ..t), Jjiič, oče Podgorcev, le počakajte, da vam povenj dalje. Neko noč je bilo, grmelo je in se bliskalo, pa toča je sipala, da sem mislil: zdaj, zdaj mi podere bajto. Za žival nisem bil v skrbeli, zvečer sem jo zaprl v tamar. postajulo vedno močnejše, vedel sem, da so .volkovi napadli slaje. \stanem, vzamem npž in grem tiho iz koč* k lamarju. Blisk j«' razsvetlil temo, videl, sem trop. volkov, ki so nupadli Samar. P»j so žalostno c vil i 1 i iu se borili z sivimi ropanji, a nq morali poginiti. Zlezem v tamar odtam sem skozi lino ne|>restano suval z nožem, mislim, du sem precej zverin iim.il. Ti(*ta noč, ko so vratu pokalu pod težo volkov, je bila najstra.šnejša in najdaljša, kar sem jih kdaj prestid. Dan je šele. .pregnal napadalce. Ko sem prišel zjutraj iz tamarja. s(( bila tla oškroplje.uu s krvjo, štirje pni so bili raztrgani in skoro temačni bajti. Pozimj sem spet vesel, ko Pade sneg in grem v gmajno drvarit, ali pa \oz.ini kmeiom seno s sanmi iz rovtov, kjer si sumi ne ujiajoi" c urald> V hišo je prišla stara 'ištirka in jo postavila pred mladega planšarju majolko vina. , , *Na pij, Peter, tejn ^a dam z«stqpj," | j' ..Jahvalim se, ijiuti, \>\\ pa pej bom. N,i planini; |)i.i<-ni štiidenčnico ali pa mleko, te brozg" pa ne maram vlivati .vase." • i ,, , , , , „Ne zaničuj vina, božji dur je," ga je opominjal Ožbalt. „Le pijte ga, če vam prija," so jo smejal mladi planšar in ka/.ul dvoje vrst belih zob. „Juz pa vina ne maram, ker nočem, bit^ bolan od te kisle jiijuče. Pred leti sem se enkrat napil pu me jo tri dni strašno bolela glava in po trebuhu me je ščipulo. Tukrat sem sklenil, da ne bom pil nikoli več." „Ce piješ po pameti, je koristilo." ,Eh, naj bo kakor hoče. Sem nisem prišel zato, du bi pil, ampak da malo povasujeni pri dobrih in poštenih m >-želi. Marsikatero modro slišim med ljudmi, še več pa ne umnosti. Neumnosti gredo pri enem ušesu v glavo pri drugem pa ven. pametne besede si pu zapišem v spomin za vse večno čase." „Prav je tako." Peter je vstal in se odpravljal. „Zdaj pa moram iti, dosti smo se že pomenili." „Hej, počakaj, planšar!" je zavpil Rudo. »Oglasi se na Gorjušah pri Veliarju, boš ostal nekaj dni pri meni." ..Ali je v vasi?" ..O, pa ne! Kamor ti oči nesejo, nikjer ne vidiš hiše." .Potem pa že pridem." Komaj je Peter odšel, so že zunuj zurezgetali konji in pozdravili novega tovariša, ki gu je nekdo privezal k ograji. Ne dolgo potem so se vrata odprla na stežuj, do-šlec jih je z nogo zaloputnil, du so se skoro razklala in zavpil nad oštirko: »Baba vina!" »Nu dobro srečo, Bobnar!" sta pozdravila Rado in Podgorec. ..Bog vam jo daj," jo odzdravil plačati možakar in sedel tako trdo zu mizo. da je klop žulostno zaječala. Svobodnjak je molčal in čakal, potem pu udaril po mizi, da so majolko poskočile, »Hej baba, kod hodiš /. vinom!" hlače ima stalno na z 'Hfl**"« Waö» Din 39-; volnene štfcfaste Din 55"-; pumparice Din 75--95--; otroški Tmbertusi Din I85-; damsl/1ÄS270--, 3«H moški V Din J80--, 32fr-; dam s ki pfašči Din 220, 33k 490, Prepričajte »el :">:, , : V. ._i__ ■ >t 1 * »-— " ' ) dela. viti v odiške Koli-udi ti- porajjil kaj dobro.. Je, pa. in kako ittJUt^ temno lice ima, pa veselo dušo, dobro srce * zdrav o^a^uacije in še marsikatera^ okrajnj ko je iMt*J itn deloval v Skh «> wfieli sti..temni tijjj^ki sq «iunj;a.tq preakjbe|i brez poselnost^ kp so imeli besedo v. deželi. fNašega Jiffieza,' ki je Bil dolgo Vrst lit' najboljši delavec uri/našem orlovskem ■odslku■ io ni moti-,kj. Koliko je v najtežjih letih dobrega storil, ko je dvigal ponižane in razžaljene, {čeprav je bil sam najhujšo udarjen. — Koliko |i znalo o nj<£oai dclsvBjjBsti povedati naše g&. društvo, ^ri katerem J* duša vsakega iela! In še in šev Jji mogli naštevalj drusTva, v zvezi z —- ---- plašč je pravilno sklep*!, trn g%bod» odbijali k qroznfltoms To pa se mu* ni doTtttdfo /.ato jo je'enostavno oilkurih' Bil pa je tolik* ne-previdfen, da je zopet odšel v slaščičarno, kjer si je hotel vzel svoj suknjič. Gosti so ga zapazili ter prijeli in oddali kranjskim orožnikom. Menda je tudi suknjič, za katerega trdi, da je njegov, ukradel nek jo y ljubljanski okolici. Skupne združfnje obrtnikov opozarja) vse člane obrtnike, da se.vrše pomočniški' izpiti dne 15. decembra t. b. vsleil česar naj prijavijo pravočasno vse vajence. Skupno združenje obrtnikov poziva vse onemoglo obrtnike, dn se vsled bo/ičnice prijavijo v pisarni združenja med uradnimi urami. KRIZE Naše Prosvetno društvo bo - nedeljo 27. novembra ob 3. uri - popoldne otvorilo sezono z narodno igro „Deseti brat". Vabimo vse prijatelje našega društva, %\n se prve predstave v novi dvorani udeleže v Čim večjem številu. Na svidenje! STRAZIŠCE V V nedeljo, dne 20. t. m. se vr$i. dopoldne ob 9. uri v Šinartinskem domu shod JRZ^ia katerem ho ;:p,voril kandidat kranjskega okraja g. Brodai- JarîeT îh gV Smersu.iz LjupijaBO. Ker so na programu tudi delavska *4>ra5fi- nja. vabimo Ip posebno delavce, da šestega shoda v č!m vočjenr Številu udeleže. igro ..Posjednji tno?.". Igra je"T"*Weta iz družinskega življenja, zato bo tndi 'však-mu gledale« gotovo dosti koristila. Posebno jo priporočamo tistim, ki ne priznajo radi; da ima vsak človek 'svojo misli in želje. Pnkuzali bomo žalostno sliko ' krutega tirunstva in jekleno discipline v družini. Toda kljub vsej resnosti ..Poslednjega moža", bo meh za smeh nabito poln. Vse prijatelje katoliške prosvete vljudno vabimo, du se predstave udeleže. Začetek točno ob 3. uri popoldne. i V nedeljo 27. novembra pu bo imelo naše Prosvetno društvo svoj redni letni občni zbor. Uporne, da v-sak zaveden član in članica ve, du je zanj udeležba obvezna. Vabljeni pa so prav vsi, ki imajo, smisel za naše delo. SPErUAlK* TMOVlrlA fcfc/V Snežkc originalne švedske znamke TretoriH Din 78,110. Galoše Din 59, 78. Velika izbira toplih copat pri SIKRA - Kranj (Poleg trgovine Bala) T se brr Srna ši v nedeljo 20. novem« 9. riinske«« ó om dgf^f, S no a r= ine» » pri jMhfbniu. Na *K^>c'"î 'boN^ovpri^ jÇ?3^>. c dar JafrezŠn gosp. St-m»*"^ u Vl»bimo vse ;hv,pdaK"Mdfce= le¿i< î v čim večjem štev?luc_ ) um SMAHm-MH »KRANJU *• ni ht ; Sma rt mm %tí do t'esn id filmi ki zasluži umaliKškegu /a-jotj«. jo • mU*W9 Minili " ta teden, fo je v ime velefilin. Toliko njoTu kot \ malo katerem filmu. To je fdm v kiiterem nastopaj" večinoma..uUocL-niili. dru/bu-t .-iomu. L<4m liani u. ■ u ■■■ i ' . r ■, —r* ' •<*«j'*,*"*,"a"*v^^c^^ ptiKazuje junaštvo otrok njihovo borbo, ispo- WjUU«. nas. ua..iluiuiiriw,.i-omaji .Juuaki-1!««- love ulice'*, ¿11 k a kur um J&jrtMJno ostal on \ sreiiTjii^cT^jaV^fril zljfia. p#ibili tega filma. Film umu prjknzu^e .jiinuš|v,o . otrok,, ki se niso biili, gaiy;.storjo,v, njiii, eurijii!el ji" \ tej ali oni koži, ki Vso'':fla" V*,rfWtalo \ predalu fihljub Agilnemu' seaanjfju*'iSeStniSloii odboru fnašoga okraja, ki "je opravil že veliko koristi pga i potrebnega dela, gre zalivala tudi za ta Uspeli \e'smemo prezreti zlasti prizadevanj Brniku nikft i'.' odbora g. Štrcina. G. Strehi, ki že marsikatero _ zdravo pubudoi ,pri eesfne'mvo^()ju, jo tp:,{ vsak usfjčh razglašali na \cp glas. Plznamo 1 iKi nVi:;f v kiln:ni iy naj n; pricakjjtjc da so ljudje taki slepci in da s takimi „poli- TnTfTen"1 'eas'u" pri- žila vesela ziivost, da smo varni, ker nas varujejo ni(iriii. dobri zavezniki, naši nu.jodbč-liojij občuuL 1'iH'govor pravi: ("'ast, komur čast. leni odličnim fantom zato vso čust in priznanje. (Ker nek dopisnik ..Gorenjca" ne dobiva veti, faio mu bomo, brž ko itvcmo za njegov naslov, to veselo novico— če je le resnična - sporočili. Op ur.) rod, t «4:1 bo t le on qMrt) . s; pravimi sodelavci priboriti vse, česat potrebujemo kajr je v — Eden alj morda dva prijatelja »navdušenega .dolavca in ljnfiitelja" (če hočemo malo suietu!) slovenskega ljudstva ds-Mačka niznašaia lističe -samoslovencev". To »o res pravi »Samoslovcnci", ki se obešajo vsi;m uaspvotnikom — mačkovcem, jecnesar^ jem, komvnistom itd., le za prave Slovence ne marajo.,Fuj! — Da pa dveh, treh bivših jeene-sarjev ni sram biti privesek „protidržavnih" Hrvatov in dr. Mačka, katerega bi pred nedav-mm. š« najraje v /lici vodo utopili, j« ra-tuanljivo. Takf je pač njihova trdna, neupogljiva linija, d« se z vsem Mcem daues oklepajo tega, kar so še včeraj preklinjali. Na svojo „znača jnost" so še ponosni I PREDDVOR Igra življenja, je naslov drami, ki jo uprizori Prosvetno društvo v Preddvoru na svojem odru v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol i štirih popoldne. S to igro otvori Prosvetno drušivo letošnjo sezono. Da bo delo, ki je povzeto iz kmečkega življenju, uspelo, nam jamči pisatelj J. Vombergar, saj je njegova ..Vodu" doživela ogromni, uspeh, kukor tudi igrulci prosvetnega društva. Vabimo vse domačine in okoličane, du si to delo ogledajo na našem odru, ker do sedaj še ni bilo podano nikjer v okolici. Proslavo 1. decembra, ko bo 20 letnica rojstvu Jugoslavije, priredi Prosvetno društvo na narodni praznik ob osmih zvečer v Ljudskem domu. Vsi zavedni Slovenci iz naše fare se bor|o udeležili te proslave. Couch zof e, otomane, divane In vae tapetniške izdelke Izvršuje točno in soKdno V.TONEJÇ tapetnik, Kranj sem zaspali, ker Že tako dolgo molčimo. 1 oda Ii fkd] d||ej|j «uy^iWeliV öptpfctlji b. da bomo pripravljeni stopili na plan. Opoeaxjamo. da ottari*tmtmi--Wfrm^mr, ^ru šivo sezono v nedeljo, 20. novembra z narodno TRZIC »Dijak prosjak", opereta v treh dejanjih, katero so ponovili cerkveni pevci i pod vodstvom organista g. Planinska, je želu lep uspeh. Posiimo/.in .igrjilsi,. Jiakat tudi celota je svoje \ loge lepo podajala, za kar so bj z nešjJoUiui /"uiijvzj. Stjgnerija jo mu n»)T^,*f^fffla^o^>n res ljubi naš nu- Cene podie/, r. » r » » ^ í ¿i, bomo s Sem ustregli tistim, ki je »i* potem se zasmeji *e ;.ideli,.:n tx¥!\.tiPtim-ki. *:•> ie večkr,t * imeh prilike videti i ti slišuti. \ stopnice si pra- ros hi J Tople flanel ste rjuhe! reklam, cena Din 19?-, , Dobre kvalitete, 220 cm dolge, v vseh barvah Din 26 Najfinejše la Din 35*-. Sikra - Kranj (poleg trgovino Hala) • Za najmlajše bo lotos prvič prišel Mrkiavž v našo dvorano. Obdaroval bo vse otroke. Dekliški krožrk bo \ teh dneh pama ga] Miklavžu, da v zadnjih 'dneh ne bo provee oluremertjon. Odrasli „otroüi" «- fantje, in deklela ** Ivodo obdarovani- le. če bodo ros pivu zeU firidni. Torej'potrudite se. Kako 'prijetno še je voziti- s tujim kolesom', :i'-knšajty'4udi 'pri nas t-ok -.f-: Videti pa'' ,|H ' ' ih 1 rp"( ialitefa" zanesla v haš kraj od drugod. Tudi 'strahove -znamo preganjati in 1 „sttHjamo" kar v „rtrsln"! Ker "éfmamo političnih ¡.oevirkov"*, da bi ,'ilebntirali'Iri njih, pa Imamo ..tatvini'" in podobne reči na dnevnem redu........ it • , m BREG PRI KRANJU Brozan* fce malokrat oglasimo ».tanšeni ..Gorenjcu", Pri. nas je sicer malo novic, toda ka-dur jih imamo, so vedno pomembne ter prod-stnvljajo zu našo vas napredek v knteromkn-li oziru. Odkar iuimuo v svoji sredi ntišega novega'župnika'čg. Ivarfu Erjavca, ji' življenje v naši lepi vasi postalo kakor prerojeno in pomlajeno. G. župnik nam jo. v \*seh stvureh v pomoč bodisi z nusveti, bodisi z dejanji. Kes smo punosni nanj iu obenem hvaležni, da je prišel v auš kraj. \ cerkvi si> je pokazala potrebn /ji noatiap tiibernukljem. C. žuiinik jo dal naj»ru\ili na črte g. inž. Peugovu, ki so vsakomur, ugajali. Zato je načrte dal v izvedbo tudi g. Ho/. Longeva v Ljubljani. Vsa vas je prispovulu z darovi za novi tabernakelj ter lahko rečemo, da ni bilo med nami nobenega, ki bi ne bil po svojih močeh doprinesel dar za olepšavo naše priljubljene cerkve. Ravno ob takih prilikah se lepo zrculi našu skupnost in povezu HRAMLMCA /JV POSOJILNICA V KRANJU R. Z. Z K. Z. (LJUDSKI DOM) Na novo preurejene izložbet skrajno nizke cene! Moda za gospodat „H I N K O" KRANJ, 3^rossmayerjev 4rn 4 (polet; farne cerkve) vočn*no prelfrriite v trafiki gel Perne. Sn.oika skakalni««. Fantovski odsek v Trži čil si Je Bndel nulopo zgruditi tržiški mladini smiiško skakuluico. Izbral si je lep senčnat prostor pri Sv. Jožefu in takoj pričel z deli. Če bodo vreme in denarna sredstva dopuščala, bo skakalnica že v letošnji smuškt sezoni uporabna. VODICE tO let je malo in veliko. Kakor jih kdo porabi. In tu, ki ga imumo dunes v mislih, jih je Sprejema hra*ih*e vloge in tirni vloge na te ko i i rueun. — Hrmmiinm vloge »e lahko vplaiujejo tudi potom poštne hranilmiee in *o vlagateljem tomadevne poloinlce na rampolago Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0 in so vlagateljem vedno na raspolago. Vesane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po $*L STRAN 4 nost, ko se tudi ob žrtvah — prostovoljnih — kaže čut za lepoto božje hile. V nedeljo bomo imeli vsi valcani, — tudi z Jame in Drulovke, saj so tudi oni prispevali k novemu tabernaklju —. v cerkvi lepo slovesnost Pri sv. maii, ki bo ob poii 10. uri, bo g. župnik blagoslovil na oltarju novi taberna kelj. Vsem nam bo v zadoščenje lepota oltarja naše Matere božje, videli bomo, da se s skupnimi močmi in s sodelovanjem vseh more prav veliko ustvariti. Zato smo tudi hvaležni g. župniku, ki je sprožil to misel ter nam z nasveti pomagal, da bodo še zanamci imeli vidne sadove naše vzajemnosti in skupnosti. H 3 5 h M Stražišče. Končana je prva polovica šahovskega turnirja za prvenstvo Stražišča. Potek je bil prav zanimiv in presenečenja nifco izostala. V Stražišču je to prvi turnir, na katerem so zastopani vsi šahisti, ki so se želeli pomeriti med seboj v šahovski igri in vsi, katerih želja je bila izvedeti, kdo bo postal prvak na tem polju. Polovica te borbe je že končana in igralci, katerih moči so precej izenačene so v slečem redu zasedli svoja mesta. 1. Berčič Lojze 8 in pol, 2. Drnovšek Lojze 7, 3. Urbane Ivo 7, Gros Marjan 6 in pol, 5. Bajž.elj Peter \ 6. Berčič Mirko 5, 7. Iialnar Vinko 3 in pol, 8. Hlebce Franc 3, 9. Pogon Franc 3, 10. 1'rajzinger Oskar 3, 11. Berčič Lovro 2 in pol. V četrtek t7. novembra se je pri g. Tepinetu začela druga polovica tega turnirja. Igralo se bo kot običajno vsak ponedeljek in četrtek. Pri g. Tepinetu bo tudi zaključek z razdelitvijo nagrad in družabnim večerom. Ves nadaljnji, potek bo sproti objevljcn. GOZDARSTVO Sekanje in prodajanje božičnih drevesc. Povpraševanje po božičnih drevescih je pri nas,, vsako ,'lflton S*fci*.- h, j^pvenskih ^pzdpvi.gre vsak božič na stotisoče smreke v naša mesta, posebno še v južne kraje, kjer ni iglastih gozdov. Za božična drevesca se izkorišča največ smreka, v manji meri tudi jelka ter drugi iglavci. Gozdni posestniki morejo imeti od izkoriščanja božičnih drevesc prav lepe dohodke iz gozda. Noben gozdni posestnik pa se spričo ugodne konjunkturo ne sme dati zavesti na prekomerno in negospodarsko izkoriščanje smrekovih nasadov. Božična drevesca se smejo sekati le v prebiralni sečnji in to le taka drevesca, ki se dado izločiti za čiščenje in redčenje gozdnih sestojev. V mnogih gozdnih nasadih se da brez vsake škode za razvoj ali obstanek, gozda iz-sekiti precej, drevesc. Ako so nasadi pregosti in se mlado drevje duši, je tako redčenje potrebno iz gozdnovzgojnih ozirov, vendar se mora pri tem opravilu ravnati skrajno previdno. Izsekati se sme le slabša in zaoatala drevesca, od glavne zarasti, to je od lepše rastočih drevesc pa le ona, ki ne bodo tvorila bodočega sestoja. Sekanje božičnih drevesc v večjih količinah za prodajo, se. naj vrši vedno le ob sodelovanju posestnika. Nikdar se sekanja ne sme prepustiti samim kupcem ali prodajalcem, katerim ni mar nadaljnji razvoj in obstoj gozda, ker gledajo le svojo korist. V največ slučajih posekajo ravno ona najlepša drevesca, ki bi morala ostati in oblikovati bodoči gozdni sestoj. Napravljena škoda je lahko zelo velika in ponekod le težko popravljiva. Glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc veljajo tudi posebni zakoniti predpisi ba-nove naredbe, objavljene v Službenem listu dravske banovine z dne 19. novembra 1932. pod štev. 733-92. Ta naredba predpisuje gozdnim posestnikom, kakšna drevesca, kje in na kak način se smejo sekati, kar je v glavnih obrisih že zgoraj povedano. Naredba določa, da mora vsak, ki prodaja ali prevaža božična drevescu, dokazati njih izvor s potrdilom občine, v katerem območju so bila drevesca posekana. To potrdilo, ki ga izda občina po predpisanem vzorcu, mora imeti oseba, ki prodaja ali prevaža božična drevesca, pri prevozu ali prodaji vedno pri sebi ter ga mora pokazati na zahtevo gozdarskih, javnovarstvenih in tržnonadzornih organov. Božična drevesca, ki se prevažajo ali prodajajo brez predpisanega potrdila ter obstoji o njih upravičen sum, da so sumljivega izvora, se zaplenijo. Osebe, ki prenašajo posame- Berite in širite ..Gorenjca" JESEN JE TU ZIMA PRIHAJA! Dolžnost j« vsakega gospodarja poskrbeti se ala mu »m družiti« ž* sada j bode dobro obujena. Prinašamo en mol« del naše bogate izbire jesen-zima s katero smo obskrbili vso naše prodajalnice. ZA DIN 98.- SEDAJ LAHKO OBUJEMO CELO DRUŽINO OD 4 OSEBE. 48322-646 Otročji gumijasti čevlji, praktični za šol 4 rje. Podloženi s toplim flanelom. 78155-657 Demske gum. galoše s polvisolco peto. Pojacane na vrhovih in robu, čuvajo obutev od vlage. 38397-6601 Najcenejši čevelj iz lak-gum« a« dež, blato in sneg. 38152-651 Otrokom so galosi najbolj potrebni, kajti v njih jim postanejo, suhe noge, v šoli jih lahko slečejo ter nenosijo blata v hišo. 7026-24 Udobne, tople in elegantne copate za dame, iz volnenega dubla, s usnenim podplatom in malo peto. Okrašene z bogato kokardo, stanejo samo Din 39.. 1937-48822 Poglejte si elegantne čevlja za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in nerastržljivim podplctom. Prodajamo jih-v črni in rujavi barvi za prav tako znižano ceno po Din. 79.- 98991-693 Otročji gum. škornji podloženi • flanelom. V največjem snegu i* tlato, ostane v njih noga suka, •r guma na propu&a voda. 2945-64636 ^ra£^I^^M%^|eia^nMi (•Vatam iz dobrega Črnega ali ruja* vega boksa, s usnjenim podplatom In polvisobo peto, Mjub veliki uporabljivosti stanejo same Oin 79.. 3967-68822 Moški čevlji iz boksa, s podlogo in nepromočljivim gumijastim pod« platom, lahko upctrsbljavamo pri vsakem delu In tudi njih zunanji •zgled Vam dovoljuje nošenje ob Maki priliki. 38325-61« Ženski gumijasti polčevlji. Za de« in blato, Vam služijo najbolje. 98157-85« tfaikt galeii im črne lakirana gw> me, trpežni, udobni in pe ceni. V dežju In blatu varujejo preklada. Trajee In močne nogavice tz egU petskeee bombaža, stanejo Din £>.. zna božična drevesca od mesta prodaje do stanova lja, ni..■> dolžne imeti potrdila o izvoru. V posameznih okrajih so oblastva v svrho zaščite gozdnih nasadov izdala še posebne predpise glede izkorišanja božičnih drevesc. Tako je n. pr. v radovljiškem okraju že od leta 1935 prepovedan izvoz božičnih drevesc in se v primerih, kjer se iz gozdnovzgojnih ozirov namerava sekati božična drevesca, mora dobiti dovoljenje; oblastva. Vsem gozdnim posestnikom se priporoča, da si nabavijo knjižico »Posebni predpisi o izkoriščanju gozdov". Knjižica obsega poleg že o-menjene naredbe o sekanju in prodajanju božičnih drevesc, še zakon o prijavi sečenj, na-redbo o gospodarjenju z nedoraslimi gozdovi, naredbo bana dravske banovine o zaščiti in gojitvi domačega oreha ter razne obrazce (prijava sečenj itd.) v zvezi z gozdarstvom. Nerazumno in škodljivo izkoriščanje gozdov, ki se je radi zboljšanja na lesnem trgu znova pojavilo, sili oblastva k strožjemu izvajanju zakonitih predpisov. Predpisi o gozdni zakonodaji večini posestnikov niso znani pa je potrebno, da so o vsem poučeni. Brošura stane din 10.— in se lahko nabavi pri okrajnem gozdarskem referentu. Ing. J. F. Kompletno trisobno stanovanje s kopalnico se odda takoj. Poizve se v Hranilnici in posojilnici (Ljudski dom) v Kranju. Kupim dobro ohranjen kratek klavir. Naslov Prodam rabljen ženski šivalni stroj ..Singer". Naslov v upravi. Odda se takoj lepo sončno stanovanje v novi hiši. 2 sobi, kuhinja, kopalnica in druge pri-tikline. Naslov v upravi Stavbna parcela e|> cesti 800 m*, pripravna za boljšo stavbo v regulacijski črti, se ugodno proda. Naslov v upravi. šiviljsko pomočnico sprejmem za takojšen nastop. Naslov v upravi. Odda se lepo dvosobno stanovanje v I. nadstropju z vsemi pritiklinami Na plapini. Naslov v upravi. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarai v Ljubljani, F ran kopenska ulica 11. Fotografirat na dom bre* poviika cene pride FOTO JUG, - KRANJ MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je t) I). Važno! Modroce, otomnne, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na sknli 5 (v hiši g. Šipica). Za ženine I Za neveste I Ure, zlatnina, In druga darila prlRangugu v Kranju »e bodo dobila! B. RANGUS zlatar In sodni cenilec v Kranju 7! a4r\ ln srebro kupujem po eVIOlU najvišji dnevni cenil Zn urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.