Delovnega .judstva LETO XXVI. St. 34_■_PTUJ, 6. SEPTEMBRA 1973____ CENA 1 DIN Spreminjati obstoječe družbene odnose Kot smo že poročali, je bil v četrtek, 30. avgusta 1973, na razširjeni seji političnega aktiva občine Ptuj začetek javne ustavne razorave v ptujski občini. Sekretar komiteja, Franc TETICKOVIC, je uvodoma poročal o dosedanjih pripravah na ustavno razpravo, ki so potekale v okviru koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL Nato pa je 150-članskemu političnemu aktivu spregovoril Mi- lan KUČAN,, sekretar republiške konference SZDL Slovenije. Njego- vo predavanje ni imelo instruktaž- nega značaja, temveč je člane, ki bodo ptujskim občanom in delov- nim ljudem tolmačili osnutek nove zvezne in republiške ustave, opozo- ril na nekatera vprašanja in jih podrobneje obrazložil, kar bo služilo političnemu aktivu za globlje razumevanje ustavnih besedil. Uvodoma je Milan Kučan pouda- ril, da v dosedanjih razpravah vidimo preveč le predlog novega ustavnega besedila; premalo pa vidimo vse tiste rešitve, ki po svojih družbenih, političnih in ekonom- skih posledicah pomenijo dejansko- spreminjanje družbenega položaja delovnega človeka pri nas. Nova ustava sama ne bo reševala ničesar; njen praktični učinek bo odv isen od tega, koliko bomo sami, na vseh področjih sposobni spreminjati ob- stoječe dmžbene odnose. Gre za to, da formalne pravice, ki jih daje ustava, spremenimo v dejandce tako, da se okrepi položaj delavca v združenem delu in da razvijemo oelovit sistem socialističnih samo- upravnih družbeno ekonomskih od- nosov. Smisel teh sprememb je trojen: - da se okrepi položaj delavca v združenem delu in njegov vpliv na celoto odnosov v družbi; - da se odstranijo prepreke za razvoj celovitih samoupravnih odno- sovvnaši družbi in ~ da se zagotovijo pogoji za *pešno reševanje pri nas objektivno Pnsotnih protislovij po samouprav- '^h poteh in na samoupravnih osnovah. Te tri cilje bomo uspešno reševah ureditvijo položaja delavca v 'OZD, ki mora v celoti odločati o l^ojem živem in minulem delu, s pa neposredno uresničuje svoje "sodtujljive ustavne pravice. Urediti 1^ treba odnose med proizvodnimi rg^izacijami združenega dela in UZD v finančno prometni inj Jgovski sferi. Pomemben kompleks Prašanj je tudi ureditev odnosov materialno proizvodnjo in ^^uzbenimi dejavnostmi, povezanih jj.j^^^ioupravnih interesnih skupno- Nadalje gre za opredeljevanje /__^°^ga značaja dela na proizva- jalnih sredstvih v družbeni lasti, enako tudi za osebno delo s sredstvi, ki so v zasebni lasti občanov. Opredeliti je treba vlogo države v družbenoekonomskih odnosih in družbeno planiranje na samouprav- nih osnovah. V nadaljevanju svojega obširnega izvajanja je Milan Kučan podrobneje obrazloži položaj delovnega člove- ka, ki mu ga daje nova ustava, rešitve, s katerimi se bo poskušalo v našem poUtičnem sistemu odprav- ^ati posredno demokracijo in jo nadomestiti s celovito samoupravo. To svojo rešitev bo dobila prav v delegatskem načelu in v delegatskih razmerjih. Z uveljavitvijo delegat- skega sistema bodo delovni ljudje dobih možnost neposredno odlo- čati, ne le o problemih v svoji delovni organizaciji ah krajevni skupnosti, temveč tudi širše, v okviru občine, repubUke in družbe kot celote. O vlogi države in pravosodja je rekel, da ima prvenstveno nalogo: zaščititi samoupravljanje, samo- upravne pravice delovnih ljudi in družbene lastnine nasploh. Podrob- neje je g^onl o vlogi skupščin, združevanju delegacij in njihovi sestavi; predvsem pa o vlogi subjektivnih sil, to je družbenopo- litičnih organizacij. V novem ustav- nem besedilu so posebej opredeljene Zveza komunistov, socialistična zve- za in sindikati. Te tri organizacije imajo v ustavnem sistemu posebno funkcijo in je njihova prvenstvena naloga, da stalno zagotavljajo pogoje za delovanje ustavnega sistema in da hkrati dajejo tudi predloge, kako naš socialistični samoupravni sistem razvajati naprej. Svoje obširno izvajanje je Milan Kučan končal z besedami: ,,0b tej razpravi je predvsem treba imeti pred očmi, da ustava sama ne bo reševala ničesar, če za tem ne bodo stale realne, sposobne in vitalne družbene sile, ki bodo vedele, kaj je s to ustavo, z rešitvami, ki jih prinaša možno dosegati in kako je določila potrebno uporabljati za to, da bomo uresničili tisto, kar je zapisano v izhodiščih naše revolucije." PROGRAM JAVNE RAZPRAVE Za tem sta predstavnika občinske konference SZDL, ki *je nosilec javne ustavne razprave v krajevnih skupnostih in vaseh, in občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je nosilec javne razprave v delovnih kolektivih, seznanila pohtični aktiv s programi razprav in s konkretnimi zadolži- tvami za pomoč pri razpravi. Danilo MASTEN, predsednik ob- činskega sveta ZSS Ptuj, je naglasil, da so vodstva osnovnih organizacij sindikata v organizacijah združenega dela, ob najtesnejšem sodelovanju z organizacijami ZKS, ZMS, samo- upravnih organov, vodstev podjetij ter organizacijami ZZB NOV in -ZVRS, kjer te obstajajo, neposredni organizatorji javne razprave o osnut- kih obeh ustav in izhodiščih za občinski statut. Javna razprava v delovnih kolek- tivih se je začela že 1. septembra (Kmetijski kombinat Ptuj, po obra- tih in delovnih enotah), končana pa bo 7. oktobra s skupno razpravo z delavci, zaposlenimi v zasebnem sektorju obrti in gostinstva. Raz- prava bo organizirana na 51 mestih, s tem, da bodo manjše delovne kolektive združevali; npr. za vse delavce s področja vzgoje in izobraževanja bodo organizirane razprave le v 4 centrih na območju občine (Kidričevo, Ptuj, Gorišnica in Juršinci). Član izvršnega odbora OK SZDL Ptuj, Zvone MASTEN, je na seji^j seznanil aktiv s programom javne razprave, ki gaje pripravila občinska konferenca SZDL- V vseh krajevnih skupnostih bodo organiziraU javne ustavne razprave v dneh od 8. do 10. septembra. Organizatorji in nosilci teh razprav so krajevne organizacije SZDL, ki so že ustanovile posebne odbore, v po- moč pa jim bodo člani občinskega poUtičnega aktiva. I^er bodo potrebe in želje so dali tudi možnost, da organiziraj o j avne razprave še po vaseh. Te razprave bi naj bile 15. in 16. septembra. Na vseh razpravah bodo pisali zapisnike in tako z vsemi pripombami, predlogi in sklepi sproti seznanjali koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL, ki bo vse to sumiral in uredil. Najkasneje do 15. oktobra bo poslal celotno gradivo republiški konferenci SZDL. ker sicer predlogi in pripombe iz javne razprave v ptujski občini ne bi prišli v poštev za končno oblikovanje besedil nove zvezne in republiške F.FIDERŠEK IZHODIŠČA ZA X. KONGRES ZKJ NE OBLAST, VENDAR NE TUDI OPAZOVALEC Ni dvoma, da bo na bhžnjih republiških kongresih ZK, na X, kongresu ZKJ pa gotovo mnogo razprav o družbeni vlogi ZK. To se bo zgodilo zaradi tega, ker se je dogajalo vrsto let, da je vsakdanja politična praksa zamegjjevala jasne programske opredelitve družbenih nalog ZK. Bili so dobronamerni komunisti, ki so ravnali precej časa po nasledr\ji logiki: razvili smo samoupravjjar^e in samoupravne organe, razširili dejavnost družbeno-političnih in družbenih organizacij, obstaja, zgra- jen sistem uprave in - zveza komunistov nima kaj več početi. Njena vloga se zoži na neko vrsto debatno-vžgojne organizacije. To precej udomačeno rezoniranje je ustrezalo liberalističnemu razpolo- ženju, ki ga je „idejno" opravi- čevalo . Elementi obnašanja ZK kot ,,opa- zovalca" celotnega dogajanja v druž- bi, so bili prisotni na vseh nivojih. Na to so se, s časom, navadile tudi osnovne organizacije, celo tiste, v katerih je bilo največ delavcev - v delovnih organizacijah. Ob navadni definiciji, da morajo ravnati komu- nisti kot komunisri n^bolj na svojem delovnem mestu, v organih, samoupravljanja, v organizaciji, so z dnevnih redov sestankov Z K izgi- njale teme, kot je poslovanje, odnosi v proizvodnji, delo organizacij . . . Tudi takrat, ko je nizek dohodek ogrožal obstanek kolektiva, ko so samoupravni odnosi odstopali svoje mesto odločanju vrhovnih funkcio- narjev, ko je zamiralo delo sindi- kalne organizacije . . . Zanemarjati pa tudi ne bi smeli delovanja birokratsko dogmatskih sil, ki so v vsaki težji situaciji nudile svoj ,,koncept" vloge ZK v družbi, ki so želele ponovno preraščanje ZK z državnim aparatom, da bi jo spremenile v instrument državno- lastniškega monopola. Bližnji zbori ZK bodo torej nedvomno ponovili programsko opredelitev ZK, da ona ni oblast, ni nikakšna sila nad družbo, da pa tudi ni pasiven opazovalec dogajanja v družbi. Kot predstraža delavskega razreda ni dolžna samo usmerjati družbenih gibanj skupno z razred- nimi, zgrajenimi samoupravnimi in- stitucijami in družbeno-političnimi organizacijami, ampak tudi zago- toviti realizacijo takšnih gibanj. Vse krizne situacije zadnjih deset let, pa že prej, od birokrat- sko-dogmatskih, nacionalističnih, tehnokratsko-liberalističnih, katerih nosilci so si bili v enem zelo podobni, da.jim namreč ni ugajalo razvijanje samoupravljanja, niti ustvarjanje dominantnega vpliva de- lavskega razreda v družbi. Glede na polno realizacijo prav teh ciljev se ZK nikakor ne more sprijazniti z vlogo opazovalca, ker se ni samo enkrat pokazalo, daje ZK edina bila sposobna odbiti razne oblike napa- dov na samoupravni razvoj naše družbe. V Izhodiščih je zato podčrtano, da je „krepitev vodilne idejno-poli- tične vloge ZKJ predpogoj za realiziranje vodilne družbene vloge delavskega razreda in dominacije njegovih interesov na vseh področjih gospodarskega, družbenega, politi- čnega in kulturnega življenja." SV, 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. septembra 1973 Sestanek družine miroljubnih Od 5. do 8. septembra bo v Alžiru četrta konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav Konferenca je času, ki ga živi svet danes, nadvse pomemben politični dogodek. Giba- nje neuvrščenih je v zadnjem času dobilo močno mednarodno afirma- cijo, zlasti v okviru Organizacije združenih narodov. y neuvrščenih državah živi približno trideset odstotkov vsega prebivalstva na svetu, ki si prizadeva, da bi prav tako kot večina ostalega sveta odločalo in soodločalo o ključnih problemih sedanjosti. Neuvrščenost je postala široka mednarodna akcija, neločljiv del občega boja za napredno spreminjanje sveta, v katerem se načela aktivnega miro- ljubnega sožitja skušajo uveljaviti kot osnovna norma in obče pravilo ravnanja v odnosih med državami. SVET NEUVRŠČENIH NARAŠCA Predsednik Tito, ki bo vodil jugoslovansko delegacijo na konfe- renci neuvrščenih v Alžiru, je v intervjuju z novinarjem norveške televizije na vprašanje, kako gleda na idejo neuvrščenosti v primerjavi s stanjem pred desetimi ali petnaj- stimi leti, ter o tem, ali imajo neuvrščene države danes boljše možnosti, da sooblikujejo politiko v svetu, dejal: ,,Politika neuvrščenih sil je prav gotovo vehko pripomogla k pomiritvi v svetu in k uveljavljanju možnosti za boljše in pravilnejše stike med narodi. Spomnimo se, kako je bilo med prvo konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih držav v Beogradu./To je bilo obdobje hladne vojne, ko je grozila nevarnost, da bo zdaj zdaj izbruh- nila svetovna katastrofa. Vi veste, o čem smo govorili takrat v Beogradu in kaj so neuvrščeni zahtevali. Svoje zastopnike so celo poslali v Moskvo, Wachington in New York ter zahtevali, naj se veliki vsaj začnejo sestajati in pogovarjati, da bi postopoma odpravili psihozo hladne vojne. Načela, ki so bUa na beograjski konferenci in pozneje na konferencah neuvrščenih v Kairu in Lusaki, so sprejeH po vsem svetu, ne samo med neuvrščenimi. Tudi v državah, ki pripadajo blokom, je veliko takih, ki sodijo, da so ta načela edini mogoči izhod iz položaja, v katerem smo danes. V zadnjem času so nekateri začeli govoriti, zlasti pa je takšno mnenje čutiti v delu tiska, da je neuvršče- nost tako rekoč stvar preteklosti, ker so se veliki - ZDA, SZ in drugi - začeli pogajati, ter da bo mogoče vsa ta vprašanja rešiti s pogajanji med njimi. To ni res. Danes je bolj kot kdaj potrebno, da se neuvrščene države čimbolj pohtično organizi- rajo, da preprečijo poskuse tistih, ki so hoteli v teh mednarodnih pogajanjih rešiti zadeve na račun srednjih in majhnih držav. /To se pravi, da pomen neuvrščenosti ne upada, temveč stalno narašča, svet se vse bolj zanima zanjo." OD BEOGRADA DO ALŽIRA Ideja neuvrščenosti ima svoj začetek v petdesetih letih. Prvo formalno zborovanje neuvrščenih držav je bOo v prvi polovici junija 1961 v Kairu./Beograjska konfe- renca in hkrati prva konferenca neuvrščenih držav „na vrhu" je bila od 1. do 6, ^ptembra 1961. Kot polnopravni člani so se je udeležili voditelji 25 držav, kot opazovalci pa predstavniki treh držav. JLeta 1964 je bil v Columbu pripravljalni sestanek, od 5. do 10. oktobra 1964 pa je bila v Kairu druga konferenca voditeljev neuvrščenih držav in vlad. Kot polnopravni član ali kot opazovalci so se je udeležili predstavniki 57 držav JLeta 1969 je bil v New Yorku prvi formalni sestanek zunanjih ministrov ne- uvrščenih držav. Pripravljalni sesta- nek na konferenco neuvrščenih v Lusaki je bil leta 1970 v Dar Es Salamu in isto leto je ■ bila konferenca, na kateri je bilo navzočih 63 delegatov. 4^asneje so bili v New Yorku še trije sestanki ministrov ali posebnih vladnih odposlancev neuvrščenih držav, ^.a- ni je bil v Georgetownu prvi sestanek pripravljalnega odbora za konferenco na vrhu v Alžiru in letos še sestanek v Kabulu, na katrem so odposlanci šestnajstih neuvrščenih držav razpravljali o. bližajoči se konferenci v Alžiru in pripravili izhodišča zanjo. V skupnem sporo- čilu, ki so ga objavili po končanem sestanku, je bilo rečeno, da so bili udeleženci zasedanja mnenja, da bodo na srečanju v Alžiru podrobno razpravljali o sedanji smen medna- rodnih odnosov in še zlasti o vlogi neuvrščenih /Na sestanku so z zadovoljstvom ugotovih, da je med državami po vsem svetu, zlasti v Latinski Ameriki, vse večje zani- manje za neuvrščenost, in izrazili podporo boju latinskoameriških narodov, da bi dosegli popolno politično in gospodarsko suvere- nost. V sporočilu so tudi opozorili na vso podporo narodom, ki se bojujejo proti kolonializmu, rasizmu ali kakršnim koh drugim oblikam tuje nadvlade, ter obsodili kolo- nializem in nezakonito vlado v Rodeziji in vojno, ki jo je Portugalska sprožila proti narodom Angole, Mozambika in Gvineje— Bisao. Na zasedanju odbora so pozvali narode po svetu, naj na vse možne načine pomagajo pri osvo- bajanju zatiranih ^judstev v ju r$ Afriki. Udeleženci sestanka so med drugim izrazili prepričanje, da bi popoln umik tujih čet iz Indokine odprl pot do trajnega miru na tem področju. y zvezi s čedalje slabšim gospodarskim položajem dežel v razvoju so udeleženci zasedanja menili, da so nujno potrebne odločne akcije za ureditev poglavit- nih problemov razvoja in za popolno uresničitev mednarodne strategije razvoja v okviru drugega desetletja razvoja OZN. Odbor je tudi menil, da imajo dežele v razvoju pravico, da enakopravno in aktivno sodelujejo na vseh poga- janjih o mednarodnem monetarnem sistemu in trgovini, prav tako pa se je zavzel za uresničitev akcijskega programa gospodarskega sodelo- vanja neuvrščenih držav in posebej opozoril na potrebo, da se opro na lastne sile. Zgodovinsko gledano, so nastanek in razvoj politike neuvrščenosti povzročili mnogi objektivni dejav- niki, ki so pretresali svet po drugi svetovni vojni. To so: spopadi med velikimi silami, ki so pripeljali do hladne vojne in ustvarjanja vojaških blokov (ti so težili k temu, da bi svet delili ter mu vsiljevali svoje politično gibanje), dalje širok in močan proces dekolonizacije v Aziji in Afriki. Blokovska nasprotja niso nudila nikakršnega jamstva novo- osvobojenim malim in srednje velikim državam, da bi ohranUa težko priborjeno neodvisnost. Ne- uvrščenost se je rodila prav kot odpor proti takim težnjam in nevarnostim. Sestanek Tita, Nehruja in Naserja na Brionih leta 1956 je bil prvi korak k združevanju in razpravljanju med neuvrščenimi na najvišjem jiivoju„ Štiri leta kasneje so se državniki Tito, Nehru, Naser, Nkrumah in Sukarno srečali na zasedanju generalne skupščine ter pripravili pot, ki je kasneje vodila k beograjski konferenci. Pred konfe- renco je šel predsednik Tito v Afriko in se v dveh mesecih sestal z državniki osmih držav, med katerimi so si nekatere komaj izbojevale neodvisnost. Ko je bila turneja končana, je bUo v Kairu objavljeno sporočilo, v katerem je bila izražena potreba po sestanku šefov neblo- kovskih držav, in v soglasju z Nehrujem in Sukarnom so bila iz Kaira poslana tudi prva vabila na beograjsko konferenco neuvrščenih. Deklaracija, sprejeta na beograjski konferenci, je politična filozofija strategija ter dolgoročni program' delovanja neuvrščenih držav. / Kakšno je mednarodno okolje, v katerem potekajo priprave na alžii- sko konferenco? O tem je pred nedavnim v , Naši obrambi" zapisal dr. Aleš- Bebler tole: ,,Za medna- rodno okolje, v katerem delujejo neuvrščene dežele, je med drugim značilno čedalje večja absolutna militarizacija . . . Med neuvrščenimi deželami je še največ majhnih in srednje majhnih azijskih in afriških držav, manj pa latinskoameriških in evropskih. Absolutno ali relativno majhna obrambna sposobnost mno- gih od teh dežel, njihov strah pred posledicami morebitne jedrske vojne med velesilami in bloki, nevarnost, da jih proti njihovi volji potegnejo v tako vojno, življenjski interesi glede samoohranitve, ohranjevanje komaj pridobljene politične samostojnosti ter ideološke in politične avtono- mije - vse to je pripomoglo k temu, da so se te dežele odločile za zunaj blokovsko zunanjo politiko. , Izkušenj mnogih teh držav, med njimi zlasti latinskoameriških, ki so v zadnjih dneh pred konferenco v Alžiru pokazale izjemno povečano zanimanje za sodelovanje v njenem delu na ravni članic, so zelo koristne za vse neuvrščene države. Latinsko- ameriške države so v zadnjih letih na svoji koži občutile pritisk velikih, ki se kaže skozi izsiljevanje anonimnih, tako imenovanih transnacionalnih družb. Odločitev nekaterih latinsko- ameriških držav, na primer Cila, da se otresejo gospodarskega izžemanja ter začno črpati svoja naravna bogastva zase, v korist vseh delovnih ljudi, je naletela celo na poskuse državnih udarov, ki so jih priprav- ljale desničarske, nazadnjaške in profašistične skupine v teh državah skupaj z velikim kapitalom iz tujine, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da mu je tu že odzvonilo. ZGODOVINSKI POMEN NEUVR- ŠCANJA Neuvrščene države se bodo na sestanku v Alžiru posvetile tudi gospodarskim vprašanjem, ki niso nič manj boleča od dnevnopoh- tičnih./Danes je dejstvo, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi vse bolj poglablja. Čeprav so mnoge države v razvoju dosegle v industri- alizaciji pomembne uspehe, pa sodelujejo v industrijski proizvodnji sveta pribhžno samo z eno desetino Alžirski sestanek bo torej v vzdušju pozornosti do krivic, ki se gode svetu manj razvitih, in nerazvitih Naravnost žalosten je podatek, da danes milijarda in pol prebivalstva na svetu nima zadosti hrane, da šesto milijonov ljudi gladuje, da na jugu Azije in v centralni Afriki nacionalni dohodek deset in večkrat manjši kot v Zdru ^ih državah Amerike. Jugoslavija je eden najbolj zavze- tih organizatorjev neuvrščenih- N^' uvrščenost je edina mogoča pot na zunanjepohtičnem področju, % uvrščenimi državami se povezujemo v miroljubno dru ifto sveta, k' med drugim žeh tudi, da bi * povečala vloga in učinkovitos Organizacije združenih narodov, i' 'hoče pomagati narodom in drza vam, nasilja, kolonializma in okupacije, in ki hoče doseči skup" ukrepe za boj proti nasilju na sve in ogrožanju neodvisnosti. PETER BRESCAK Kmečki upori na Slovenskem V ponede^ek je predsednik kulturne skupnosti Ptuj Vladimir Ban otvoril v razstavnem paviljonu ob Dravi potujočo republiško razstavo „Kmečki upori na Slovenskem". V okviru t^ razstave sta ptujska Študijska knjižnica in Zgodovinski arhiv pripravila tudi razstavo o kmečkih puntih in uporih v okoUci Ptuja. Foto: KOSI TEDNIK — Četrtek, 6. septembra 1973 stran 3 Nad 9 tisoč gledalcev na ptujskem festivalu N^večja kulturno-zabavna prire-j ditev v Ptuju seje uspešno končala si podelitvijo nagrad petim sodelu-j jočim in štirim gostujočim ansam- blom. Festival, ki sta ga prenašala tudi radio in televizija, sije ogledalo nad 9 tisoč gledalcev in morda bi jih bilo še več, če prvi večer ne bi ponag^al dež. Izbirnega tekmovanja letošnjega petega festivala se je udeležilo le 19 ansamblov; ostali so iz raznih objektivnih vzrokov izostali. V final- nem večeru je nastopilo 12 ansam- blov: Jože Krajnc, Trio Zeme, Planinski kvintet. Kvintet Ašiča, Spomini, Kivado, Jože Krže, Franc Lipičnik, Odmev, Jože Šalej in Veseli Libojčani. Prvo nerado občinstva 2500 din in n^višje festivalsko priznanje „Orfeja z liro" je prejel ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora, ki je izvajal melodiji „Oja - oje, n,azaj v gore" in Pepek in Micika". Drugo nagrado občinstva 1500 din in nagrado za najboljši tekst je prejela melodija „Navihanka", ki jo je izvajal ansambel Kivado z Jesenic. Mnogo priznanj je prejela tudi njihova druga melodija, valček „V Vintgarju". Tretjo nerado občinstva 1000 din je prejel ansambel Jožeta Kr^n- ca iz Ormoža s pevdcim kvartetom radhM. Sobota. Naslov najbopega ansambla de- bitanta festivala je pripadel vokal- nemu kvintetu iz Prevalj ob sprem- ljavi tria Spomini in je prejel nagrado 1000 din. Nagrado v znesku 20 00 din za n^bopo melodijo je prejel kvintet PLANIKA iz Šoštanja. Skup. občina Ptuj je podelila posebno nagrado našemu zamej- skemu ansamblu iz Italije Jožetu Hladetu. Glavni urednik revije Stop Edi Hrausky je v okviru zaključne festivalsko-revijske prireditve po- delil priznanja trem najpopular- nejšim slovenskim ansamblom na- rodno-zabavne glasbe. „Veliko krošnjo" je prejel ansambel LOJZE- TA SLAKA, „Srednjo krošnjo" je prejel ansambel TONETA KMET- CA, „Mala krošnja" pa je pripadla ansamblu AVSENIK, ki največ časa igra v tujini in je zaradi tega padla njegova popularnost doma. Kvahteta ansamblov, ki so nasto- pili na letošnjem jubilejnem festi- valu, je bila zadovoljiva in na finalni prireditvi je bilo občinstvo mnogo bolj zadovoljno z nastopom tekmo- valcev, "kakor z revijskim progra- mom ZADOVOLJNIH KRAJNCEV iz Ljubrane. Posebno priznanje si zaslužijo vsi nastopajoči in vsa tehnična služba radia in televizije, ki vpetek kljub dežju ni prekinila sporeda in so ga odlično brez zastojev pripeljaU do konca. Priznanje gre tudi triu KIVADO iz Jesenic, katerega je tik pred festivalnim nastopom zapustil liarmonikar in je 10 minut pred koncertom vpadel drugi harmonikaf in zaigral tisto, kar je njegov predhodnik vadil po leta tako dobro, da seje ansambel uvrstil med nagr^ence. Občinstvo je bilo s festivalom zadovo^no: Mijo Dvorščak iz Zagre- ba: ,,Program je bU odličen. Škoda, da za festival ne napravijo več propagande. Festivalski prstor je primeren, vendar je že letos postal* premajhen. Ambrož Majcen iz Maribora: „Prišel sem navijati za naše. Mislim, daje bil festival najboljši do sedaj. Pevci razen dveh ali treh niso peh n^bo^e. Posnetki na plošči so bopi. Celoten program - tudi revijskije bU odlično izpeljan". Miroslav Berta iz Zagreba: „Prišel sem kot gledalec, vendar sem končal na odru. Festival ima premalo podpore s strani celotnega sloven- skega območja. Je edinstven in kot takšnega ga je potrebno ohraniti." Marija Horvat iz Ptuja: ,y^'4i enkrat letno laliko rečemo, da imamo v Ptuju odhčno prireditev. Tudi mestna mladina se je pričela zanimati za festival." Milan Peterka iz Celja: „Vzdušje brez primere. Sem slučajni obisko- valec, vendar vidim, da narodna muzika ni tako „švoh", kakor jo vidimo mi mladi, predvsem če prisostvuješ živemu koncertu." Milan Lesjak iz Ce^a: „Festival odličen, Nela Fržišnik superodlična, škoda da ni prireditev na večjem prostoru." Pepek in Micika sta med občinstvom vžgala predvsem zaradi dialekta, pa tudi zaradi odličnega izvajanja. Jože Kreže sije 1. nagrado resnično zaslužil. Foto: KOSI Marica Hrdalo-NELA ERŽIŠNIK iz Zagreba je po mnenju večine gledalcev napravila zaključno pikico na i ob zelo uspelem petem festivalu. V bodoče bo potrebno na stole v avditoriju montirati varnost- ne pasove, da kateri izmed poslušal- cev zaradi smeha ob njenem ,.sho\vu" ne bo padel s stola Foto: KOSI Ansambel Jožeta Kranjca se je tokrat pravgotovo zadovoljen vrnil v Ormož, kajti melodiji „Zapojmo mami" in „V goricah" sta mu prinesU tretjo nagrado občinstva. Foto: KOSI ^e)srečni ansambel KIVADO z Jesenic je nastopal kar s tremi harmonikarji, ker jih je domači tik pred finalom P^^stil na cedilu. Miroslav Berta jim je prisotpil na pomoč v finalu s svojega stola med občinstvom, v revijskem P''°gramu pa jim je pomagal harmonikar Gorenjcev, Franci Habjan. Trudi in hrabrost ansambla sta se jima dvakrat »splačala, kljub težavam so prejeli dve nagradi. Foto: Langerholc 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. septembra 1973 O ustavnih spremembah v bistriški občim 28. avgusta 1973 so se tudi v Slov, Bistrici sestali člani širšega politič- nega aktiva občine Slov. Bistrica. Udeležencem in drugim nosilcem razprav o osnutku besedil zvezne in republiške ustave ter tez statuta občine Slov. Bistrica je spregovoril uvodne besede, hkrari pa tudi smernice za bodoče delo na tem področju, sekretar RK • SZDL Slovenije, Milan Kučan. Udeležeoci so postav^ali vprašanja o posamez- nih odstavkih osnutka zvezne in republiške ustave ter tezah za nov statut občinske skupščine. Posebno pozornost so posvetili tistemu delu, Ki govori o kmetijstvu. Območje občine je še vedno precej kmetijsko. To je bil uvod za poznejše razprave v delovnih kolektivih, kr^evnih skupnostih ter interesnih skupnostih bistriške občine, ki jih bodo vodili OK SZDL v krajevnih skupnostih, krajevnih organizacijah in vaseh. Občinski sindikadni svet pa bo organiziral razprave v delovnih organizacijah. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi ■ operativni načrt organizacije in spremljanja javne razprave, katerih pohtični organizator in usmerjevalec bo Socialistična zveza. Idejno poUtična vprašanja, ki se bodo pojavjala v razpravah, bo sproti reševala in obravnavala 12-članska koordinacijska komisija pri OK SZDL Slov. Bistrica. Da bi delo ob razpravah v občini potekalo kar najbolj uspešno, bo koordinacijski odbor pri OK SZDL pripravil za vse člane političnega aktiva, ki bodo vodili te razprave, v sredo, 5. septembra 1973 pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju enodnevni pripravljalni seminar. Posebno pozornost bodo razpra- vam posvečala tudi sredstva javnega obveščanja. Razen v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in interesnih skupnostih bodo razprave organizirali tudi na pod- roqih, kjer bi občani pokazali interes za posamezno problematiko. Razprave bodo v bistriški občini končane do srede oktobra 1973. . VH. Člani razširjenega političnega aktiva občine Slov. Bistrica, ki bodo v naslednjih dneh vodili razpravo o osnutkih ustav in novega obč. statuta Start razprave o ustavi Včeraj so v Ormožu končali skoraj dvomesečne priprave najav-, no razpravo o predlogu repubhške in zvezne ustave. Občinska konfe- renca SZDL je skhcala sestanek predava tej skega aktiva, na katerem je Jernej Vfhunc, član ustavne komisije SFR Jugoslavije, odgovarjal na vprašanja prisotnih. Razgovor je pomenil tudi zadnji posvet preda- vateljev, ki bodo ves mesec septem- ber vodOi javne razprave po krajev- nih odborih socialistične zveze ter delovnih kolektivih ormoške obči- ne. Delo na terenu se bo pričelo sed^ v nedelo. Ta dan bodo javne razprave o predlogu obeh ustav v krajevnih organizacijah SZDL Or- mož, Središče ob Dravi, Kog, Miklavž, Ivanjkovci, Tomaž in Pod- gorci. Razpravo bodo nadaljevali naslednjo nedeljo, 16. septembra, v krajevnih organizacijah SZDL Veli- ka Nedela, Loperšice, Lešnica, Ključarovci, Litmeric in Runeč. Uro in prostor bodo določila vodstva krajevnih organizacij SZDL za vsako organizacijo posebej. Poleg dela na terenu bo potekala javna razprava o obeh predlogih ustav tudi v delovnih organizacijah. Občinski sindikalni svet Ormož, kot nosilec te razprave, je že pripravil obširen program dela, po katerem bodo tudi te razprave končane do konca tega meseca. Vzporedno z javno razpravo o predlogu obeh ustav bo na osnovi predloga občinske konference SZDL Ormož, potekalo evidenrira- nje kandidatov za delegate v novem skupščinskem sistemu. Število do- slej evidentiranih kandidatov je premajhno - zlasti je premalo žena in mladine. • Javna razprava o ustavi SR Slove- nije in SFR Jugoslavije je zelo pomembna naloga (tudi) ormoških družbenopohtičnih delavcev in vseh občanov. Prepričani smo lahko, da bodo vsi, tako kot vedno doslej; opravili svojo dolžnost vestno in učinkovito. jr SAMOMOR v noči 2. septembraje med 19. in 20. uro storil samomor z obešenjem v domačem stanovanju Stanko Zni- darič, cesta Olge Meghč 12. Pokojni se je vrnil zvečer domov vinjen in je povzročil prepir z ženo, nato pa se je obesil. V novo šolsico leto Cas dopustov in počitnic je za nami. Zopet so se odprla šolska vrata in za nekatere težko pričako- van pouk se je že začel. Kronika ptujskega poklicnega in srednjega šolstva je takale: Na ŠOLSKEM CENTRU ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO „J02ETA LACKA" Ptuj so - na novo vpisah 230 dijakov (60 so jih odklonili) - v ekonomsko šolo 2 krat 3' dijakov, - v upravno administrativno šolo 42 dijakov, - v pokUcno administrativno šolo 42 dijakov, - v trgovsko šolo 4 krat 36 dijakov. Pouk so začeli z otvoritveno proslavo v ponedeljek, 3. septembra. V tem šolskem letu je na soli prvič šolska kuhinja, kjer bo lahko dobilo polovica dijakov enolončnico, polo- vica pa sendviče s toplim napitkom. Kar pa je najvažnejše to, daje šola dobila centralno ogrevanje. Na KOVINSKEM SOLSKEM CENTRU so vpisali na novo: - v celoletni oddelek 35 dijakov, - v periodični oddelek 60 dijakov. NA GIMNAZIJI „DUSANA KVE- DRA" Ptuj, so vpisali: - v splošno smer 91 dijakov, (trije oddelki) - v pedagoško smer 54 dijakov (dva oddelka), V preteklem šolskem letuje od 65 maturantov končalo razred 64 dijakov, od tega pa jih je imelo 9 popravni izpit. Na POLJEDELSKO ŽIVINOREJ. SKI Soli v Tumlščah so vpisali nii kmečki oddelek 20 dijakov. V' preteklem Šolskem letu je končalo šolanje 12 dijakov in pridobila tako poklic kvalificiranih poljedelcev, oz. živinorejcev. -CEMZO-^ Varno v šolo! v ponede^ek je bil v prostorih SO Ptuj koordinacijski sestanek sveta za vzgojo in izobraževanje v cestnem prometu krajevne skupnosri Ptuj. Tema sestanka je bila ureditev varnosti šoloobveznih otrok med prihodom v šolo in domov. Dejstvo je, da so prav šolarji od prvega do petega razreda izpostavljeni na tej poti n^večjim nevarnostim in sicer zaradi tega, ker vozniki ne upošteva- jo omejitve hitrosti na področju mesta Ptuj- 50 km/h in morda tudi zaradi nepravilne lokacije prehodov za pešce. Pred dvema letomaje sicer AMD Ptuj podelilo vsem trem šolam rumene rutice, ki bi jih n^ nosih prvošolčki na poti v šolo, vendar se ta ukrep niobnesel in kdo ve, kje so sed^ tiste rutice, ki so vsekakor stale svoj denar. Drugi ukrep, ki tudi ni uspel pa je bil premaknitev začetka pouka vs^ za 1/2 ure naprej tako, da bi se izognili glavni gneči, ki nastaja vsak dan ob odhodu Judi na delo. Tako je komisija sprejela splošna načela - akcijski program, po katerem naj bi se ravnale vse šole na območju občine Ptuj. Zaradi vse večjega prometa je potrebno posvetiti vse več pozornosti prometni vzgoji otrok, morda celo vključiti v učni program šole. Ob začetku šolskega leta je treba zadolžiti na vsaki šoli osebo, ki bi pregledala tehnično uporabnost koles in to nadaljevala vsak mesec. Na roditeljskih sestan- kih je treba starše podrobno obve- stiti o tem akcijskem programu in jim dari navodila za prometno vzgojo otrok, hkrati pa je treba sestaviti okrožnico za vse šole z vsebino o varnosti v cestnem pro- metu. Kritične točke na cestah pred prehodi za pešce bodo opremih z rumeno utrip^očo lučjo, vse pre- hode pa bodo označili na novo. Cestni prehod med minoritskim samostanom in parkom bodo za OŠ „Toneta Žnidariča" preusmerili pod podvoz v parku mimo vinarskega muzeja po Dravski ulici itd, pred- vsem za šolarje iz starega dela mesta in Vičave. Za šolarje, ki stanujejo v CMD, Osojnikovi in Trstenjakovi ulici ter Ormoški cesti pa bodo postavili nov prehod pri železniškem prelazu, oprem^en z rumeno utripa- jočo lučjo. Viktor Krajnc, direktor delavske univerze in predsednik AMD Ptuj pa je posebej opozoril na pereč pro- blem, ki ga zanemaijajo predvsem starši. Gre za to, da vozijo kolesa s pomožnim motorjem otroci, ki so ml^ši od 14. let, kot je to dovoljeno po zakonu in da so prav ti otroci s svojo prehitro in nepravilno vožnjo največja ovira na cesti, hkrati pa so sami izpostavljeni nenehni nevar- nosti. Obstaja zakon, ki dovoljuje vožnjo s kolesom s pomožnim motorjem le z ustreznim vozniškim dovo^enjem, vendar se še ne izvaja. Postjga Milice Ptuj bo v bodode proti takim kršilcem zakona in r^ihovim staršem najstrožje ukre- pala, k^ti navsezadnje gre le za varnost nas vseh. -CEMZO- RK SLOVENIJE ZA POMOCi POTREBNE V AZUI IN AFRIKI Izvršni odbor Rdečega križa Slovenije ie na seji 30. avgusta 1973 razpravljal o pozivu Lige društev Rdečega križa za pomoč ljudem, ic: so jih prizadele suše in poplave v Afriki in Aziji. Menil je, naj bi tudi Rdeči kni Jugoslavije prispeval k ublažitvi strahotnih posledic omenjenih ne- sreč. /V ta namen je RepubliJk: odbor Rdečega križa Slovenije iz sklada za elementarne nesreče danei nakazal 20.000,00 din. Republiški odtJfcRdečega križa Slovenije obvešči^|B«ki bi želet darovati sredstva nl^B^^ prizadete ljudi ob su^^|^BkM# da lahko denar nakaže^l^HR račun RKS št. 50103-678-5ll|B| PERUTNINARJI SE BODO ZBRALI Letošnje tradicionahio srečanj« perutninarjev bo letos v soboto,» septembra na gradu Bori. Pričetem srečanja bo ob pol desetih,^ zabavnim programom. Na to srec^ nje so povabili ansambel Slaka i- priznano pometačico Nelo. Vsem, ki se bodo zbrali na ten^- srečanju, se obeta pobio veselja razvedrila. Podrobneje bomopis«^ naslednji številki. Jfl XEDNIK — Četrtek, 6. septembra 1973 stran 5 25 let tovarne avtoopreme Prva leta po osvoboditvi je bil čas ustanovitve Tovarne avtoopreme v Ptuju. Leta 1946 so odprli pri j„estni vpregi v Ptuju kovaško delavnico in zaposlili dva kvalificira- na icovača. Istočasno je bila v Ptuju še m^hna kolarska delavnica na ptujskem gradu, kije zaposlovala tri kvalificirane kolaije. Leta 1947 je mestni ljudski odbor ustanovil mestne obrtne delavnice, v katere je bila vključena tudi kolarska delavni- ca. Takratna dejavnost je bila kovaškega in kolarskega značaja. To ;e prerastlo v invalidske delavnice leta 1948 s skromnim orodjem. Takrat so odkupili od mestne občine stroje in orodje za znesek 33,455 dinarjev. Pričeli so izdelo- valti avtomobilsko opremo. Spočet- ka so delali ročno, kasneje pa so kupili nek^ strojev. 1955 leta so ustanovili orodjarno in v nej izdelovali strojno orodje. Leta 1956 so organiziraJi tehnološki proces proizvodnje avtomobilske opreme, 'stega leta je začela obratovati bvama barvastih kovin. Takrat so izdelovali avtomobilske karoserije. Tega leta so jih izdelali 25. V teh lelihje Tovarna avtoopreme razširila svoj trg po vsej Jugoslaviji. Povpraše- vanje je postajalo vse mpčnejše in takratni TAP si je s kvalitetno izdelavo opreme zagotovil ugled na trgu. 10-LETNICA OBSTOJA Leta 1958 so slaviU 10-letnico °tstoja, S ponosom so ugotovili, da "tla zasluge za lOletni razvoj podjetja kolektiv, ki je gospodaril °fez dotacij, brez dediščine, ki ni '■liesar našel in je moral vse sam ?"gospodariti, dobiček pa usmerjati razvoj podjetja in ne v dehtev Nebnih dohodkov. Vračali so "^^esticijska posojila in se kljub *«vam razvili v solidno podjetje. ODlO-LETNICE ^danes Takratna vrednost proizvodnje je "«iila ie 70 milijonov dinarjev. Po ■Pfemcmbi statuta leta 1958 je J°djetje izdelovalo in prodajalo omobilsko opremo in vse vrste ^ °niobilskih karoserij. j j.. Priključitvijo IKLIP-a se je ^«nlo število članov delavsekga » pd 21 na 25. Tega leta so kredit za dva rezkalna stroja, ^^ružnici in stoječi vrtalni stroj, ""ovala je že 100-tonska stiskal- nica, ki so jo nabavili leta 1957. Nek^ tedanjih članov je tega leta prejelo prizannje za dolgoletno uspešno delo glavnega odbora ZVVI Ljubljana, z odobritvijo investicij- skih posojil. Leta 1959 so izdelali 19 avtokaroserij in 63 ton avtomo- bilske opreme. Istega leta so pričeli opuščati proizvodnjo avtokaroserij, s tem pa so začeli posvečati veliko več pozornosti specializaciji avto- mobilske opreme. Tega leta je TAP, Ptuj postal član združenja pro- izvajalcev motornih vozil v Beo- gradu, V teh letih so imeli 140 vrst raznih proizvodov in okoli 400 odjemalcev. Vse proizvode so pro- dajali avtomobilskim tovarnam. Z ukinitvijo karoserijske prozvod- nje so povečali proizvodnjo avtomo- bilske opreme in z njo povečali delovni uspeh. Skupna realizacija 1961 je znašala 720 milijonov dinarjev. Istega leta je TAP Ptuj prvič sodeloval na avtomobilskem sejmu v Beogradu. Cene materiala za proizvodnjo se so povečale, cene prozvodov pa so ostale enake. To nesorazmerje v oenah je povzročalo določene težave v takratnem poslovai\ju. Največji odjemalec TAP-ovth pro- izvodov je bil mariborski TAM. Leta 1963 so podjetje obnovili z investicijo 6iS milijonov dinarjev. Vsa leta je bila Kreditna banka edini zvesti investitor po4jelja in ima danes veliko zaslug za njegov razvoj. Kolektiv TAP- a je že leta 196« zaposloval 596 delavcev in na- meščencev. Tega leta so zgradiU tudi zobozdravstveno in splošno ambu- lanto za zdravstveno varstvo delav- cev. Leta 1966 so dokončno zgradiU in obnovili stare prostre v Rajšpovi ulici. PričeU so izločati vse neren-. tabihie proizvode. Sklenili so pogod- be z raznimi odjemalci in si s tem zagotovili prodajo. Z avstrijskim podjetjem Kari Fink, Druckguss- werk, so podpisali pogodbo za proizvodnjo in montažo tahografof. 1967. leta se je podjetje znašlo pred resnim vprašanjem likvidnosti. Go- spodarsko vprašanje v podjetju je bilo zaskrbljujoče in podjetje je bilo potrebno sanacije s krediti iz skupnih rezerv SRS, občine, KB Ptuj. Leta 1969 so se sanacijski ukrepi pozitivno odrazili z izboljšanjem stanja. Proizvodnja se je bistveno povečala leta 1970. Pričeli so osvajati nov proizvodni proces. Istega leta so pričeli odobravati posojila za stanovanjsko gradnjo zaposlenih. Stabilizacijski ukrepi 1971. leta so se močno odražali v podjetju, vendar je kljub temu povečan skupni dohodek, a brez dobička. Pričeli so z novimi proizvodi: šoferski sedeži, grelne naprave in naprave za balansiranje koles. Lani so sanacijski ukrepi dokonč- no izboljšali stanje in podjetju zagotovili likvidnost. Povečali so rentabilnost proizvodnje in v tem dosegli vidne uspehe. Letos so ves ta napredek in napore skozi 25 let pregledali in ugotovili zadovoljive rezultate. Ugo- tovili so, da se niso zaman trudili. Veliko so ustvariU in prav toliko so se naučili. 25-letne izkušnje so jim pokazale prave smernice, katerih se bodo držali v bodoče. 25-letnico bodo praznovali 8. septembra letos. Na slovesnosti bodo govorili pred- sednik delavskega sveta Zdravko Veldin; direktor Martin Učakar in najstarejši član kolektiva Ivan Topolovec. Na svečani seji delav- skega sveta bodo pregledali delo 25 let in glasovali o predlogu uvedbe Prazničnega dneva obstoja podie^ja. . septembra nameravajo Imeti vsako leto dela prost, plačan dan. Na slovesnost 8. septembra bodo povabili poslovne partne^e in druge goste, ki so imeli zasluge v njihovem 25-letnem razvoju. FS Tovarna avtoopreme danes. Pogled z zraka. Foto: Kosi Notranjost tovarne. Foto: Kosi FAP - 10.000 VOZIL LETNO PO REKONSTRUKCIJI Tovarna avtomobilov iz Priboja na Limu bo v letošnjem letu proizvedla 5.000 vozil iz svojega lastnega proizvodnega programa in 600 vozil iz kooperacijske proivzodnje z nemškim Daimler-Benzom. Tovarno avtomobilov FAP obnav- ljajo in njena rekonstrukcija bo stala okoli milijardo in 370 milijonov din. Nove proizvodne dvorane bodo izgradili na površini 40.000 kv ih in že leta 1976 bodo iz rekonstruirane tovarne na tržišče poslali okoli 10.000 vozU lastne in kooperacijske proizvodnje. ■ ^ SODELOVANJE ISKRA- SIEMENS Nedavno sklenjeni sporazum med predstavniki elektronske industrije Siemensa in Iskre o medsebojnem sodelovanju bo omogočil našemu partnerju nakup kompletnih asorti- manov polprevodnih elementov si- stema Simatic, ki ga izdelujejo v Nemčiji, v zamenjavo pa bo Iskra nemškemu partnerju nudila svoje proizvode, ki jih Siemens ne proizvaja. Skoraj vsa današnja elektronika bazira na osnovi polpre- vodnih elementov, vendar le malo je proizvajalcev, Iji bi jih lahko proizvajali v zadostni količini, glede na popraševar^e in potrebe tržišča. Sporazum med Siemensom in Iskro bo našemu proizvajalcu omogočil hitrejši razvoj omenjene proizvod- nje; najprej v sodelovanju, nakar pa bo kasneje Iskra osvojila samostojno proizvodnjo. vreme do nedelje 16. septembra 1973. Polna luna bo v sredo, 12. sept. ob 16.16. Napoved: Lepo in vroče vreme bo držalo do okrog 12. sept., ko bodo nastopile kratkotrajne ohladitve z dežjem. Vmes pa so možne nevihte ob koncu tega tedna, ki pa verjetno Ptuja ne bodo dosegle. DA SE RAZUMEMO. Veliko kritike glede vremenaje na prvem večeru festivala s strani gledalcev padlo na moj račun, koje med prireditvijo začelo deževati. Neki gledalec mi je celo prinesel dežnik. Ne vem, ali iz prijaznosti ali iz hudomušnosti, češ napovedal si lepo vreme, - tu imaš dežnik. S^ mi je prav prišel. Ženska, ki je sedela za menoj je rekla: ,,Rada bi poznala Cestnika, to bi mu jih naštela. Ne vem ali je tu, ali ga ni." Paje bil tik pred njo. Koje v petek, 24. avgusta, prišel k meni novinar radia Ptuj glede vremena, sem mu rekel, da bo 31. avgusta nezanesljivo vreme. 1, in 2. septembra, sem mu rekel, bo pa gotovo lepo, Za petek, 31. avgusta, pa te izjave nisem dal. Rekel pa sem, da se bo v petek do začetka festivala mogoče vreme že izboljšalo. Torej vreme je bilo točno po napovedi. Vsi, ki so na ta račun daj ah pikre pripombe, so mi delah krivico. Pa kar je bilo, je minilo. Bo pa drugič verjetno boljše. Resnica pa je in ostane, da je prognoziranje vremena nehvaležno in težko delo. ALOJZ CESTNIK 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. septembra I973 20 LET OSEMENJEVANJA V PTUJSKI IN SOSEDNJIH OBČINAH Leta 1953 je bila v Ptuju na Ormoški cesti delno usposob^ena stavba, katere začetki segajo v leto 194Š. V tej zgradbi je začela s svojo dejavnostjo veterinarska ambulanta Ptuj, kot nova oblika podružablje- nega veterinarskega strokovnega dela. V sklopu veterinarske ambu- lante je bilo tudi osemenjevalno središče, ki je v začetku imelo 3 plemenjake, uvožene iz sosednje Avstrije in zelo dobrega porekla. Tega leta se je osemenjevalno središče v Ptuju pridružilo delu osemenjevalnih središč v Ljub^ani, v Celju in v Murski Soboti. V teh letih pričenjajo veterinarji v Sloveniji uvajati osemenjevanje krav, prven- stveno zaradi številnih spobiih okužb pri kravah, ki so imele za posledico jalovost. Kot zanimivost naj povemo, daje začetnik osemenjevanja v Jugoslaviji dr. Marjan Pavšič, ki je v svojih mladih letih obiskoval ptujsko gimnazijo. Ta -^je leta 1942 v Logatcu, kjer je služboval kot veterinar, osemenil prve krave. Meseca aprila 1953 pa je bila osemenjena prva krava na območju sedanje ptujske občine s semenom bika, ki je bil v ptujskem osemenjevalnem središču. Tega leta je bilo osemenjenih skoraj 400 krav in telic. Po 20 letih stalnega razvoja in po združitvi osemenjevalnega centra iz Celja z osemenjevalnim centrom v Ptuju leta 1967, je nastalo največje slovensko oseme- njevalno središče, kjer se letno pripravi seme za osemenitev 65000 krav in telic. V hlevih osemenjeval- nega centra v Ptuju je sedaj 36 bikov, med njimi slovenski šampio- ni. S pomočjo osemenjevanja se je razširjalo seme n^boljših bikov, s^ je le n^boljšim plemenjakom omogočeno, da se uporablja njihovo seme. Živinorejska razstava bo pokazala, v kakšni meri je uspelo osemenje- valni službi izboljšati zaželjene gospodarske lastnosti, to je mleč- nost in rastnost, to pa seveda pri tistih rejcih, ki s svojim znanjem in s skrbnim delom dosegajo najboljše Rezultate. 20-letnica začetka osemenjevanja pa je tudi povod, da pomislimo tudi na osemenjevalne, ki so dan na dan-, poleti in pozimi, v mrazu in v vročini, v lepem in ob slabem vremenu ob določeni uri na osemenjevalnih postajah. Vsem tem / tovarišem, ki se trudijo, da bi bila naša govedoreja uspešnejša, da bi bilo več rojenih telet, da bi bilo več boljših krav, gre zahvala vseh živinorejcev. Jubilejna živinorejska razstava s prireditvami pa je skupni praznik vseh rejcev in osemenjevalne službe, ob njeni 20. obletnici. Zato verjamemo, da bodo živinorejci obiskali razstavo, kjer bo razstavlje- nih nad 100 glav goved, 22 konj ter mnogo kmetijske in hlevske mehani-j zacije. Izvršni svet Skupščine SRS je; prevzel pokroviteljstvo nad priredit-; vami, med zbranimi živinorejci pai bo v soboto tudi republiški sekretarj za kmetijstvo in gozdrastvo Milovani ZIDAR. FS Plemenski biki v hlevu Pojasnilo k sestavku „ZAGOTOvrn socialno VARNOST DELAVCEV V TVI MAJŠPERK" V omenjemen sestavku, objav- ^enem v zadnji številki Tednika, smo med drugim prročah, da so v TVI Majšperic stroji iztrošeni že za 92 odstotkov, kar onemogoča renta- bilno proizvodnjo. Po oceni uprav- nega odbora sklada skupnih rezerv občine Ptuj je vzrok za tako stanje tudi v tem, daje vodstvo podjetja v preteklosti bilo premalo ambiciozno in preveč brezbrižno do tega pro- blema. Ta ocena je sicer točna, vendar bi si jo lahko bralec, ki podrobneje ne pozna razmer, tolmačil napak. Nam- reč, direktor TVI Majšpeik, dipl. ekonomist Franc LAŠIC, je bil na lastno prošnjo pred kratkim razre- šen, ker je prevzel odgovorno delovno mesto v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in tako se sedaj že tudi prišteva med „prejšnje" vodstvo. Dejstvo je, da so sanacijski pro- gram obnove tehnično zastarele in iztrošene opreme pripravili v TVI Mjašperk že leta 1971 in to prav na pobudo in pod vodstvom direktorja Franca Lašiča. Ta program, z nekaterimi dopolnitvami in prila- goditvami sedanjim ekonomskim tržnim in finančnim razmeram, je bU podlaga repubhškemu in občin- skemu skladu skupnih rezerv in tudi banki, da so podjetju odobriH sanacijske kredite za osnovna in obratna sredstva. Pri teh razpravah je dipl. oec. Franc Lašič tudi osebno sodeloval. F. F. Bistričani v poletni politični šoli v okviru kadrovskih okrepitev v aktivih ZM kakor tudi OK ZMS Slov. Bistrica je v nedeljo, 26. avg. 1973 odpotovalo iz občine osem mladih, perspektivnih družbenopoli- tičnih delavcev v poletno politično šolo za mladince, ki se je pričela 26. avgusta 1973 v Vikerčah pri Ljubljani. Poletno mladinsko poli- tično šolo organizira republiška konferenca ZMS. Udeležuje se je okoU 500 mladih iz vse Slovenije. Predavali bodo najvidnejši družbeno politični delavci v republiki, med njimi bodo na javnih tribunah, ki bodo ob večerih, govorih tudi Sergej Kraiger (o ustavi): Stane Dolanc (o vlogi ZK in bodočem kongresu) in dr. Anton Vratuša (o konferenci neuvrščenih v Alžiru). Največje število udeležencev je jz . delovnih organizacij, svojo dej avnost pa bodo razvijaU v skupinah. Prosti čas, ki ga ne bo ravno veliko pa namerav^o izkoristiti za šport, kulturo in zabavo. Pridobljeno znanje bodo uporabili v svojih aktivih ZM. VH Perutnina odprla nov obrat za predelavo klavničnih odpadkov Pri klanju perutnine je 25 % klavničnih odpadkov. Te odpadke so delavci Perutnine do sedaj odva- žali in jih zakopavali. V zvezi o tem je bilo veliko pritožb, ker je tovornjak z odpadki onesnaževal ozračje. Zakopani odpadki pa so pri toplem vremenu povzročali smrad. Velikokrat se je zgodilo, daje ta ob ustreznem vremenu segel celo v mesto Ptuj. Delavci Perutnine Ptuj so se tega zavedali in so delali Že n^ai let na tem, kako odpraviti vzroke pritožb, ki so prihajale na račun odpadkov in smradu. Po analitski obravnavi so se odločili za gradnjo obrata za prede- lavo klavničnih odpadkov. Za ta obrat so se odločili tudi zaradi tega, ker bodo v njem predelovah vse odpadke in s tem pridobili eno izmed be^akovindcih osnov za izde- lavo močnega krmila. Obrat za 'predelavo odpadkov so dogradili in usposobili za redno obratovanje 1. septembra letos. Klavnične odpadke, ki so jih do sed^ vozili in zakopavaU, danes predelujejo in jih uporabljajo v svqi . tfivMftlaiefiniLkiroik_________^ s tem obratom je Perutnini Ptuj uspelo 100 % izkoristiti piščančje odpadke in preprečiti osnaževanje okojaznjimi. Novo zgrajen obrat za predelavo klavničnih odpadkov je popolnoma mehaniziran z angleškimi stroji in zaposluje le tri delavce xednik — Četrtek, 6. septembra 1973 STRAN 7 LES Ptuj je praznoval 20-letnico Kolektiv LES Ptuj, je v soboto, 1. septembra, praznoval 20-letnico ob- stoja. Na svečani seji, ki je bila v gradu Bori, je bilo prisotnih nad 300 delavcev in gostov. Predsednik de- lavskega sveta Filip Maučič je pozdravil prisotne in ob jubileju čestital vsem delavcem in poslovnim partnerjem. Direktor Anton Žagar pa je v nekaj besedah prikazal celoten razvoj podje^a. Po seji je predsednik podelil 120-tim n^prizadevnejšim in najsta- rejšim članom kolektiva priznanja in ure. Ob tej priložnosti so delavcem čestitali še direktor in sekretar podjetja, Sandi Glatz. Vsi člani Tri nove smrtne žrtve na cesti Ptuj-Macelj Pri Podlehniku se je na cesti 1/ Ib zgodila v ponedeljek, 3. septembra ^ t. 1. ob devetnajst, trideset huda prometna nesreča, med osebnim . avtomobilom-kombijem z angleško registracijo in avtobusom Gene- ralturista iz Zagreba. Voznik kom- bijaje vozil z ženo in štirimi otroki v smeri proti Mariboru. Ker so mu prih^ala nasproti druga vozila, je- veijetno vozil s kratkimi lučmi, kar je imelo za posledico, da je na kratki rizdap zagledal pred sabo NE- OSVETLJEN vprežni voz, naložen s senom. V zadnjem trenutku je preprečil trčenje tako, daje zavrl in zavil na levo stran cestišča, takoj nato pa silovito čelno trčil v nasproti vozeči avtobus, ki paje bil na srečo brez potnikov. Pri nesreči ^0 izgubili življenje angleški držav- pani: voznik kombija njegova žena in 8-letna deklica. Trije otroci pa so bili hudo telesno poškodovani in P''epeljani v zagrebško bolnišnico, prav tako je bil hudo poškodovan Voznik avtobusa in prepeljan v ^.agrebško bolnišnico. Zaradi nesre- je bila zaprta magistralna cesta ^'Uj-Mace^ okoU tri ure. Prometje usmerjen iz smeri Maribora proti araždinu, iz smeri Zagreba pa po "^i makadamski cesti. To je resno opozorilo, da morajo Kni""^' ^PREG, TRAKTORJEV in JI^^JLESARJI strogo upoštevati pro- p^"' znak, ki prepoveduje vožnjo ^ teh po tej cesti, še posebej v o^nem času z neosvetljenimi vo- l^'''' Le tako lahko pričakujemo, da _ krvavih dram na cesti vedno "lanj. kolektiva LES Ptuj so dobih tudi denarne nagrade. Podjetje je po slovesnosti priredilo prijetno zabavo za svoje delavce. Na jubilej so povabili tudi upoko- jence, ki so bih tega srečanja zelo veseh. Upokojenec Janez Mlakar se je v imenu upokojencev javno zahvalil za povabilo na to sloves- nost. fs Predsednik delavskega sveta ob podelitvi priznanj Magirus-deutz - velika pridobitev bistriških gasilcev v soboto, 25. avg. 1973 popoldne je bila pred gradom v Slov. Bistrici pomembna svečanost, na kateri so člani gasilskega društva PGD Slov. Bistrica prevzeH nov gasilski avtomobil Magirus-Deutz. Ob tej priložnosti sta se pobratih PGD Slov, Bistrica in gasilsko društvo Magirus-Pful, katerih desetina se je ob tej priložnosti udeležila svečanosti. S pridobitvijo novega gasilskega avtomobila, kije že drugi v tem letu.je postalo PGD Slov. Bistrica eno n^bolj opremljenih v občini in tudi med boljše opremjenimi v severovzhodni Sloveniji. Novo vozilo je vredno okoli 60 starih milijonov (skupno z opremo). VH Ne samo gasilce, tudi udeležence svečanosti je zanimalo vozilo • s svojo opremljenostjo. ZA ODPRAVO NOCNEGA DELA ŽENSK V TGA KIDRIČEVO Centralni delavski svet TGA je v minulem tednu obravnaval osnutek programa za postopno zmanjševanja oziroma odpravo nočnega dela žensk v podjetju, ki ga je samo- upravnim organom predložil kadrov- sko socialni sektor. Iz tega osnutka programa je moč ugotoviti, da dela v podjetju TGA Kidričevo 48 žensk, in sicer kot delilke hrane in pijač v tovarni, kuharice ter kuhinjske po- močnice v obratu družbene pre- hrane, kot telefonistka ter anali- tičarka na kvantometru. Tega števila delavk v podjetju v prihodnjem letu ne bodo zviševah oziroma ga bodo zmanjševan. Kot prvo bodo namreč do konca letošnjega leta na delov- nem mestu „analitik na kvanto- metru" žensko delovno silo zame- njali z moškimi, in sicer tako, da bodo na tem delovnem mestu v prihodnjem letu ženske delale le takrat, ko bo potrebno zamenjati katerega od moških zaradi dopustov ali bolezni. V končni fazi se torej predvideva popolna ukinitev noč- nega dela žensk na omenjenem delovnem mestu do 1. septembra 1974 leta, medtem ko bo na delovnem mestu ,,telefonist" popol- noma odpravljeno nočno delo žensk do 1. 7. 1974 leta, saj bo delo organizirano tako, da ne bo več nočne izmene, za odvečno delovno silo pa bodo poiskali druga delovna mesta. Problematična pa je ukinitev nočnega dela za delilke hrane in pijač v tovarni ter kuharic in kuhinjskih pomočnic v obratu druž- bene prehrane. Podjetje trenutno ne more horiti drugega kot to, da na tem delovnem mestu zasedbe ne povečuje in da vsem delavkam, ki delajo na teh delovnih mestih ponoči, čimbolj olajša njihovo delo. Vsekakor bo tukaj potrebno storiti še marsik^, da se v celoti ukine nočno delo žensk oziroma, da se jim čimbo^ olajša delo v nočnih izme- nah, to se pa prav gotovo da brez večjega truda in stroškov. F.MEŠKO 20 let osemenjevalne službe 7., 8. in 9. septembra 1973 JUBILEJNA ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA pod pokroviteljstvom izvršnega sveta Skupščine SRS Ptuj - sejmišče - Ormoška cesta SPORED PRIREDITEV: Petek, 7. -septembra: ob 9. uri ocenjevanje razstavljenih živali; ob 11. uri otvoritev razstave; ob 11.30 posvetovanje strokovnjakov za reprodukcijo domačih živali; Sobota, 8. septembra: ob 9. uri predvajanje najboljših živali in podelitev nagrad ter priznanj; ob- 11. uri govor republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo tovariša Milovana ZIDARJA, dipl. inž. agr.; Ogled plemenjakov osemenjevalnega središča vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. ob 15. uri veselo srečanje živinorejcev z mnogimi prese- nečenji; , glasba: ansambel Francka ZiBRATA; ples, srečolov, zabava; Nedelja, 9. septembra: ob 9. uri tekmovanje mladih živinorejcev iz občin Ptuj, Maribor, Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica; Pokaži kaj znaš! veselo srečanje živinorejcev; glasba: ansambel Toneta Kmetca; ŽIVINOREJSKO- ples, srečolov; VETERINARSKI nastop folklorne skupine iz Cirkovc. ZAVOD PTUJ 8 stran tednik — Četrtek, 6. septembra 197j Ptujčani v gosteh Znano dolgoletno sodelovanje med občinskima svetoma zveze sindikatov Ptuj in Ormož so Ptujčani popestrili z novo obliko dela. Prejšnji teden v torek, je predsedstvo OSS Ptuj imelo svojo redno sejo, prvo po počitnicah, v Ormožu. Pogovorili so se o izhodišč- ih za pripravo statuta občine Ptuj ter o nalogah sindikalnih delavcev pri javnih razpravah o osnutku obeh ustav na področju občine Ptuj ter v zvezi s tem sprejeli akcijski načrt. V nadaljevanju razgovora so imenovali koordinacijsko komisijo za usmerjanje in gradnjo delavskih stanovanj, poslušali informacijo ini sprejeli sklep o pričetku preuredi- tvenih del v notranjosti in okolici zgradbe delavskega doma ,'Franc Kramberger" v Ptuju ter spregovorili o uresničevanju izhodišč za izpopol- njevanje sindikalne organiziranosti v novih ustavnih razmerah. Ob koncu so med drugim poslušali tudi krajšo informacijo člana delegacije repubU- škega sveta zveze sindikatov Slove- nije v Sovjetski zvezi, feUksa Bagarja, o obisku v Ukrajini. Po seji so si člani predsedstva OSS Ptuj hoteli na povabilo sindikalne organizacije SVL obrat »Jeruzalem" Ormož, ogledati plantaže sadja in jagod v Savcih, a jih je zmotil močan dež ter so to preložiU na prvo priložnost. j 51 let planinskega društva IMPOL Letos praznuje PD IMPOL iz Slov. Bistrice 51-letnico svojega delova- nja. V tem okviru so pripravili številne prireditve in izlete za svoje člane, kakor tudi za druge ljubitelje planin. Med najuspešnejšimi letoš- iyimi izleti tega društvaje skupinski izlet na Triglav, ki se gaje udeležilo 94 Bistričanov in okohčanov. Da bi bistriški planinci svojo dejavnost prikazali kar najširšemu krogu prebi- valcev mesta, so v okviru 5 1-letnice društva in dneva planincev pripravili v planinskem domu „Antona Stu- heca" na bistriškem Pohorju pro- slavo. Svečanost bo 8. in 9. septembra 1973. V soboto, 8. sep., ob 20. uri bodo zakurili taborni ogenj, ob njem izvedU bogat kulturni program in si na to še ogledah več barvnih diapozitivov. V nedeljo ob 9. uri bo ■ osrednja proslava s kulturnim pro- gramom. PodeUli ^a^ bodo tudi posebne diplome udeležencem pla- ninske šole. Planinsko društvo IMPOL je orga- niziralo v ta namen posebne prevoze z avtobusi. Proti Trem krajem bodo udeleženci krenili iz dveh smeri. Prva smer bo udeležence peljala do Smrečnega na Pohorju z avtobusi, nato pa peš do planinskega doma „Anton Stuhec". Druga skupina pa se bo peljala do Tinja in od tam nadajevala pot po markacijah do zbirnega kraja. Avtobus bo vozil udeležence 4 x iz središča Slov. Bistrice in to ob 6., 10.30 in 14.30 uri. Ponovno naraščanje zanimarua za planinstvo v Slov. Bistrici, kakor tudi širši okolici zagotavlja, da bo svečanost dosegla svoj namen in obnovila nekd^ aktivno planinsko dejavnost v mestu pod Pohorjem. VH Cerkev Treh krajev na Bistriškem Pohorju, tesno ob planinskem domu „Anton Stuhec , predstavlja za obiskovalce posebno privlačnost tako no notranji urejenosti kot po svoji legi. VLOM V VRTEC V času od prvega do tretjega septembra je neznani storilec razbil okensko steklo na sanitetnih prosto- rih otroškega vrtca v Ptuju na Potrčevi cesti, Storilec se je spre- hajal po vseh prostorih vrtca, vendar ni odnesel razen dveh ključev ničesar, k^ub temu, da je bila v vrtcu blag^na, Ostala je nedotak- njena, Bistriški obiralci hmelja končali z delom Na površinah KK KZ Slov. Bistri- ca postaja hmelj vse pomembnejša kultura, v katero vlagajo svoje naložbe. Zadr\ji rezultati njihovega vlaganja potrjujejo, da so pravilno investirah, ker so pridelki vsako leto lepši. Letošnja letina je sedaj že v celoti uskladiščena in napoveduje dobre rezultate k^ub nekaterim vremen- skim neprilikam, ki so vladale v spomladanskih mesecih in so vpli- vale na rast hmelja. Lepo vreme in prizadevni obiralci so pripomogh, da so letos obrah hmelj v precej kratkem času. Med obiralci je bilo. kot vsa leta, tudi letos največ mladine in obiralcev iz sosednjih krajev. Ob tem je zanimiv podatek, da je bilo med nJimi tudi več takšnih, ki so prejšnja leta odhajali v Savinjsko dolino, letos pa so prišli v okolico Slov. Bistrice. Po prvih podatkih bodo zado- voljni tako KK KZ Slov. Bistnca, čeprav bi ob ugodnejših vremenskih prilikah bil izkupiček boljši, kot obiralci, ki so letos prejeh za nabrano merico po 5 dinarjev. Niso bili redki, ki so v enem dnevu nabrah po 15 in več meric. ' VH V hmejišču bistriškega KK KZ je bilo v času obiranja vse živo. Rodila so se tudi mnoga nova poznanstva in prij atelfi stva. ' Asfalt tUdI ob četvorčkih v Kidričevem Kr^evna skupnost Kidričevo uspešno realizira sprejeti program dela, ki je bil predložen občanom krajevne skupnosti pred referendu- mom za uvedbo krajevnega samopri- spevka. Kot je znano, je tudi v naselju I. v Kidričevem v tretje le uspel referendum, ko se je večina stanovalcev odločila glasovati za in torej za lepši jutrišnji dan. Čeprav so bili tudi taki, ki so zelo skeptično gledah na predložen program dela kr^evne skupnosti ter menili, daje to le vaba, v katero bi se naj ujeli občani. Toda tudi takim je sedaj postalo jasno, da se lahko edino s skupnimi rnočmi naredi tisto, kar si' prebivalci n^bo^ želijo. Tako seje tudi stanovalcem, ki stanujejo v četvorčkih, izpolnila t^jihova dolgo- letna žep, da bi asfaltirali cesto, ki vodi od gradu mimo njihovih stanovanj do ce^e Ptuj-Sikole. Pred kratkim je namreč podjetje za ceste asfaltiralo še preostali del ceste od letnega kopaUšča proti gradu ir. dalje mimo četvorčkov do priključ- ka ceste Ptuj-Šikole. Razširjajo tudi že asfaltno cesto od tovarne do ceste Lovrenc-Ptuj, asfaltirali pa bodo tudi peš pot do kino dvorane ter ceste do stadiona NK Aluminija in da]|e do vodarne TGA Kidričevo. Vsa ta dela bodo veljala nad 100 milijonov dinarjev, vendar bo KS ta znesek predvidoma znižala za celih 30 % zaradi del v lastni režiji. To je torej ena izmed prvih večjih nalog, sprejetih v okviru samoprispevka, ki sta jo sprejela k krajevna skupnost ter krajevni odbor naselja I. S tem pa je dokončno tudi realizirana dolgoletna želja stanovalcev v če- tvorčkih, v katerih stanuje nad 100 gospodinjstev. Tajnik KS MATEVŽ CESTNIK nam je dejal, da se pripravp tudi nekaj drugih točk iz sprejetega programa, kot so ureditev parka pred OS „Boris Kidrič" ter projekti za gradnjo raznih predvi; denih objektov, med katere sodi tudi razširitev vrtca itd. . „ F. MEŠKO DANES OTVORITEV DSI Danes ob 16, uri bo rokometnem stadionu Drava sve- čana otvoritev delavskih Sportnin iger za tekmovalno obdobje 1973/74. Delavike Športne igre bodo leto' Se razširili, kajti zajeli bodo še vec športnih panog, kakor v pretekleni .tekmovalnem obdobju, predvseij' bodo več pozornosti posvetili športom, ki so namenjeni žensK' rekreaciji. Elektro Maribor, enota distribucije Ptuj obvešča prebivalce naselji Sestrže, Savinsko, Stopno, Medvedce in druge, da sta novozgrajeni visokonape- tostni električni vod in jamborska transformatorska postaja v Sestržah pod napetostjo. Plezanje po drogovih in jambor ju je nevarno za živ- ljenje. ^jjjilK — ČETRTEK, 6. septembra 1973 STRAN 9 jOŽECURK: Ob obletnici slovenskih kmečkih uporov potem ko je slov. narod izgubU o oolitično in družbeno svobo- f° ie od 12. st. naprej predstavljal -»"'I^ni vaško-kmečko prebival- ^ kije po sredi 18. stol. edino *^dila pogoja nacionalno izobli- iie sodobnega slovenskega živ- : Zato pomenijo kmečki upori ■^nec 15- izmed '»meljnih prelomnic v naši zgodo- '.i Z njimi se je pojavilo slov. ;Jd"5tvo po 6. stoletjih tihega •vlienja pod oblast)o deželnega Skrnstva prvič kot pomemben itiven politični dejavnik na svojih tu Po dolgih stoletjih zatišja so se voiimi upori vključUi slov, kmetje v leodovinski razvoj Obenem kot "tirani družbeni sloj in kot nredstavniki slovenskega ljudstva, ki 1^ odtlej postajalo vse razločnejši usmerjevalec razvoja na svojih tleh. tako se kažejo veliki kmečki upori prvi korak do rezultatov slovenskega nacionalnega prebujenja v 19. stol. in NOB sredi našega stoletja. Prav ker je prvi korak v takšnih dolgih zgodovinskih proce- sih najbolj presenetljiv in pogosto najtežji, se postavlja vprašanje poti, u je pripeljala do izbruha podložni- Skega boja zoper fevdalni 4ružbeni led, _ ■ Vse kaže, daje bilo v 15. stol. ob takratni velikosti kmetij in agrarni tehniki ter vrsti vojn premalo sredstev za preživjanje, zato so si kmetje v veliki meri pomagali z živinorejo (pri oddaji 1/3 pridelka ob odštetem semenu poleg tega pa so že od 13. stol. dalje iskah zaslužek tudi izven zemljiškogo- sposkih razmerij, predvsem v pode- želski trgovini, ki je v 16. stol. po množini blaga dosegla ali celo ^ sresegla poklicno v mestih. Zgodnji; capitalizem je ta proces samo pospešil. Načel je v temeljih fevdalno družbo in deloval na osebni položaj podložnikov v smislu sprostitve. Fevdalna družba pa je. imela še toliko moči, da je: uveljavljala nasprotne tendence, sku- šala oživiti plemiške privilegije in\ preprečiti prostost gibanja kmetov. Glede na prevlado prve od obeh nasprotujočih si tendenc, je v dobi do 2. pol 16. stol. zaradi potrebe po prosti delovni sili nastopila večja sprostitev v gibanju kmetov in njihovih potomcev, pozneje pa obratno. Gospodarske razmere so namreč nudile precej možnosti za premik podložnikov. Tu je omeniti predvsem , tovomištvo, kamor ni ^ segala moč zemljiških gospodov, nato trgovina, delo (o^jarstvo, fužinarstvo, rudarstvo, gozdarstvo) ter organizirana podeželska obrtna proizvodnja v založništvu velikih trgovcev in podjetnikov. Tako so mnogi kmečki sinovi, tudi v domačih krajih, poštah kajžarji ah gostači, ki jih zemljiški gospodje kmetij niso mogh prisiliti, da bi sluzih njim. Iz pritožbe krajnskih stanov iz 1570, da bi smeh otroci kmetov le potem na tuje delo, če jih domači gospod ne rabi, izhaja, da so podložniški sinovi odhajali, ne da bi jim gospodje to mogU zabraniti. Naseljenci oz. h^novalci gorskih zemljišč so bih svobodni imetniki zajmov, zato so se množih prebegi iz dolin na taka zemljišča. Končno pa so primorski kmetje prebegavali na beneško stran, kjer so bih zaradi še trajajoče kolonizacije zajmi mnogo ugodnejši kot na avstrijski strani. S tem razvojem si lahko razložimo sunkoviti dvig kajžarskega prebival- stva v 16. st. in s tem novo sodobno strukturo na podeželju. Vse to pa pomeni v gospodarstvu na vasi napredovanje tistih obUk, ki so bile zunaj graščinskih razmerij in so pospeševale težnje po osvoboditvi iz vezi graščinske oblasti. Gospodarski razvoj in' njegovi družbeni izrazi so torej težili v družbeno osvoboditev kmečkega sloja. Vprašanje, zakaj so se začeh kmečki Upori prav konec 15. ^tol. je delno razloženo že s tem, delno pa odgovarjajo nanj še drugi in drugačni premiki. Najkasneje v 15. stol. je število odraslega moškega vaškega prebivalstva že preseglo število kmečkih gospodarstev. Go- spodom se ni bilo treba več ozirati na kmeta, kot v času kolonizacije, ko so ga morah vabiti s posebnimi ugodnostmi, ker so imeh za izpraznjeno kmetijo takoj na razpo- lago nove obdelovalce. Od 1478 do 1713 se je zvrstilo 5 velikih kmečkih uporov, ki jim opišimo samo njihove dimenzije, ne pa poteka. Koroški upor 1478 je zajel dobrih 2000 kv. km in je trajal 5 mesecev, vendar upornost mimo odpovedi dajatev in prevzemanja oblasti v podeželjja ni pripeljala do oboroženega obračuna s fevdalci. Slov. kmečki upor 1515 je zajel nad 20.000 kv. km in ob višku do 80.000 upornikov. Tudi ta upor je trajal 5 mesecev. Hrvaško-slovenski kmečki upor 1572/7 3 je zajel z glavnimi boji okoh 5.000 kvadr. km, z odmevi vred pa tudi okoli 20.000 kvad. km, v osrednjem delu upora se je bojev udeležilo okoU 12,000 upornikov, nekajkrat večje število pa so zajele priprave ali samostojne akcije. Upor sam je trajal 2 tedna, predigra zanj in krajevno upiranje pa skoraj leto dni. Slovenski kmečki upor 1635 je zajel ok. 15,000 kvadr. km in je trajal 2 meseca, podatka o številu upornikov ni. Tolminski kmečki upor 1713 je zajel 720 kmečkih sosesk (ok. 2500 kvadr. km) in je trajal 2 meseca. S temi 5 upori bi v nekaterih pogledih mogli primerjati še uporniško gibanje 1848, ki je zajelo ok. 20.000 kvadr. km in je trajalo 5 mesecev, vendar se je povzpelo do oboroženega nastopa le v posameznih krajih. Poleg teh velikih uporov je znanih še nad 100 uporov srednjega obsega ali lokal- nega značaja: v 14. stol, v 15. stol. 16, v 16. st. 24, v 17. st. 45, v 18. st. 15 in v 19. stol. 12. Tudi ta pogostnost upiranja kaže moč, s katero so ta gibanja zajela slovensko kmečko prebivalstvo. Konec prihodnjič, Voda vedno Mkrajšau Se pred nekaj leti so bili mlini na vodna kolesa prava shajaUšča ljudi iz bližnje in daijnje okohce. Veliko novega in zanimivega je bilo mogoče slišati v ryih. Mnoga srečarya pa so se zavlekla do poznih ur. Pogovoriri se ie bilo potrebno o tem in onem, dokler je mlinar v zadovoljstvo vseh opravjjal svoje delo. Ni bilo tudi malo primerov, da se je ob tem ali onem mlinskem kolesu pričelo vrte- ti tudi kolo skupnega živijerija - ljubezni in poroke. Nekdarya središča srečaro in se- znargar^ja - mlini na vodo za- zaradi hitrega razvoja tehnike ne digejo več kruha mlinarjem. Celo prava redkostjo, če lahko kateri od obiskovalcev bistriškega Pohoija opazi vrteče sc mUnsko kolo. Danes je mogoče opaziti, da so skoraj vsi mlini ,,utihnili", žlebovi, ki so dovajali vodo na mlinska kolesa pa postajajo vse krajši, če niso že popolnoma propadh. S tem pa postaja tudi vse ,,krajša" voda, ki je toliko let poganjala mlinska kolesa. S prodorom električnega toka tudi v najbolj oddaljene zaselke naše domovine je takšen razvoj razumljiv, prav pa bi tudi bilo, če pravočasno spoznamo kulturno zgo- dovinske vrednote naše preteklosti. Mnoge zgodovinske vrendnote smo že prepustili propadu in smo .se jih spomnili šele takrat, ko je bilo že prepozno, Zato ne bi bilo odveč, če bi tako ali drugače ohranili vstg tisto, kar še imamo. Sklicevanje na pomar^kar;je rt- nančnili sredstev v takšne namene je n^večkrat upravičeno. Vzdrževanje bi zahtevalo precejšnja sredstva. Morda pa bi bilo dobro pomisliti ob tem na turizem, predvsem kmečki, ko bi lahko s primerno preureditvijo postali mlini prava privlačnost obi- skovalcev bistriškega Pohoija, Delavska univerza Ptuj Osojnikova 1, tel. 77 539 razpisuje vpis v jesenske oddelke 1. večejna osnovna šola za odrasle: — 6., 7. in 8. razred — pouk bo v osnovni šoli T. Žnidariča petkrat te- . densko v popoldanskih in večernih urah. 2. Jezikovni tečaji nemškega in angleškega jezika po avdiovizuelni metodi. — začetna, nadaljevalna in konverzacijska stopnja za odrasle — tečaji za otroke od 5. do 10. leta. 3. Tečaj za kurjače centralnih kurjav: — tečaj je namenjen upravljalcem kotelskih in centralnih naprav za ogrevanje do 0,5 atm pri- tiska. 4' Tečaj za upravljalce gradbene mehanizacije (bul- dožerji, bagerji, skreperji, graderji, vibracijski stroji). 5' Tečaj za upravljalce viličarjev: — namenjen je vsem delavcem, ki z viličarji opravljajo notranji transport v delovnih orga- nizacijah. 6' Seminar za skladiščnike: ~- namenjen je delavcem v skladiščni službi, ki si želijo pridobiti dodatno znanje in interno kva- lifikacijo v svoji stroki. Tečaji šivanja in krojenja: — namen tečaja je usposobiti udeleženke da bodo sposobne ukrojiti in zašiti enostavnejša oblači- la same. °' Organiziramo tudi ostale oblike izobraževanja po dogovoru z naročnikom. J^^e informacije: PEUVSKA UNIVERZA PTUJ, Osojnikova 1, ^«1. 77 539. 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. septembraj PROF. FRANJO VESELKO: ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED 600 LETI (Njihove pravice iz 1376) 1. nadaljevanje Glavni grad nemškega viteškega reda Velika Nedelja (sedanji je iz 1^12) je imel ogromno veleposestvo 20.000 oralov (11.500 hektarjev), vinsko desetino v n^boljših ljuto- merskih goricah, pravico lova v graščinskih in podložniških šumah, ribičijo v Pesnici in stari Muri pri Apačah. Za svoje potrebe so vse blago, sol, meso, sir, ribe, olje, vino, živino, orodjfr itd. smeli prevažati po suhem in po vodi brez mitnine, brodnine in drugih dač. Zato je red kmalu prišel do velike veljave, moči in bogastva. Njihove hiše, posestva, podložnike je cesar izvzel izpod svetne oblasti. Le če bi kdo izmed podložnikov zaslužil smrtno kazen, je bil izročen posvetnemu sodniku, ker duhovni red ni smel izvrševati smrtne obsodbe, denarne kazni pa so vse pripadale križniškim cerkvam. Ptujčane je na boje z Madžari spominjal grad in mestni stolp, obrambna utrdba poleg cerkve. Na desnem bregu Drave so pod naplavinami ležale skrite ruševine Peotovione, forum, trg, skladišča (horrea - žitnice), v kleteh vinska posoda, ogromni vrči - amfore. Na istem mestu, kjer je držal prek Drave stari rimski most, je stal tudi prvi srednjeveški. Po njem je prav v sredino mesta stekla najstarejša cesta, današnja Prešernova ulica, kjer v miru poganja trava. Ptujčani so odmaknili od nje svoje hiše, da so dobili širok tržni prostor za stojnice, kjer so domači in tuji trgovci na tedenskih in letnih sejmih prodajali blago. Prav na križišču poti iz Panonije na zapad v Italijo in na sever v Alpe je z razvojem tranzitne trgovine rastel srednjeveški Ptuj. Mesta so postala naselbine vsega nacionalnega razreda meščanstva - buržoazije. Srednjeveška družba je bila organizirana na razredni osnovi: kakor sta živela vladajoča razreda plemstvo in duhovščina vsak po svojih zakonih in predpish, potrje-, nih od vladarjev in papežev, tako so tudi meščani živeli po svojih meščanskih pravicah, statutih. Te so potrjevali njihovi gospodje - ustanovitelji, pozneje pa si je marsikatero mesto priborilo, cesto tudi z orožjem, svojo avtonomijo, samoupravo. Zunanji izraz njegove samo- stojnosti in moči je bilo obrambno ozidje in stolpi, edini ohranjen ptujski ob Dravi je danes razstavna zgradba. PTUJSKI STATUT ^ Od vseh mest v Sloveniji unaPtuj najstarejše ohranjene mestne pravi- ce. Ta znameniti rokopis na pergamentu je shranjen v saški deželni knjižnici v Wolienbue$telu, v Zahodni Nemčiji. Gospodar Ptuja, salzburški nadškof Pilgerim in njegov vicedom - namestnik, ptujski župnik sta dala napisati te pravice leta 1376 in sicer v 196 členih. Po njih so se že ravnali in upravljali vsa leta nazaj in celo njihovi starši, kakor so izjavili mestni zapriseženci. Nadaljevanje prihodnjič Iz spisov dr. Jožeta Potrča 16. „etika je znanost o MORAU, o njenem izvora bistvu in razvoju, PA tudi o obliki družbene zavesti, ki določa postopke in ponašanje uudi v družbi, njihov odnos do družbe in odnos človeka do sočloveka." (medicinec in etika) „MARKSISTICNA etika temelji na najgloblji oceni dela, PREDVSEM ROCNEGA, ki je po tem nauku šele ustvarilo človeka in ki ga je danes že lahko RECEMO, vsestransko osvobodilo in napravilo za gospodarja narave in lastnega razvoja. delo je po tem nauku najvišji etični atribut človeka." (medicinec in etika) Slovenske polke in valčki^ Miroslav Berta, komponist in glasbeni redaktor iz Zagreba, o kater smo pisali v šesti številki Tednika leta, je izpolnil obljubo, ki jo je dal našef- novinarju. Včeraj je pri Jugotonu izšla velika LP plošča z>instrumentalnir. posnetki slovenske narodne glasbe. V kratkem bo izšla tudi vokalna-albur plošča istih melodij. Avtor glasbe, hkrati aranžer in redaktor snemanjaje^ Berta, je ansambel sestavil iz odhčnih glasbenikov zagrebškega Narodna gledališča in revijskega orkestra. Pred ploščo je izšel notni album isc melodij, ki pa je žal že popolnoma razprodan in ga bodo ponovno natisnii To je prva LP plošča slovenske narodne glasbe v samo instrumentali izvedbi, kije igrana v mah ansambelski zasedbi. 85 Bistričanov na Triglav v petek, 24. avg. 1973 je iz Slov. Bistrice odpotovalo z dvema avtobusoma pod vznožje Triglava 85 Bistričanov, med katerimi je bila starostna sestava zelo pestra, od 17 do 60 let. Tridnevni izlet na Triglav je organiziralo Planinsko društvo IMPOL iz Slov, Bistrice v okviru praznovanja 51. obletnice delovanja društva. Začetna zamisel, da bi se izleta udeležilo toUko članov, koUkor let društvo deluje (51) je zaradi veUkega zanimanja za ta izlet morala kmalu spremeniti, saj so prijave kar „deževale". Kljub dodatnemu avtobusu niso uspeli zadovoljiti vseh, ki so se izleta želeli udeležiti. To potrjuje, da v Bistričanih še ni usahnila želja po planinah, kljub temu, da je bilo zadnjih nek^ let dlelovanje v planins'tvu nekoUko . manjše, pred- vsem zaradi tragičnega dogodi pred 21 leti, ko so v planini omahnih mladi bistriški alpinisti. Ugodno vreme je omogočilo, da bil vzpon tako velike skupt Bistričanov na naš najvišji * Triglav uspešen. Kljub dolgi I" (okoh 7 ur vzpona) jim zmanjkalo dobre volje in tovan* pomoči, ki je je bilo treba n* posameznim udeležencem pol',"* Tudi žuljev ni manjkalo, ^ mnogi med njimi prvič dosegB Triglava. Kot vzpon pa tudi sp« bil lahek. Kljub utrujenosti, ki se je k* na obrazih nekaterih udeležencf vrnitvi, stiski ob prenočitvah' kateri manjši nevšečnosti, P* organizator svojo nalogo usp izvedel. Vedno več žensk ima probleme s „jetirano dlakavostjo po nogah, lah ali licu, ženska prsa so vedno ltjse razvita in dajejo vedno manj jjlca, tudi pleša ni več redek pojav 35 odstotkov žen j o ima pri 40. ' ) in tudi drugi organi in obline, l so značilne za žensko, zaostajajo v dokončnem razvoju in velikosti. Podobno je tudi pri moških: j^aio ženske obhne, gladka nepo- ^^ena lica in druge dele telesa, ki ,g normalno dlakavi, ostaja jim otroški glas in podobno. Tudi vedno več je pojavov nagnjenja do zbliževanja z istini spolom, kar je, za ijvospolna zemeljska bitja, najbolj nenaraven pojav. Dolgo časa so si razni strokov- njaki sirom po svetu belili glave, kje |o vzroki za te, v naravi skoraj abnormalne razvojne pojave, ki postajajo vedno pogostejši. Najprej io iskali vzroke v spremembi načina injenja in hrane, ki sta ga prinesla preteklo in sedanje stoletje. Pravega vzroka nikakor niso mogli najti, jokler v pričetku letošnjega leta ni pnšlo do spora ameriških medicin- iih strokovnjakov o škodljivosti in neškodljivosti kontracepcijskih hor- i nionskih preparatov, ki jih uporab- ljajo ženske in deloma tudi moSci. Nasprotniki splošne uporabe hormonskih preparatov (razen za medicinsko zdravljenje) so razpravo i zabelili s presenetljivimi podatki in ubelami, ki so jih uspeli zbrati z \ večletnimi študijami uporabe hor- monov pri masovni vzreji goveda. Ptujčani zmagali v soboto je bil v Tolminu atletski kriterij slovenskih mest II. skupine. Tekmovalci Ptuja so osvojili pet ilitih medalj in sicer: Tatjana Butolen v teku na 100 m s časom 13,1; Nevenka Habjanič v skoku v Ujino s 444 cm; Miki Prstec v teku na 400 m s časom 52,2; Dušan Koren v skoku v višino s 183 cm ter itinko Habjanič v teku na 3000 m s ;ssom 8:52,9 kar je bil tudi najboljši rezultat tekmovanja. Srebrne kolajne so osvojili: Črto Solina v teku na 1.5 00 m; Milan Kovačič v teku na 100 m ter moška 1 ženska štafeta 4 x 100 m. Pri noskih so tekli Kerin, Kovačič, Zohar in Prstec, ^ri dekletih pa *rabl, Fras, Habjanič in Butolen. Tudi bronasta odličja so pripadla * nekaterih disciplinah tekmovalcem "2 Ptuja. V suvanju krogle jo je ?'ejela Ivana Kukovec, v metu diska Jl^nka Zorko v skoku v višino ;iida Sirec ter v teku na 400 m UetkaFras, Tako so atleti Ptuja v tem '^movanju osvojili 13 medalj ter W pokaži ObZTK Tolmin v ">oski konkurenci. ystni red ekip je bil naslednji: Moški: 1. Ptuj, 45 tč.; 2. Tolmin, '^'c-; 3. Velenje, 41 tč.; 4. Koper, t,'C.; s. Kamna gorica, 30 tč.; 6. 'wl|e, 37 toč.; 7. Ravne, 22 t", .genske: i. Tolmin, 22 tč.; 2. 1, tč.; 3. Ravne na Koroškem, '^'c;4. Krai^, 14 tč. OP 'humana gesta J 5'Oboto, 1. septembra t, 1. je industrijsko podjetje „LES" iz praznovalo 20. obletnico Pti obstoja na gradu BOR L. Pfil^evni del kolektiva je ob tej Prosi^'^^^^' povabil na svečano *seh ^ pogostitev predstavnike SpQ ^^ojih poslovnih partnerjev, pa se je tudi vseh svojih ^^0lK — ČETRTEK, 6. septembra 1973 STRAN 11 Krive so vedno bolj pogoste l^ormonske substance v naši hrani perutnine in drugih živah, name- njenih za predelavo v prehrambeni industriji in neposredno prehrano. Hormone uporabljajo za hitrejše spolno dozorevanje in razmnože- vanje plemenskih vrst perutnine in drugih pitancev, pri prodaji katerih ne gre za določeno velikost in težo; temveč le za število. Kadar pa gre za rejo po točno predpisani teži in starosti, uporabljajo hormonske preparate za zmanjševanje spolnih, to je razmnoževalnih lastnosti pitancev in perutnine. Analize te reje, prav tako analize sprememb pri razvoju človeka, so pokazale, da hormonski in nekateri drugi kemično-sintetični preparati, ki jih dobiva telo v večji meri, kakor je to po. naravni poti normalno, povzročajo nezaželjene in celo škodljive sopojave in spremembe v razvoju - ki lahko postanejo tudi dedne! V človeškem' telesu se hormoni in drugi nepotrebni kemični elementi ne kopičijo samo z njihovim neposrednim uživanjem raznih me- dikamentov in dodatkov pri hrani; temveč jih telo dobiva tudi posredno. Najbolj pogosto pot, s katero telo dobiva čezmerne in nepotrebne količine hormonov, je vsakdanja prehrana in uživanje hranil, ki jih vsebujejo. Meso pitancev in piščancev je polno teh preparatov, ki se kasneje kopičijo tudi v našem telesu. Rezultati so znani - in tudi iz dneva v dan bolj vidni! Prvi nogometni klub »Drava« Pred 43-timi leti so na pobudo slovenskih mladeničev, zdravnikov in trgovcev ustanovili nogometni klub DRAVA. Športno društvo Ptuj je takrat že imelo nogometni klub,- vendar so ga sestavljali nemčurji. Velika naspro^a med nemčurji in člani slovenskega društva so dovedla do pogostih pretepov. Klub Drava je imel veUke težave. Niso imeh trenerja in ne sredstev. Prvo tekmo, ki sojo igrah leta 1930 z annado, so izgubili s 13:0. Rezultat je bil katastrofalen, toda poguma jim ni zmanjkalo. Pričeli so sistematično trenirati in po nekaj mesecih sc je pokazal rezultat. Nekig let kasneje so se uvrstili v mariborsko consko ligo. Člani ta- kratnega (prvega) NK kluba Drave so bih trije Podbrezniki. trije Arnej- čiči, Hojicar, Soeleoleši - vratar ter nek^ trgovcev. fs UREJANJE »ATOMSKIH« TOPLIC Topli izviri vode v okolici Podčetrtka so bili domačinom znani že stoletja. Vendar so svoj pravi pomen in sloves dobili komaj v letu 1952, ko se je izvedelo o njihovi mineralni sestavi. Glas o čudežni , atomski vodi" in njeni zdravilni moči sc je kot bhsk raznesel tudi daleč prek meja naše države. Bolnikov je bilo iz dneva vdan več, vendar k ureditvi in gradnji zdravi- liškega centra ni bilo mogoče pristopiti, ker nobena organizacija za to ni kazala pravega interesa. Skoraj dvajset let so se bolniki valjali po blatu v okolici izvirov, ki bi zaradi nevzdrževanja čistoče zaslužili kakšno drugo ime, kakor pa samo blato. Leta 1971 je za „atomske" vrelce v okolici Podče- trtka pokazala zanimanje železnica in sicer TTU Ljubljana, ki je pristopila k ureditvi in gradnji zdraviliškega in turističnega centra. Investicije železnice niso bile zaman. V letu 1972 so v novo osnovanem zdraviliškem centru prodali 165 tisoč dnevnih stopnic, 20 železni- ških cistern vode in zabeležili parkiranje 24.925 avtomobilov /V zdraviliški točilnici dnevno stočijo nad 2.500 litrov zdravilne vode. Letni časi nimajo vpliva na dotok pacientov in turistov, kajti TTU Ljubljana je zgradila nov pokrit zimski bazen, ki se ga lahko tudi dodatno segreva, nov moderen gostinski lokal s samopostrežnim poslovanjem, ambulanto, točilnico vode, naselje bungalovov z 90 ležišči in karavaning kamp s 30 ležišči, ki so skozi vse leto zasedena. Postav- ljen bo tudi fizioterapevtski objekt z okoli 20 ležišči, s čimer bi sc naj končala prva etapa razvoja toplic v Podčetrtku. /Že koncem tega leta bodo pričeli z drugo etapododatne razširitve zmogljivosti toplic in z organizacijo strok ovno-zdravstvcne službe. Podčetrtek je najbolj obiskan ob sobotah in nedeljah ter seveda ob raznih praznikih ali dela prostih dnevih, število ljudi, ki išče zdravja v , atomski" vodi je vedno večje; predvsem sedaj, ko so začeli strokovno urejati zdravilišče. Ana- liza vode iz Podčetrtka je naslednja: h id rokarbonatno-oligomineralno-ra- dioaktivna hipoterma; voda marsi- kateremu bolniku resnično pomaga. nekdanjih sodelavcev-upokojencev. Na svečani proslavi na borlskem gradu so predstavniki samoupravnih Organov in vodstva podjetja prisrčno pozdravih vse goste in svoje nekdanje sodelavce, nato pa orisali razvojno pot podjetja, ustanov- ^enega pred 20 leti. Nas upokojence, do nedavnega še aktivne člane tega kolektiva, so še posebej zanimale napovedi o na- daljnem razvoju podjetja, saj le-ta pomeni nadaljevanje tistega dela, v katerem smo dolga leta sodelovali tudi mi. Ob zaključku svečanosti so bile jubilantom izročene nagrade - spominske ure, denarne nagrade pa so dobili glede na delovni staž v podjetju vsi delavci podjetja, pa tudi mi upkojenci. Ob tej humani gesti čutim svojo dolžnost, da se v imenu vseh - upokojenav prisrčno zphvalim ce- lotnemu kolektivu. Štefan Slapničar,. upokojenec 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. septembra 19.. Dr. FRAN BRUMEN Povečana prostata Prostata je žleza, ki se v nekaterih" jezikih imenuje ,,predstoječa žleza", ker se po svoji legi pred sečnim mehurjem. Po obliki in velikosti je podobna debelejšemu orehu in merita njena premera cca. 3:4 cm. Prostata obročasto obdaja bližnji del uretre - sečnice - sečne cevi. Njena funkcija je izločanje sluzaste snovi, ki se pomeša s semenom in tudi še specifično hormonalno delovanje. Hypertrophia prostatae - kakor strokovno imenujemo to obolenje, ni v resnici povečanje normalnega prostatičncga tkiva, temveč je bolezensko tumorozno, bulasto razraščanje celic tistih žlez, ki obdajajo uretro. Ker se to obolenje pojavlja najpogosteje šele po 50. letu starosti in le izjemoma po 75. letu, je očitno, da so kot sovzročniki na delu motnje spolno- hormonskih funkcij involutivne - menske dobe pri nekaterih moških. TE2AVE SE POKAŽEJO V MOTNJAH MIKCIJE - puščanju seča. Radi pravilne izbire načina zdravljenja, delimo obolei\je v 3 stadije. Prvi stadij kompenzacije je karakteriziran po pogostem siljenju na vodo, ki se pojavlja predvsem med nočnim počitkom. Moški, ki mu poprej ni bilo potrebno ponoči hoditi na vodo, mora sedaj urinirati tudi med nočnim počitkom. Najprej enkrat in sčasoma večkrat. Posebno značilna je potreba CAKATI, da seC priteCe. ZNACILEN je drobnejši curek, ki v kas- nejšem razvoju okrni, toliko, da nima več zadostnega vzgona in urin ne izteka v mladostnem loku, temveč borno curlja in kaplja nizdol. Znane so pritožbe tako prizadetih možakov: ,,Gospod dok- .tor, vselej si pomočim čevlje!" vendar pa je v prvem stadiju še vedno možna spontana in popolna izpra- znitev mehurja. Drugi stadij imenujemo doba rctcncije, to jc nepopolne izprazni- tve mehurja. Vse v prvem stadiju opisane težave se stopnjujejo in postajajo čedalje bolj neznosne. mehurja z MIKCIJO ni mo- GOCE VEC spontano izpraz- NITI - SEC ZACNE ZAOSTAJATI V MEHURJU. O zaostajanju urina govorimo, tedaj, ko po končanem uriniranju zaostane v mehurju še ■ nad 50 ml. torej za polovico vinskega kozarčka seča. Važno je vedeti, da BOLNIK SAM NE MORE UGOTOVITI ZASTAJANJA SEČ- NINE. V tej stopnji razvoja cesto preseneti NENADNA POPOLNA ZAPORA SECA, ko naenkrat, navadno po čezmernem uživanju alkoholnih pijač, ali pa po preveč intenzivnem spolnem izživljanju, preneha možnost spontanega pušča- nja urina in mehur naraste v čedaje večjo in bolečo vzboklino bučaste oblike, ki seveda izgine takoj, čim s katetrom izpraznimo mehur. Tretji je stadij insfucience - popolne funkcionalne nezmožnosti mehurja in tudi ledvic, katerih funkcija sčasoma peša. Mišična plast v steni mehurja oslabi in ne zmore več iztiskati seča. NASTOPI STALNO IN NEZADRŽNO kap- LJANJE IN IZCEJANJE urina, ki pa je po količini manjše, kakor je izločanje iz ledvic. Radi tega količina zaostalega seča nenehno narašča in z njo tudi raztezanje in večanje mehurja. Zaostali urin sčasoma razširi in okvari tudi sečni cevki, ki vodita seč od ledvic do mehurja. Razširita se tudi ledvični skodelici. ZAOSTALI URIN se zaCne razkrajati in se PRISADI PO različnih bole- zenskih klicah. Okvari se specifično tkivo ledvic. Pojavjajo se vnetja z vsemi svojimi značilnimi znaki. Sledi vedno bolj naraščajoče zastrupljanje krvi zaradi zaostajanja snovi razpadlih produktov, ki niso bili odstranjeni z urinom. ZDRAVLJENJE JE PRILAGO- JENO RAZLIČNIM STADIJEM BOLEZNI. V prvem stadiju skuša- mo ublažiti težave z diobetični hrano in drugimi higienskimi predpisi. Izogibajte se je treba premrazitvam in hujšim telesnim pretresom, n.pr. pri vožnjah. Opustiti je treba uživanje večjih količin alkoholnih pijač in preve- likih p orcij mesnih jedi. Proti večeru omejiti uživanje obilnejših tekočin. Ker je obolenje ena od posledic popuščanja hormonskih funkcij, je umestno poskusiti zdraviti z različnimi hormonskimi pripravki. Vendar je treba povedati, da NI PRIČAKOVATI ZADOSTNIH US- PEHOV. Redkokdaj sledijo takem zdravljenju zadovoljivi rezultati. GIBANJE m POČITEK Večina poklicev obremenjuje telo enostransko. Zato je potrebna skladna izravnava predvsem pri ljudeh, ki pri opravljanju svojega pokUca samo sedijo. Kaj pa športno udejstvovanje? Bolezen stane mno- go več časa! Ni nobenega dvoma, da je telo, v^eno gibanja, mnogo bolj odporno proti obolenju kakor nevajeno. Najbolj razvneti gledalec na. športnih prireditvah zelo malo stori za svoje telo. V tem je velika miselna napaka naše za šport navdušene dobe. Nekaj aktivnih ljudi uganja vrhunski šport, velika množica pa je od športnih vaj oddaljena mnogo bolj kakor je to pametno. Vrhu tega nas čas s svojimi prevoznimi sredstvi, dvigali in drugimi delo prihranjujočimi iznajd- bami osvobaja telesnih naporov. Kam to pelje, sta pokazala H. Kraus in R. Hirsland, profesorja medicine na univerzi Columbia v NEW Yorku. Natančno sta preiskala in primeri ala 4458 ameriških in 1987 evropskih otrok v starosti od 6 do 19 let. Pri istih mišičnih v^ah je odpovedalo samo 8,3 % evropskih otrok, ameriških pa 78,4 %. Ugotovitev: ,.Glavna razlika med obema skupi- nama je v tem, da evropski otroci nimajo prednosti tehnično nadvse razvite družbe. V naspro^u z načinom živjenja v ZDA: avtomobi- lov, šolskih dvigal in drugih delo prihranjujočih pomagal, gredo evropski otroci povsod peš. Svr, prosti čas uporabljajo predvsem; prid svoji lastni telesni moči. N^bolj naravna obUka aktivnej; gibanja je šport. Za zdravega priporoča predvsem plavanje, * bobega gimnastika. ' ' Plavanje je edini šport, ki |, izvajamo leže. Ta šport obsega v« zaposluje in tako rekoč in^^ celotno mišičevje. Ta šport je zdij; sklepi so prosti obtežitve, hrbtenic, je zleknjena, prsni koš razširjen, fi nad vodno gladino je zrak Čist ^ jasen, človek diha ubrano z gjt plavanja, izdihavanje je dolgo i globoko. Telo držai hladna vodats' je zato res kakovostna vaja. Plavanj, ni tuje človeški naravi. S poskusil, dognano, da čofotajo že tri ted.'i stari dojenčki v vodi in pri ter- držijo glavico krepko pokonr Plašnost odraslih pred vodo i, povsem neutemeljena. V n^vei primerih gre za strah zaradi napairi! vzgoje. V resnici pa je vsa umetnov, plavanja v tem, da si prepričan, di znaš plavati. Razen čisto akutnih bolezni, ts skoraj ni, ki pri njej ne bi bili primerna in naravi ustrezna gimnj stika bolniku v prid. Ce oslal- Ijenemu organizmu vedno saiT,: prizanašamo, ga s tem še bo: slabimo. Gimnastiko glave, prs. trupa, rok in nog lahko menjavam: po trajanju in intenzivnosti, pa: ustrezno vrsti obolenja, celo \ postelji. DOSTOJNOST NA VSAKEM KORAKU Včasih zadostuje ena sama nepremišljena beseda ah pa neobrz- dana kretnja, da si ustvarimo sodbo o človeku. Osnova lepega vedenja je ' obvladanje samega sebe. Nobeno čustvo, naj bo to ljubezen ali sovraštvo, zavist ah zaničevanje, maščevalnost ali žalost, nas ne sme tohko prevzeti, da bi vzbujali s tem pozornost. Navajamo vam nekaj splošnih pravil o lepem vedenju. Na cesti in v javnih lokalih govorimo riho. Ni nujno potrebno, da vsi sopotniki v vlaku, na cestni železnici ali pa v avtobusu poslušajo, kaj pripovedujete svoji sosedi. Skrajno nedostojno je, če kdo na javnem prostoru opravlja svoje prijatelje in znance in jih imenuje z imenom. O zasebnih zadevah tuji ^udi navadno ne govorimo, najmar. pa v javnosti. V gledališču, na koncertih, vkin. in pri predavanjih z zanimanjet sledimo in kolikor mogoče min; sedimo na svojih prostorih. „Duh> vite" opazke so odveč. Sva: zasebno mnenje lahko poveir.; prijatelju in znancem. Medklici, t motijo druge poslušalce, so znai skrajne neotesanosti. Z jyudmi, ki so „v rožcah", se ji prepiramo. Izzivalne besede presliJ mo ali pa se mirno odstranim^ Vsako prerekanje vzbuja pozomos: dobro vzgojen človek pa ne bo hoit nikoU bosti v oči niti z besedo, ni: z obleko ali dejanjem. V javni! lokalih se skrbno ogibajmo prepir. S svojo družbo ne govorin".; preglasno, da ne motimo drugi' gostov. K dobri vzgoji spada ^ negovana zunanjost: skrbno poi«« ni lasje, čiste roke, snažni nohi čista in zašita obleka, osna*' čev^'i itd. Z nameščenci v uradnih injavK lokahh se ne prepirajmo! Nevjjudi nameščence lamo ožigosamo časopisu. Pri pozdrav^ anju ne del«)" razlik, Mladina naj se spoštljivo proti starejšim. Starim W[ d£oemo pri stopanju skozi vi« prednost in jim ponudimo s''' sedež v natrpanem vlaku. Vljudn« tudi ne pozna razlik med dclav"* in inteligentom. Pri javnih blagajnah, na poSti 1" uradih, KJer je promet živaH mimo pocak^jmo. da pridemo vrsto. Vsako prerivanje je od^«* kaže samo salabo vzgojo. Mim° postavimo v vrsto in čakajmo. jotovo prav tako težko cakor mi. ^gpjjlK — Četrtek, 6. septembra 1973 stran 13 MAGIČNA USODA; UPANJE Bil sem dobro razpoložen, zato jj, ostal ves popoldan med orijatelji. Sonce se je nagibalo k ltonu in na zemljo se je pričel počasi spuščati prvi mrak. 2e smo I odpravljali proti domu, ko smo se zapletli v pogovor o plesalcih. Mnogo so vedeli povedati. Z veselimi nasmehi so me ogledovali, 1(0 50 me vpraševali, kako bom zdaj plesal, ko nimam več nog. Niso me hoteli s tem raniti, toda jaz sem bil „očno prizadet. Pred nesrečo sem j^el vse možnosti izkoristiti vse lepote in dobrote tega sveta. Takrat sem lahko hodil vsepovsod. Tudi na plesih, kamor so me posebej vabili, iem bil vedno prisoten. Zelo rad jem plesal, natanko vem, kako so mi bile noge poslušne v vsakem taktu. Bil sem zelo hiter in gibek. V mislih mi včasih roji veliko primerov, ko se spominjam svojih nog. Šele sedaj vem in to bom vedel do konca žN-^enja, da so mi noge omogočile !epo življenje. V spominu vidim varnega sebe, kako premikam noge, hodim, tekam, plešem ... Kaj vse bi dal, da bi še riapre;j imel svoje noge? Zavedam se, da je misel na čudež nesmisel. Nog ne morem dobiti nazaj. Nikoli ne bom več -vstal iz postelje in s svojimi nogami odšel, kamor bi hotel. Nikoh več ne bom plesal, brcal žoge ... Na vse te dogodke mi bo ostal le spomin, ki ne bo nikoh zbledel. Prijatelji so mi pričeli govoriti, dd je danes medicinska znanost že tako razvita, da imajo vse mogoče nadomestne dele človeškega telesa. Hoteli so me bodriti in mi vlivati upanje v bodočnost. Veselo sem jih poslušal. Opazil sem, da se zelo zavzemajo za mojo bodočnost. Veliko so govorili, toda jaz sem ostal še vedno brez nog in nikolijih več ne bom imel. Res je, da so medicinski strokovnjaki veliko delali na tem. Mnogo je tehnika napredovala v tej smeri. Toda toliko, da bi nadomestila človeške ude z vsemi njihovimi funkcijami, še ni napredovala. V Ljubljani so mi zdravniki govorili, da imam vse možnosti za umetne noge, ki bi jih naj dobil tam. To je moje edino upanje.- Elektronski mehanizem bo upravljal noge po moji volji s pomočjo aparata, ki bo noge poganjal v delovanje ali jih zaustavil. Te elektronske noge so pa silno drage, saj je njihova cena nad dvaindvajset milijonov dinarjev. Res je, da sijih sam ne'bi mogel nikoh kupiti, ker za nje ni denarja. Socialno skrbstvo je obljubilo, da bom te noge dobil. Te dni sem v ijubljanski bolnišnici, kjer me pripravljajo na uporabo teh nog. Vesel sem, ker vem, da bom še hodil' sam, čeprav z umetnimi nogami. Konec prihodnjič Stosedem strelcev ob jubileju Obč. strelska zveza Ptuj je organi- zirala ob 25-letnici SZJ na igrišču ,,Drave" tekmovanje v streljanju z zračno puško. Iz 11 družin je prišlo 107 strelcev. Do konca ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec. Z osmimi krogi pred- nosti je to bila SD Turnišce,%ned posamezniki pa so bili najb^ši strelci iz Kidričevega: Korpar s 172 in Kramberger s krogom manj. Najboljši posamezniki so prejeli lepa darila ptujskih delavskih organizacij. Rezultati: ekipno: l.SDTurnišče 15 37 kr.; 2. SD Kidričevo 1529 kr.; 3.. SD Železničar 1384 kr.; 4. SD Drava 1249 kr.; 5. KK 1166 kr.; 6. Podlehnik 1110 kr.; 7. Cirkulane 1964 kr.; 8. TAP 993 kr.; 9. Mercator 945 kr.; 10. Delta 728 kr.; 11. Gradnje 716 kr. Posamezno; seniorji: 1. Korpar (Kidr.) 172; 2. Kramberger (Kidr.) 171; Gojkovič (Tur.) 164; 4.-7. Skok. Gole (Tur.), Lah (JL), Kosi (Kidr.). Mladinci: 1. Primožič (Kidr.) 157; 2. Jabločnik Maks (Kidr.) 146; 3. Mitja Jabločnik (Kidr.) 146; Vero- nek (Tur.) 138. Pionirji: Pol (Tur.) 155; 2. Primo- žič (Kidr.) 137; 3. Senčar (Žel.) 129; 4. Cu(Žei.) 116. Seniorke: 1. Skok 146; 2. Kosi 129. Mladinke: 1. Koželj 134; 2. Kramberger 130. Najmlajši tekmovalec je bil Klarič iz TAPove ekipe (6 let star), ki je do.segel 18 kr. Tekmovanje MK puško in MK pištolo 16. sept. v Babusekovi grabi. S. I.< MESTNA HRANILNICA CENTER HRANILNE SLUŽBE V PTUJU ^4yx^ VSE POSLE z DINARSKIMI IN DE- L^jZlg^ft^OGAMI, Z IZPLAČEVANJEM OSEB- ^l||,jD^(5nK0V-j[N POKOJNIN NA HRANILNE ^KNJIŽICE . ^^JfMENJALNICA VALUT 'Odprto dnovno>9d 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. KMETOVALCI, POZOR! Ključavničarstvo JOŽE GOVEDiC, Obrez 92, ^.^Sfedišče ob Dravi, izdeluje kvalitetne TRANSPORTERJE, ki jih je možno prilagoditi vsaki vrsti stroja za tickanje koruze. Vse informacije lahko dobite po pošti ali če si osebno ogledate. Dostavljamo tudi na dom.......________^. ________________................ _ POKLICNA POJEDELJSKO ŽIVINOREJSKA ŠOLA Tumišče pri Ptuju RAZPISUJE prosto delovno mesto TAJNICE ŠOLE Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora imeti končano srednjo ekonomdco šolo in nek^ prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, OD po samoupravnem sporazumu. Nastop službe takoj. Pismene prijave sprejema Poklicna poljedelsko živinorejska šola Turnišče pri Ptuju, Zagrebška c. 84 Ptuj, do zasedbe. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. septembra ij. KUHINJSKI NASVETI Čas paprike Paprika se je pri nas že lepo uveljavila. Uporabljamo jo za razne samostojne jedi, jo zaradi značilnega okusa dodajamo drugim jedem in jo tudi konserviramo za zimo. Je bogata z vitaminom C in je • na prvem mestu za zelenim peteršiljem ali še bolje povedano - šestkrat bogatejša kot paradižnik, limona ali pomaranča. Seje čas, dajo uživamo surovo ali jo vložimo za ozimnico. Paprik je mnogo vrst. Pri nas je n^bolj cenjena kalinovka in mlečna bela paprika. Zelo radi segamo po makedonski, tako imenovani baburi, ki je precej velika, kot močna pest in prijetnega sladkega okusa. Za vlaganje jemljemo tudi paradiževec, t. j, mesnato okroglo papriko. Poleg teh vrst sladke paprike poznamo še posebno vrsto ostre paprike - feferone. Kako na trgu spoznati ostro papriko med sladko? Na pogled ju ne ločimo, razen izrazito znanih ostrih sort. Ker je na trgu poskusiti ne moremo, je oster vonj edino razpoznavno sredstvo. Vitamin C je nekoliko obstojnejši v sveži, zreh rdeči papriki kot v zeleni, čeprav ga vsebuje zelena paprika več. Nekaj receptov za vlaganje paprike. SATARAŠ Vzamemo enako količino zrelih paradižnikov in mesnate paprike. Paradižnik zrežemo na ne predrobna kolesca, damo na cedUo ali sito, da se odteče. Papriko zrežemo na rezance in jih dušimo v lastnem soku. Cez 10 minut dodamo paprikam odcejene paradižnike in vse skupaj dušimo se 10 minut na močnem ognju. Še vrelo zmes nadevamo v pogrete kozarce, jih takoj zapremo in zavijemo v odejo,' da se vsebina pasterizira od lastne vročine. Ker vsebuje paradižnik veliko kisline, lahko vroče polnimo, čeprav smo mu dodah papriko. Shranek uporabljamo pozimi za mesne omake, dušeno meso, rižoto ipd. PAPRIKE V OLJU IN KISU 24 dkg soli, 25 dkg sladkorja, 25 del olja, 1 /8 htra kisove esence in 5 Utrov vode ali 5 litrov kisa za vlaganje brez vode dodamo v večji lonec in zavremo. Medtem očistimo lepe, zrele paprike jim odrežemo peclje, jih opere mo in na cedilu odcedimo. Odcejene dajemo v vrelo tekočino in kuhamo tako dolgo, da spremene barvo in se kožica nagrbanči. Nato jih poberemo s penovko iz tekočine in nadevamo v kozarce. Ko so vse paprike kuhane, preostalo tekočino dobro prevremo in hladimo. S hladno zalijemo vložene paprike, kozarec zavežemo in shranimo. V 5 htrov tekočine skuhamo lahko 150 do 200 paprik. PEČENE PAPRIKE S ČESNOM Mesnate paprike spečemo na vroči štedilnikovi plošči, v električ- nem pekaču ali v pečici. Med peko jih pazljivo obračamo, da se enakomerno spečejo in da se ne zažgo. Ko se malo ohlade, jih po volji olupimo. Vinskemu kisu prihjemo nekohko olja, dodamo soli in strtega česna. Paprike pomakamo v kisovo meša- nico in jih vložimo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane za dva prsta praznega prostora. Na paprike zhjemo prevret kis z oljem in česnom, nato kozarec zavežemo s celofanom. Tako pripravljene papri- ke se dobro in dolgo drže in so zelo okusne. ZELENE PAPRIKE V SOLI, ZA POLNJENJE Paprike operemo in jim odstrani- mo peclje in seme. V vsako papriko damo pol žličke soU. Zložimo jih v ghnast lonec ali čebriček, čez položimo deščice in nato vse skup^ obte žimo s kamnom. Po dveh aU treh dneh zložimo zmehčane paprike v kozarce, jih zalijemo z vodo, ki so jo izločile. Kozarce zavežemo in jih shranimo na hladnem. Da jih ni treba prati, nadev nič ali zelo malo soUmo. osebna Uroniha RODILE SO: Marija Potočnik, Sela 30 - Srečka; Anica Dimonte, Hum 49 - deklico; Marija Mhnarič, Središče .66 - Alenko; Marta Filipič, Pristava 14, Ljutomer - Marjana in Melito; Irena Ceh, Krčevina pri Vurberku 71 - dečka; Elizabeta Kunstek, Hrvatski trg 5 - deklico; Marta Crešnjevec, Cerovec 35 - dečka; Katarina Pucko, Juršinci 53 - Janeza; Marija Strašek, Panonska 5 - Dunjo; Anica Gorjup, Dragonja vas 12 - Darka; Matilda Fras, Bišečki vrh 11 - dečka; Marilda Jurič, Kokolajnščak. 26 - dečka; Milena Sut, Stanovno 38 - Miro; Majda Makovec, Podgradje 36, Ljutomer - Slavka; Sonja Vukoje- vič, Prešernova 6 - Lauro; Martina Matjašič^ Rucmanci 63 - deklico; Marija Znidarič, Kidričevo 65 - deklico; Marija Tušak, Cvetkovci 18 - deklico; Terezija Murko, Štuki n. h.^ Zlatka. POROKE: Miran Ceh, Ciril-Metodov drevo- red 3 in Vesna Terbuc, Bezjakova 3; Jožef Zupanič, Sp. Hajdina 58 in Marija Kurež .Pobrežje 129; Janez Rojko, Zg. Voličina 58 in Marija Jerenko, Slovenja vas 25; Jožefa Kline, Lancova vas 24 in Rozalija Svenšek, Lancova vas 67; Andrej Štumberger, Gradišče 14 in Dragica Šeruga, Krempljeva 9. UMRLI SO: Feliks Fekonja, Brstje 10, roj. 1909.. umri 27. 8. 1973;/Jožefa Miško, Šalovci 24, roj. 1902. iimria 27. 8. 1973 ; Alojz Veselic, Mala vas 1, roj. 1887.; umri 29. 8. 1973 ; Terezija Coh, Milošičeva 10, roj. 1896 ./umrla 1. 9. 1973 ;/Stanko Znidarič, Cesta Olge Meglic 12, roj. 1927. . umrl 2. 9. 1973 Katarina Butolen, Zagrebška 79, roj. 1892. umrla 1. 9. 1973;/Alojz Gavez, Korenjak 11, roj. 1914. umri 31. 8. 1973 IEDNH^ — Četrtek, 6. septembra 1973 stran 15 R e C e P t z a s h u ■ I v S a n i e Poslušal sem v nedeljo radijsko postajo, 1^ je imela aktualno zdravstveno oddajo. Želeli ste izvedeti recept, kako postati suh kot skelet. Na koncu ste nam. sporočih, da vas odgovori niso zadovoljili in da vse nasvete že poznate da pa imate z njimi slabe rezultate. Zato poslušate še moj nasvet, mogoče pa ni za odmet. Moj program je kompliciran in je v bistvu dobro preštudiran, zato ima bolj dolg obseg, na koncu pajedmat izrek: Kdor je nesrečen debeluhar ne smel bi biti nikoli kuhar, slaščičar, mesar in pek, ker tu je prihk za požrešnost na pretek in pred nosom vse preveč dobrot, ki so izvor dietičnih zablod. . V nevarnosti je še gostilničar, živilski fabrikant, mlekar in klobasar. Kandidat za lepo hnijo ne sme hoditi na koline čeprav se mu iz ust cedijo shne. Najbolj redilnaje pečenka in svinjina, posebno še, če je zahta s čašo vina. Odkloni naj lukuhčne gostije, ker tam se na veliko žre in pije. Opusti naj torte, sladkarije, krVavice in gibanice, krofe, špeh, redilni sir in žgance. Izogiba naj se čokolade, masla, jajc in marmelade. je naj tudi malo kruha, da ne bo imel trebuha • Uživa naj le sadje, zelenjavo in solato in vsak dan dela nekaj ur z lopato. Hoditi mora dosti na sprehode, če hoče biti človek elegantne mode. Vsak drugi dan se naj posti, pa bo shujšal do kosti. * Trikrat tedensko naj jemlje purgativa, to je zelo učinkovita preventiva. Tako sedel bo cesto na stranišču in se zabaval - kakor na strehšču. Imel bo vedno čista, prazna čreva. Ža počitnice naj vzame bungalov in naj hodi s puško na naporen lov. Poleti naj se dosti kopa in naj mnogo plava in se z ljubezenskimi avanturami zabaVa. Na obede vabi naj vehke požeruhe in obiskuje pridno le skopuhe. Tam bo kvečjemu dobil le olupke, da bo z njimi potešil si lakotne občutke. Kdor je te, debele sorte naj goji vse težke športe. Predvsem se priporoča alpinizem tudi je koristen bicikhzem, v službi naj vsaj malo dela, naj za zgled mu bo čebela; in naj ne spi na mizi in poseda in pri poslu ne posnema šefa. Naj vč asih vs^ z možgani misU in ne kopiči vseh dobrot v bogate svisli. Tako se bo pri poslu bolj potil in odvečne kile izgubil. Najbolj nevarna je lenoba, ker se od nje nabira kritična maščoba. Debehnko naj opravlja zakonske dolžnosti in si periodično privošči izvenzakonske sladkosti. Nakoplje naj si žalost in skrbi ker ta nadloga apetit kroti. Naj se pravdna na sodišču pa bo kmalu kot jetnik v nevarnem taborišču. Preučuje naj načrt stabihzacije pa bo žrtev brezizgledne situacije in bo obupal nad tem svetom in odšel kar v Indijo k asketom in tam vdano čakal na Nirvano, kjer bo razočaranje končano. Poskuša naj rešiti paradokse in ekstreme s kubaturo logike in teorije jih pretvori v praktične sisteme preučuje naj še zakonitosti tržišča pa bo mishl, da ga luna trka. N^ na koncu še povem učinkovit izrek ki vam bo gotov vzel ves dober tek: Poskušajte živeti s sredstvi skromne plače delavske družine, brez šušmarstva, goljufije in zvijače. Gotovo se vam ne bo treba bati debelosti, ker boste siti od skrbi, obljub, diete in suhosti. Sem res priznani strokovnjak, ker sem suh kot pravi okostnjak; za ta vprašanja sem fantastična avtoriteta, ki me ne prekaša res nobena teoretična kapaciteta. Upam, da me boste povabiU na parado in mi podehh televizijsko nagrado. 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. septembra ij. tv spored NEDELJA, 9. SEPTEMBRA: 8.50 Skrivnosti morja; 9.40 Po domače z veselimi hmeljarji; 10.10 Kmetijska oddaja; 10.55 Otroška matineja; 11.50 TV kažipot; 14.00 Po domače z Dobrimi znanci; 14.25 Atletska tekmovanja za evropski pokal; 17.00 Poročila; 17.05 Ubijte garjavo ovco; 18.30 Svetovno prvenstvo v plavanju; 19.45 Risan- ka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 10.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Rezerviran čas; 21.30 Tuji pevci v našemu studiu; 21.45 Športni pregled; 22.05 Poročila; 22.10 Rezervirano za šport. PONEDELJEK, 10. SEPTEM- BRA: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 TV v šoli; 14.45 TV v šoU; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 TV v šoli; 16.45 Madžarski TV pregled; 18.00 Obzornik; 18.25 Enciklopedija živali; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Romantične duše; 22.15 Poročila. TOREK, 11. SEPTEMBRA: 9.35 T V v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 T V v šoli; 14.20 TV v šoli; 16.10 Ruščina; 16.30 TV vrtec; 16.45 TV v šoli; 17.15 Madžarski T V pregled; 18.05 Obzronik; 18.20 Mladinska reportaža; 18.55 Osebna nega; 19.15 Madžarski do Nanasije; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Vojna in mir; 21.20 K£0 hočemo; 21.40 Po sledeh napredka; 22.30 Poročila. SREDA, 12. SEPTEMBRA: 8.20 TV v šoli; 11.00 TV v šoli; 16.45 Madžarski TV pregled; 18.00 Obzronik; 18.20 Mačkon in njegov trop; 19.00 Kratek fUm; 19.15 Prijatelji glasbe; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Mr. 10 odstotkov; 22.10 Likovni nokturno; 22.20 Poročila. ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA: 9.35 T V v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francošči- na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15,55 Nemščina; 10.45 16,45 Madžarski T V pregled; 18.00 . Obzornik; 18.15 Izbor športnih in turističnih oddaj; 18.55 Viharni vrh; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na Oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.20 E. Zola: Germinal; 22.15 Poroč ila. PETEK, 14. SEPTEMBRA: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14,40 Tv v šoli; 16.10 Angleščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 18.15 Obzornik; 18.30 Pozor, kamera teče; 18.55 Doktor na pohodu; 19.20 Športna rekreacija; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV Dnevnik; 10.25 3-2- 1 in TV barometer; 20.35 Glasno šepetanje; 22.25 21. Stoletje; 22.50 PoročUa; 20.30 Dokumentarna oddaja; 22.20 24 ur; SOBOTA, 15. SEPTEMBRA: 9.35 TV v ŠoU; 11.00 TV v šoli; 16.20 Helsinki-Atletika Finska: SZ-NDR; 18.35 Obzornik; 18.50 Guliver; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 10.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30' Zlata roža Portoroža; 21.05 Glasbe- na oddaja; 21.30 Skrivnosti morja; 22.20 Starinarja; 22,50 TV kažipot; 23.10 Poročila. Sklad za kadre dr. Jožeta Potrča PRI SKUPŠČINI OBČINE PTUJ razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije: pravna fakulteta 3 fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo 1 fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo " 1 ekonomska fakulteta 2 filozoska fakulteta (zg.-ze.) 1 visoka ekonomsko komercialna šola — II. stop. 2 višja pravna šola 2 višja šola za socialne delavce 2 višja tehniška šola Ljubljana (varnostni odd.) 1 visoka ekonomsko komercialna šola — I. stop. 2 višja agronomska šola 1 ekonomska srednja šola , 5 gimnazija 3 upravno administrativna šola 3 gradbena tehniška šola 1 vzgojiteljska srednja šola 5 Prošnji na obrazcu št. 1,65 je potrebno priložiti še na- slednje: — kolek za 10 dinarjev; • prepis zadnjega šolskega spričevala; — potrdilo o opravljenih izpitih; — potrdilo o vpisu v šolo; — potrdilo o premoženjskem stanju; — potrdilo o osebnem dohodku staršev za leto 1972 in potrdilo o višini otroškega dodatka (poimensko za otroke). Štipendije bodo dodeljene po kriterijih družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju v SR Slo- veniji. Prošnje vložite najkasneje do 20. septembra 1973 na Sklad za kadre dr. Jožeta Potrča pri Skupščini občine Ptuj, Srbski trg 1. Prepozno prispelih, nepopolnih in prošenj brez pri- log ne bomo upoštevali. Vse, že doslej vložene prošnje za štipendije pri Skup- ščini občine Ptuj bodo upoštevane pri tem razpisu. UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA KADRE DR. JOZETA POTRCA PRI SKUPŠČINI OBCINE PTUJ mali oglasT^ IZRUVAC za krompir na vprego traktor, prodam. Franc Mui^" Pobrežje 59, Videm. ■ PRODAM novo krožno žago z ir, AEG motorjem in dodatnimi j^' Naslov v upravi. PRODAM psičko ovčarko, 6 ted- staro. Naslov v upravi. PRODAM trgatev brajd - kvin;. Povprašajte v pisarni odvetn; Ivana Tobiasa v Ptuju, Trg svobii' 5. LETO star televizor ISKRA, f dam. Ogled v soboto dopoldner nedeljo. Mariborska 16. , PRODAM dobro ohranjeno kuhi« sko pohištvo in električni štedilnj Vprašajte: Srbski trg 8. DOBRO strešno opeko prodaj Viktor Majcen, Na obrežju 8,Pt;| HLADILNIK, štedilnik in poE, valno korito, prodam. Budina U.i popoldanskem času. PRODAM hišo z vrtom v pi« mestju Ptuja primerno ža niai?i obrt ali zamenjam za kjed« Naslov v upravi. OGREVANO sobo oddam ginu zijcu. Ponudbe pod „pošten" i upravo Tednika. OPOZARJAM vsakogar, da m plačnik morebitnih dolgov bi žene Angele Gradišnik, roj. Vra ter nedoletne hčerice Nevenke: Draženc 32/a, bivši mož Ji-- Gradišnik. UGODNO prodam dobro ohra.';:; štedilnik, na trdo gorivo, sob- lončeno peč, peč za kopalnico: kuhinjsko opremo. Vprašajte Ij? rič, Ptuj, Vespazianova 7 (Mr borska). ZASTAVO 750, dobro ohranif: prodam, Alojz Meško, Mark ovci'' DVA VAJENCA ali priučena de; ca, sprejmem. Splošno kovali Jože Erhatič, Ptuj, Mariborska;: PRODAM novo 40-basno hac: niko, Hohner. Naslov v upravi, PRODAM dvoredni pletilni IK ..brother". Ogled vsak dan odll do 18. ure. Minka Kenda, W Gregorčičev drevored 5. MEŠALEC in balkonska i^ .Jelovica", oboje v dobrem .»tj prodam. Stanko Gregorec, Z« 9/a, Ptuj. 1 OTROŠKI športni voziček prow Mirko Tomanič, Mariborska4,f" HIŠO z vrtom prodam. " Ormoška 16. PRODAM izruvač za kro« Draženci 24. ' UGODNO prodam cirkulart« pomično mizo, izdelano iz stU^ tih cevi, prevozno. Z njo se • tudi vrta in brusi. Franc K Draženci 70, Ptuj. OBVEŠČAM sedanjeea,lastn*| nya expres puch rdeče o)^ rdeče objemne ključavnice, je pred tremi tedni na mladinskih delovnih brigad v sposodil za nedoločen čas, d« dvigne še ključ zanj vsaK uredništvu Tednika. NOV KOŽUHALNIK z enof* motorjem ugodno prodam- Cartl, Zg. Hajdina 103. PRODAM akustično kitaro«* din, trobento češke izdelave^*] din in mikrofonsko stojalo ' za 350 din. Naslov v upravi. radio ptuj ČETRTEK, 6. septembra: 16.00 ,- Napoved sporeda. 16 0^ - Poročila in obvestila. 16.15 - Za vs in vaš dom. 16.50 - Kuhajte z nami, 17.00 - Med mladimi v Tovarni avtoopreme Ptuj. 17.30 — Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 7. septembra: 16.00 - Melodija dneva. 16.0/6 - Poročila in obvestila. 16.1^ - Reklame z zabavno glasbo. 16.40 — Pionirski radijski studio. 17.00 - Razstava Kmečki upori na Slovenskem. 17.30 - Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 8. septembra: 16.00 - Napoved sporeda. 16.05 - Poročila in obvestila. 16.20 - Čestitke poslušalcev. /17.00 - Dan perut- ninarjev. /17.20 - Ekonomsko-pro- pagandna oddaja. 17.40 - Spored v prihodnjem tednu. 17.45 - Za vsakogar nekaj. NEDELJA, 9. septembra: 10.30 - Veselo dopolcine. 10.45 - Odmevi tedna. 11.10 - Obvestila in reklame. 1 1.25 - 25-letnica TAP. 11.35 - Odmevi na V. ptujski festival. 11.45 - Kmetijska oddaja. 12.00 - Čestitke poslušalcev. / PONEDELJEK, 10. septembra: 16 0/) - Melodija dneva. 16 0^ Poročila in obvestila. 16-1^ - Šport in glasba. 16.40 - Ekonomsko-pro- pagandna oddaja. 17.00 - Iz kolektiva ,,LES" Ptuj. 17.20 - Vedro v novi teden. 17.30 — Novosti iz gramofonskih hiš. TOREK, 11. septembra: 16.00 - Napoved sporeda. 16 0^ - Poročila in obvestila. 16.15 - Zabavna glasba. 16.30 - Za vas in vaš dom. 17.00 - Na obisku v KS Stoperce. 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. V ostalem času prenašamo spored RTVLjubljana. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.