Obisk pri stanovanjski skupnosti v Kočevju
Sodelovanje je pogoj napredka
nova pralnica in zbiralnica za kemično Čiščenje
OBLEK BO ZAPOSLENIM ŽENAM V VELIKO POMOČ. RAZŠIRILI BODO OBSTOJEČE IN USTANOVILI NOVE SERVISE. -VEC KOT 100 OTROK V VARSTVENO VZGOJNI OSKRBI. TOPLE MALICE, KI JIH PRIPRAVLJA OBRAT STANOVANJSKE SKUPNOSTI SO SESTAVNI DEL PREHRANE ZAPOSLENIH LJUDI.
»Ni kazalo odlašati. Potrebe prebivalcev so naravnost zahteva-lele ustanovitev Stanovanjske skupnosti v Kočevju. Od tedaj pa je bila naša velika skrb razbremeniti zaposleno ženo in ustanoviti vrsto servisov, v korist prebivalcem našega mesta. To bomo tudi v prihodnje upoštevali. Ustanovili bomo nove dejavnosti in povečali zmogljivost obstoječih servisov,« je v razgovoru poudaril tajnik Stanovanjske skupnosti Kočevje tov. Stane Pintar.
! Dan borca
■oioacz>ec=>e<=>ec3acDecDaoeoeaeoioacDeo
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o o o
o
e
o
e
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
e
a
Pred dvajsetimi leti, 4. julija 1941 je CK KPJ pozval s proglasom vse jugoslovanske narode, da se kot en mož vzdignejo in stopijo v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Oživeli so gozdovi, plameneče besede iz proglasa so podale boj na življenje in smrt, boj vseh naših narodov. Okupator, ki je kot povodenj poplavil našo deželo, je spoznal, da treba premagano Jugoslavijo ponovno osvojiti. Nič na
svetu ni moglo streti neomajnega zaupanja v naše borce, ki So se pod Titovim vodstvom junaško prebijali skozi obroče __ nadmočnega sovražnika. Svet je ostrmel ob novici, da sc S majhni jugoslovanski narodi z vso silo upirajo fašizmu in U | nacizmu, ki je poteptal skoraj vso Evropo. Gorele so vasi, ■ » dolgi transporti sestradanih ljudi so izginjali v koncentracij-U stih taboriščih. Sovražnik je divjal od besa. Spet je osvajal že osvojeno Jugoslavijo, toda osvoiiti k> ni mogel nikoli več.
e
0
e
0
e
0
■
o
e
0
■
o
e
0
e
0
*
o
n
o
e
0
e
0
e
0
e
0
o
e
0
■
o
e
0
*
Goloroki so naši borci pričeli neenaki boj. Vsako puško je bilo treba iztrgati sovražniku iz rok. Iztrgali so jo, iz majhnih m neoboroženih edinic pa je v tisočerih bojih prekaljena zrasla Titova vojska, naša slava Jugoslovanska armada. OB podpori našega ljudstva je pregnala in strla sovražnika, osvobodila Jugoslavijo in zagotovila njeno neodvisnost.
Dvajset let je minilo od tistega zgodovinskega dne. Polni hvaležnosti in spoštovanja se spomnimo borcev, ki so se boril! za našo svobodo in umirali na prostranih bojiščih naše domovine. Vse kar smo doživeli v kratkih dvajsetih letih nas navdaja s ponosom, da pripadamo ljudstvu, ki ni klonilo in ie zapisalo najtežja leta svoje zgodovine s svetlimi črkami.
Ime Jugoslavija in Tito je iz dneva v dan zgovornejši simbol boja za mir in miroljubno sodelovanje med narodi, "krati pa simbol vseh kolonialnih narodov za osvoboditev kolonializma.
_ Za vse kar imamo smo hvaležni našim borcem in tovarišu
TITU.
Prireditve ob Dnevu borca in rudarskemu prazniku
V Kočevju se bodo začele prireditve v počastitev Dneva borca in Dneva rudarjev že 2. julija. Tega dne bo v Kočevju tradicionalni nogometni turnir rudniških in ostalih nogometnih moštev. 2. i 3. julija bo na kočevskem strelišču republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško ženskih ekip.
3. julija ob 20. uri bo v Seškovem domu svečana akade-ja v počastitev Dneva borca in Dneva rudarjev. Na praznik od$u '*uli<>a bodo članI deIovnih kolektivov in ostali ljudje “sli na množične izlete v kraje znane iz NOB in obiskali zgodovinske snomenike.
^■OECDa
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
G
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
oicDeoiGDaoacDecDaoicDicDicDeoe
Res je. Ni kazalo odlašati. Prebivalci Kočevja bi težko brez številnih servisov stanovanjske skupnosti, čeprav še ni vse tako kot si želimo.
Dolgo časa smo v Kočevju pogrešali moderno pralnico. Doslej je to delo opravljala tudi za področje mesta Stanovanjska skupnost na Rudniku. Vendar je Rudnik dokaj oddaljen, z delom pa so tudi tam naravnost zasuti. Sedaj kaže bolje.
Že v soboto 1. julija bo pričela v prostorih prejšnje mlekarne KGP, ki so jo preuredili poslovati sodobno urejena pralnica. Poleg pralnice so v isti stavbi urejeni tudi prostori za likanje in krpanje perila. Sem se bo preselila krpalnica, ki ima sedaj neprimerne prostore.
Kemične čistilnice v Kočevju nimamo. Zato je hvalevredna pobuda Stanovanjske skupnosti, ki je v dogovoru s kemično čistilnico stanovanjske skupnosti Gradišče iz Ljubljane organizirala zbiranje oblek za kemično čiščenje. Čistilnica bo tedensko sprejemala obleke in jih z lastnim vozilom tudi dostavljala zbiralnici, ta pa strankam v dokaj kratkem roku.
Najnujnejšim potrebam bo zadostilo tudi javno kopališče, ki bo v zgradbi pralnice. Uredili so sedem kopalnih kabin s prhami in banjo.
Obstoječim servisom se bodo pridružili novi, kočevskim prebivalcem nujno potrebni. Stanovanjska skupnost se v mehanizmu komunalne samouprave vse bolj uveljavlja. Pobudi in zavzemanju stanovanjske skupnosti je brez dvoma treba pripisati vrsto uspehov, ki so doseženi pri reševanju otroškega varstva, zagotoviti najrazličnejših uslug prebivalcem in dokajšnji pomoči družini in hišnim svetom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih zgradb itd. Vendar to še ni dovolj. Pri utrjevanju stanovanjske skupnosti obstoja še vrsta možnosti, ki jih bodo lahko uredili le ob sodelovanju prebivalcev in pomoči komune.
Velik uspeh kočevskih brigadirjev
Te dni se je iz zvezne delovne akcije na avtocesti Bratstva in enotnosti vrnila v Kočevje prva skupina 10 mladincev. Na delu so bili nekaj nad dva meseca. V skupini so bili predvsem mladinci iz podjetij. Pri delu so se odlično izkazali. Naziv udarnik je dobilo 8 mladincev, tri pa so celo sprejeli v ZK.
Druga smena iz Kočevja bo odšla na gradnjo 10. avgusta. To bo predvsem šolska in vajeniška mladina. Na Občinskem komiteju LMS so uverjeni, da bo dosegla zavidljiv uspeh tudi ta skupina.
Vaja civilne zaščite
27. junija je bila v Kočevju vaja civilne zaščite, v kateri so sodelovale razne ekipe, tako saniteta, gasilci, reševalna služba in druge. Vaja je potekala po predvidenem programu in je na splošno lepo uspela. Posebno se je izkazala gasilska enota, v kateri so sodelovali večinoma starejši člani, ter sanitetna ekipa kjer so se izkazale mladinke, ki so pred kratkim zaključile tečaj Rdečega križa.
Ob priliki imitacije bombnega napada in požara v hotelu »Pugled« in šoli »Mirko Bračič« so prišle do polne veljave iznadlji-vosti in požrtvovalnost reševalne ekipe, ki je imela polne roke dela. Svojo nalogo so uspešno opravili. Tudi ostale ekipe, ki so sodelovale na vaji zaslužijo vso pohvalo.
V začetku letošnjega leta so nameravali ustanoviti servis za pomoč gospodinjam, ki bi razpolagal z delovno silo in potrebnimi tehničnimi napravami za hišna opravila. Potrebe po tem servisu je prijavilo le nekaj gospodinj. Mogoče bi ta servis kazalo ustanoviti ker bi se pozneje zanj gospodinje bolj zanimale. Podoben primer je tudi z ustanovitvijo službe za nego bolnikov na domu. Ena od tovarišic, ki je opravila tečaj RK je pripravljena sprejeti to opravilo, vendar pa tu nastane vprašanje plačila za opravljene storitve.
Ugotovitev stanovanjske skupnosti je tudi slabo delo potrošniških svetov, ki se vse od izvolitve niso sestali. Že sedaj obstojajo problemi, ki bi jih morali nujno rešiti. Eden teh je nizka prodajna kapaciteta zelenjavne trgovine. Vrsta pred vrati »Zelenjave« ter pomanjkanje zelenjave in sadja predvsem v poletnih mesecih, vzbuja stalno negodovanje potrošnikov. Le ti vprašujejo zakaj se ti pridelki ne prodajajo tudi v tržnici, ki ima za to urejene prostore. Predlog ObLO je, naj tržnico prevzame v oskrbo stanovanjska skupnost.
Kazalo bi razširiti tudi Elektro servis, ki naj bi popravljal gospodinjske stroje in televizorje, kolesarski servis pa naj bi prevzel tudi popravilo mopedov, ki so postali pravo ljudsko vozilo.
Ureditev mesta, parkov in otroških igrišč pa bo prejkoslej ostala skrb stanovanjske skupnosti. Skupaj s Turističnim društvom pripravlja stanovanjska skupnost za prebivalce izlete, ki naj imajo predvsem rekreativen namen.
Čeprav stanovanjska skupnost ne more mimo težav predvsem zaradi pomanjkanja prostorov in vprašanja sredstev, predvsem za potrebe varstvenih ustanov kaže, da se bodo kmalu rešili začetnih težav. Izkušnje, ki so jih pridobili, so dragocena šola za delo v prihodnje.
-ar
Ob dnevu rudarjev
SREČNO!
Slovenski rudarji praznujejo 3. julija svoj praznik v spomin na gladovno stavko rudarjev zasavskih revirjev leta 1934. To je poleg praznika Dela dan, ki spominja na težko življenje, na teptane pravice delavskega razreda, na brezpravne borbe delavskega razreda in izvojevanje veličastne zmage proti izkoriščevalcem in fašizmu.
Letos praznujemo Dan rudarjev sočasno z 20-letnico revolucije jugoslovanskih narodov. Kočevski rudarji so prispevali levji delež v narodnoosvobodilni vojni. Bili so med prvimi, ki so zamenjali kramp in lopato s puško in stopili v neenak boj z okupatorjem.
Leto 1941 kočevske rudarje ni našlo nepripravljene. Partijska in skojevska organizacija sta mobilizirali ljudi na boj proti okupatorju. Vsakodnevne sabotažne akcije so povzročile močan padec proizvodnje. Odhod velike večine rudarjev v partizane in porušena električna centrala, pa je onemogočilo okupa-
torju nadaljno obratovanje rudnika.
Po osvoboditvi je požrtvovalno delo rudarjev že v kratkih mesecih ponovno usposobilo rudnik za proizvodnjo. Uvedba delavskega samoupravljanja je dalo močan poudarek pri povečanju proizvodnje. V procesu nadaljne decentralizacije upravljanja je omogočeno sodelovanje v delavskem upravljanju čim širšemu krogu delovnih ljudi. Uvedba nagrajevanja po učinku in ekonomskih enotah dajejo vedno lepše sadove.
Novi zakon o dohodku in razdelitvi dohodka po delu daje delovnim ljudem pravico, da samostojno razpolagajo z ustvarjenim dohodkom in ga razdeljujejo po načelu: vsakomur po njegovem delu.
Ko se ob prazniku oziramo na prehojeno pot ugotavljamo velike uspehe delovnih ljudi, ki so bili doseženi v obdobju po osvoboditvi.
Po poti napredka bomo šli tudi v naprej. Naj živi 3. julij — praznik rudarjev!
„ITAS" razstavlja v Braziliji
HHBHBHI
• \
m
KOČEVSKO PODJETJE TRANSPORTNIH SREDSTEV IN GRADBENIH STROJEV ITAS BO SODELOVALO NA RAZSTAVI JUGOSLOVANSKE MOTORNE INDUSTRIJE GRADBENIŠTVA _V BRAZILSKEM MESTU SAN PAOLO. RAZSTAVO PRIREJA JUGOSLOVANSKO PODJETJE IN-VEST-IMPORT IZ BEOGRADA, ODPRL PA JO BO OB PRILIKI OBISKA V BRAZILIJI MARŠAL TITO. — ITAS BO RAZSTAVIL KOMPLETNO BETONARNO IN PREVOZNI SILOS. ZVEDELT SMO, DA BO ZAČELO PODJETJE ITAS Z IZVOZOM SVOJIH PROIZVODOV V SUDAN. VSE KAŽE, DA BODO V TEM PODJETJU IZDELOVALI TUDI Z VRSTO NOVIH PROIZVODOV. KAKŠNIH PRAVIJO, DA BOMO IZVEDELI PO BEOGRAJSKEM SEJMU
S seje Občinskega ljudskega odbora Kočevje
Veterinarsko službo bodo reorganizirali
V sredo 28. jun. je bila skupna seja Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in Sveta za gospodarstvo ObLO Kočevje. Razpravljali so o združitvi podjetij »Mesar«, »Klavnica« in »Mesnino v eno podjetje in o reorganizaciji veterinarske službe. Sprejet je bil sklep, da se ugodi željam vseh treh kolektivov in da se sedanja sorodna podjetja združijo v eno podjetje s skupnim imenom »Mcsarija-klavni-ca«. Novo podjetje bo začelo poslovati že s 1. julijem t. 1.
Novo podjetje ima pomembno nalogo čim prej zgraditi moderno klavnico v bližini mesta.
Daljša razprava se je razvila okoli organizacije veterinarske službe. Okrajni inšpektor veterinarske službe Marko Osredkar je pojasnil okolnosti, ki narekujejo, da se veterinarska služba v Kočevju reorganizira. Veterinarski zavod v Kočevju uspešno opravlja svoje naloge. Opravljal je veterinarsko službo za vse sektorje lastništva. Koncentrirana živinoreja v družbenem sektorju kmetijstva pa zahteva, da se veterinarska služba vključi neposredno v proizvodnjo. Osnova za dvig živinorejske proizvodnje je zdravje živali in krmljenje. Zato je prav, da se v okviru živinorejske panoge organizira veterinarska služba, ki bo s svojo dejavnostjo vplivala na proizvodnjo živinoreje in zanjo tudi odgovarjala.
Veterinarski zavod v Kočevju je že dosedaj opravil skoraj 90 odstotkov uslug družbenemu sektorju kmetijstva. To je tudi glavno izhodišče za oblikovanje reorganizacije veterinarske službe v Kočevju. Reorganizacija te službe bo 1. julija letos dobila naslednje oblike:	Veterinarski
zavod v Kočevju se z vsemi sredstvi in glavnim delom personal a priključi h Kmetijsko gospodarskemu posestvu Kočevje. V okviru živinorejskega sektorja KGP bo organizirana veterinarska služba, ki bo po potrebi nudila vso pomoč tudi ostali ži-
vinoreji družbenega in zasebnega sektorja. Strokovno bo za svoje delo odgovorna veterinarski inšpekciji pri ObLO.
Za veterinarsko službo zadružnega in privatnega sektorja v
Kolpski dolini bo skrbel veterinarski bolničar kočevske zadruge. Vsa veterinarska služba v celoti se bo morala podrediti ukrepom, ki jih izdajajo državni organi v svrho preprečevanja
širjenja kužnih bolezni. S tem tudi odpade bojazen, da privatni kmetovalci ne bi bili deležni vseh potrebnih veterinarskih uslug. Umetno osemenjevanje se bo tudi v bodočo opravljalo na dosedanjih postajah.
Z vključitvijo veterinarskega zavoda v živinorejsko proizvodnjo bo koristno tudi ker bodo kapacitete zavoda bolj izkoriščene, predvsem glede štacioni-ranega ždravljenja visokovred-nih živali. Z reorganizacijo veterinarske službe v Kočevju bo dosežen smoter, ki bo zagotovil uspešnejšo preventivo in kurati-vo pri obolelih živalih, kar bo neposredno vplivalo na dvig živinorejske proizvodnje.
Ob koncu šolskega leta
Ne podcenjujmo pomanjkljivosti
Veliko lovsko slavje
Toliko lovcev kolikor jih je bilo v nedeljo, Kočevje nemara še ni videlo skupaj. Prišli, so v svojih značilnih zelenih uniformah iz bližnje in daljne okolice. Računajo, da je bilo v nedeljo
25. junija zbranih na lovski proslavi v Kočevju, katero so organizirali lovci v počastitev 20. obletnice vstaje, okrog 350 lovcev. Med gosti smo opazili znanega lovskega veterana in aktivnega
Med zborovanjem pri spomeniku
delavca v lovski organizaciji dr. Janka Lavriča, predsednika Obč. odbora SZDL Kočevje Mirota Heglerja, predsednika Občinskega ljudskega odbora Ribnica Staneta Goršiča in druge.
Kočevje je bilo za to priložnost lepo okrašeno in ne samo med lovci, tudi med ostalimi prebivalci je bilo čutiti slavnostno razpoloženje. K temu jd prispevala brez dvoma tudi rudniška godba, ki je sodelovala na proslavi.
Zborovanje lovcev je pričel tajnik Lovske zveze Kočevje Jože Kalan, slavnostni govor pa je imel predsednik LZ Kočevje Tone Ožbolt. Zatem je pokrovitelj proslave 72-letni Ivan Klun iz Ribnice, le-ta je bil med ustanovitelji prvega slovenskega lovskega društva, razvil nov lovski prapor. Na prapor je pripel svoj spominski trak, za njim pa boter prapora dr. Janko Lavrič ter Lado Švigel v imenu LZ Slovenije.
Na svečanosti so počastili tudi spomin padlih borcev, med njimi je bilo po nepopolnih podatkih 86 nekdanjih lovcev.
Diplome so podelili 45 najzaslužnejšim lovcem kot priznanje za njihov trud.
V drugem delu lovskega zbora je bilo na sporedu strelsko tekmovanje. Sodelovalo je 16 strelskih ekip z 48 lovci-tekmovalci. Prvo mesto in s tem prehodni pokal in diplomo Lovske zveze je osvojila Lovska družina Banja Loka, drugo mesto si je priborila LD Mala gora, tretje mesto pa LD Osilnica. 6 najboljših strelcev je prejelo denarne nagrade.
Ekonomske enole \ trgovini
NAŠ RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA PRI TRGOPROMETU KOČEVJE MATIJO LISCEM O EKONOMSKIH ENOTAH V PODJETJU
Akcija za formiranje ekonomskih enot in izvolitev njihovih samoupravnih organov je zdaj v trgovini v polnem teku. Tudi v »Trgoprometu« so pred kratkim izvolili tri obratne delavske svete, ter predsednike ekonomskih enot.
Zaradi česa ste smatrali za potrebno uvesti ekonomske enote znotraj podjetja?
Že več let smo razpravljali o uvedbi ekonomskih enot. Uvajati smo jih pričeli že pred tremi leti. S tarifnim pravilnikom iz leta 1959 smo odredili njihovo mesto, ter ugotavljanje in delitev dohodka in osebnega dohodka. Ker je bil od kolektivov' ekonomskih enot živilske stroke precejšen odpor zaradi manjših možnosti doseganje dohodkov, smo precej popuščali in spreminjali določila Pravilnika. Vzporedno s tem pa smo zasledovali razvojne in poslovne okolnosti. Junija lani smo ob podpori Trgovinske zbornice in Republiškega sindikata trgovcev in gostincev začeli z resnim študijem in doslednim poslovanjem in obračunavanjem dohodka in osebnega dohodka po ekonomskih enotah.
V začetku februarja letos je delavski svet sprejel nov pravilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki ga uporabljamo od 1. januarja dalje. Po ekonomskih enotah so bili izvršeni obračuni za januar, do vključno meseca maja.
Pravilnik odreja odnose med ekonomskimi enotami, ki jih predstavljajo posamezne trgovine in skladi podjetja. Prispevki za sklade so progresivni, z začetno osnovo lanskoletne povprečne plače pb kvalifikacijah. Osebni dohodek delijo izključno kolektivi ekonomskih enot. Odpravili smo tarifne postavke in uvedli sistem točkovanja po kolektivu. Sporne primere rešuje UO. Živilska stroka kljub veliki delovni storilnosti ne dosega takih uspehov kot trgovine z industrijskim blagom.
Kakšne pristojnosti imajo kolektivi ekonomskih enot?
Le-ti, kot že rečeno izvajajo delitev osebnega dohodka ekonomske edinice. Že nekaj let predlagajo premestitev in odpustitev delovne sile in vodijo gospodarjenje svoje ekonomske enote. Vsaka ekonomska enota od novega leta dalje prejme obračune svojega poslovnega uspeha. Letos se je izredno povečalo zanimanje za gospodarjenje, zlasti za povečanje delovne storilnosti in zmanjšanje poslovnih
stroškov. 19. in 20. junija smo imeli volitve v delavske svete ekonomskih enot. S tem je razširjeno delavsko samoupravljanje do poslednjega delavca v podjetju. Nekatere pravice in dolžnosti ekonomskih enot bodo razčiščene z novimi pravili, sedaj pa poslujejo po medsebojni pogodbi, ter so v odnosu do grosističnega oddelka v enakem položaju kakor zunanji kupci, ter samostojno izvajajo nabavno in prodajno službo.
Kakšen vpliv ima kolektiv ekonomske enote na določanje razlike v ceni?
Kalkulacija cen je v podjetju enotna. Kolektivi ekonomskih enot predlagajo potrebna zvišanja ali znižanja cen, sicer pa se cene določajo z oddelkom za
kalkulacije in ekonomskimi enotami sporazumno. Naj dodam še tole: Mnogim artiklom so cene predpisane. Proizvajalci stalno zvišujejo cene svojim proizvodom, potrošniki pa to pripisujejo trgovini. »Trgopromet« posluje z nizko razliko v ceni, ki je precej pod okrajnim povprečjem.
Pa še zadnje vprašanje: Koliko ekonomskih enot imate v sestavu vašega podjetja?
Vseh ekonomskih enot je 31. Naše podjetje zelo obsežno. Skupno z vajenci je zaposlenih 235 oseb. Poleg našega podjetja je v občini še osem drugih trgovin. Razmišljamo, da bi vpeljali posebno trgovino s kemičnim blagom, trgovino s pohištvom in gradbenim materialom.
Za strokovno izobraževanje
V ponedeljek, 26. junija, se je vršil v prostorih DU sestanek vseh zainteresiranih gospodarskih organizacij v naši komuni, za izobraževanje delavcev in nameščencev. Sestanka so se udeležili vsi, ki so bili povabljeni, in s tem dokazali, da je bil že čas, da se v Kočevju organizira »Izobraževalni center za vse stroke izobraževanja na delovnem mestu«. Predstavniki podjetij so se seznanili z dejavnostjo bodočega centra, ki bo nadaljeval v širši in kvalitetnejši obliki, začeto delo izobraževanja delavcev pri DU. Prisotni so bili mnenja, da je bilo dosedanje delo DU v tem pogledu koristno, uspešno in kvalitetno ter da ima zato največ pogojev, da tudi v naprej vodi in organizira izobraževanje v okviru IC vseh delovnih ljudi v naši komuni. Z novim zakonom o pridobivanju kvalifikacije na delovnem mestu, bodo gospodarske organizacije same izdajale potrdila o kvalifikaciji, na osnovi potreb in kvalitete posameznikov, zato bo-
do podjetja v bodoče veliko bolj zainteresirana za kvaliteto seminarjev in tečajev. Strokovno izobraževanje se bo odvijalo v podjetju, v okviru delovnega mesta, teoretično — splošno pa na seminarjih in tečajih. IC pa bo vsklajeval in organizacijsko vodil izobraževanje. To bo v veliki meri olajšalo delo gospodarskim organizacijam, ki so morale do sedaj pošiljati svoje delavcen in uslužbence v druga mesta na tečaje in v šole, pri tem je trpela proizvodnja in stroški so bili dokaj visoki.
Vzporedno s strokovno vzgojo delavcev in nameščencev je povezana tudi družbeno ekonomska vzgoja. Vse premalo se polaga pažnje na razumevanje problemov, ki se porajajo znotraj podjetja z uvajanjem novega gospodarskega sistema. Dosegli pa smo stopnjo razvoja, ki zahteva tako od proizvajalcev kakor od upravljalcev, popolnega razumevanja problemov, ki se porajajo pred kolektivi. Seveda te stopnje ne bomo dosegli čez noč, temveč
bo potrebno veliko truda, volje in razumevanja. Zato bo potrebno, da bo IC v tesni povezavi s podjetji in da bo na osnovi daljših potreb perspektivno nudil potrebno pomoč posameznim kolektivom. Zavedati se moramo, da z novim gospodarskim sistemom vzgajamo tudi novega človeka-proizvajalca in 1 upravljalen.
Sklep o ustanovitvi IC je bil soglasno sprejet in da naj bo ta center pod okriljem DU, ki ima pri tem delu največ izkušenj. Center bo pričel takoj s svojim delom. Na osnovi programov posameznih kolektivov naj se sestavi program centra, tako da bo zadostil vsem potrebam komune. Komisijo za izobraževanje delavcev in nameščencev sestavljajo po en zastopnik sledečih kolektivov: Avto, Instalacija, ITAS, KGP, Ključavničarstvo, Tekstilana, Rudnik, Zidar. Sestanku je prisostvoval zastopnik Obč. sindikalnega sveta, ki je poudaril važnost formiranja tega centra.
Šolska vrata so se zopet za nekaj časa zaprla. Prenehal je živ žav v šolskih učilnicah, otroci pa bodo do septembra uživali »svobodo«, nekateri na letovanjih drugi doma. Učenci, ki so razred izdelali bodo imeli prijetnejše počitnice kot tisti, ki so prinesli domov »cveke« in bodo morali razred ponavljati. Sicer pa bodimo odkriti: vsi učenci ne morejo biti odličnjaki.
Šeškovo šolo je obiskovalo 717 učencev. Skupni uspeh; 74,3 odstotke učencev je izdelalo razrede. V nižjih razredih je uspeh boljši kot višjih, kar je deloma razumljivo. V nižjih razredih je izdelalo 84,1 odstotek, v višjih pa 63,5 odstotka učencev. Opravičilo, da so bili v višjih razredih doseženi slabši učni uspehi je v tem, ker so zahteve večje, otroci se morajo več učiti in pokazati več znanja. Pozabiti ne smemo tudi na to, da stopa otrok te starosti v puberteto. Vse to so činitelji, ki se odražajo v učnem uspehu.
V drugem polletju so bili doseženi boljši učni uspehi kot v prvem. V celoti vzeto za vso šolo je bil uspeh za 5,5 odstotka boljši kot v prvem polletju.
Na Bračičevi šoli so dosegli takale rezultate:	izdelalo je
76,47 odstotkov učencev. V nižjih razredhi je izdelalo 87,86 odstotkov, v višjih 65,25 odstotkov učencev. Vzroki, da ni izdelalo večje število učencev, so v glavnem isti kot smo jih navedli za Šeškovo šolo. Če bi imele šole boljše pogoje za delo, bi bili uspehi lahko boljši. Prenatrpa-
nost v razredih (v razredu je največ dovoljeno 36, v učilnicah pa se je gneljo 40, v eni učilnici celo 46 otrok) je eden vzrokov, pomanjkanje učnega kadra, in menjavanje razrednikov med letom, pomanjkanje sodobnih učil, kabinetov, šolskih delavnic, so EK) svoje prispevali h končnemu rezultatu. Otrok tudi rabi ex> moč — starši morajo tesno sodelovati s šolo, predvsem velja to za tiste starše, katerih otroci se slabo učijo.
Bračičevo šolo je obiskovalo v preteklem šolskem letu 765 otrok. V novem šolskem letu pa se bo število učencev povečalo.
V začetku julija bodo odprli nov vajeniški dom. V novem šolskem letu bo odprtih osem novih oddelkov v prostorih starega vajeniškega doma in v dijaškem domu. Tako bo za nekaj let odstranjena skrb za uvedbo tretje izmede. To pa je še vedno začasna rešitev. Slej ko prej bo potrebno zgraditi v Kočevju novo šolsko poslopje.
Ko govorimo o šoli pa še nekaj besed o finančnih problemih. Izdatki za šolstvo so se povečali za 100 odstotkov, kar gre predvsem na račun povečanja osebnih dohodkov. Kljub visokemu proračunu za E>otrebe šolstva primanjkuje sredstev za adaptacijo, čiščenje in nabavo opreme za osem novih učilnic. Nekje bo treba najti štiri milijone dinarjev dodatnih sredstev. Primanjkuje tudi sredstev za nabavo dopolnilne opreme v novem vajeniškem domu.
Ta teden
PO SVETU
2ito in moka ZA KITAJSKO
ITALIJANSKI ZUNANJI MI- svetu. Po prvih vesteh podpira-
ltficTPB v iTinnst avi II ta Jordanija in Saudova Arabi NISTER V JUGOSLAVIJI	oziroma tamkajšnjo
Beogrod, 27 .junija. — V Ju- vlado, ki odklanja zahteve in po-goslavijo je prišel na uradni udarja, da je Kuwait neodvisna obisk italijanski zunanji mini- jn suverena arabska država, kj ster profesor Antonio Segni v je mednarodno priznana. Bližnji spremstvu soproge in visokih dnevi bodo razjasnili nejasni po-funkcionarjev italijanskega zu- ložaj v tem delu sveta, nanjega ministrstva. Visokemu
gostu so pripravili lep sprejem.	Rn	v
Pred odhodom v Jugoslavijo je NASER BO SEL v zunanji minister v izjavi za Ta- WASHINGTON? njug med drugim dejal, da je Washington, 27. junija. - P° njegov obisk v Beogradu Jogična vesteh ameriškega tiska name-posledica razvoja prijateljskih rava state Department poslati odnošajev med Italijo in Jugo- predsedniku ZAR Naserju vabi-slavijo. Obisk bo brez dvoma £ naj uradno obišče Washing-prispeval k še tesnejšemu sode- ton poluradni krogi izražajo lovanju med obema sosednjima Upanje, da bi morebitni državni deželama.	obisk predsednika Naserja	v
ZDA utegnil pomeniti začetek PONESREČEN UPOR	V	VE-	novega obdobja med ZDA	3
NEZUELI	Srednjim vzhodom.
Caracas, 27. junija. — Vojaška garnizija v Barceloni, v pristanišču, ki je oddaljeno kakih 400 kilometrov od glavnega mesta Bonn, 27. junija. — Iz Zahod' Caracasa se je uprla. Vladne ne Nemčije bodo izvozili na Ki-sile so upor zadušile. Upor je tajsko 180.000 ton žita in moke. terjal 40 mrtvih in 6 ranjenih. Prodajo žita na Kitajsko razla-Voditelja u£>ora sta bila aretira- gajo v Bonnu z ekonomskim} na. Gre že za	četrti	upor	od	interesi Zahodne Nemčije,	ki
lanskega leta.	ima prevelike rezerve žita, ki	g®
odkupujejo v svrho subvencioni-PORTUGALSKE OPERACIJE ranja nerentabilnega kmetijstva. V ANGOLI
Lizbona, 27. junija. - Portu- ZDRUŽITEV UZURPATOR-galske enote v Angoli skušajo z SKIH SIL
operacijami čimbolj zmanjšati	L ldviU 27. junija. _ Po-
J® P* nadzorstvom	leopol’dviUsJkih oborože-
uPorodov. Gre za tn okrožja na nih sil general Mobutu je izjB' angolskem severovzhodu.	vnt da pripravlja sporazum, p°
katerem bi se oborožene sil® SPORAZUM LAOSKIH PRIN- »kralja rudarske države« KS' CEV	londžija priključile enotam ler1
poldvillskega režima. S katafl' Ženeva, 27. junija. — Na 23. gkim separatistom Čombejem, k1 plenarni seji mednarodne konfe- ^ ga pred kratkim izpustili ^ renče o Laosu so pozdravili do- leopoldvillskih zaporov je tak seženi sporazum »treh laoških sporazum že sklenil. Na tiskovi** princev« v Ziirichu. Sporazum konferenci je Mobutu izjavil, d® pomeni dobro znamenje in uteg- ^ spoštoval s£>orazum sklenjen* ne ugodno vplivati na delo kon- med viadama v Leopoldvillu i*1 ference, četudi je treba rešiti še Sahleyvillu v zvezi z zaseda-precej spornih vprašanj.	njem kongoškega parlamenta.
Z APLETL J A JI OKOLI KU- HUDE POPLAVE
WAITA	Akra, 27. junija. - Zaradi ve~
Kairo, 27. junija. — Kairski likih poplav je ostalo v A*5 časopisi in tamkajšnji E>olitični nad 3000 ljudi brez strehe. N krogi posvečajo veliko E>ozomost livi in hudourniki so Por0i’r položaju v zvezi s Kuwaitom in okrog 60 hiš. Ustanovili so izjavi iraškega premiera Kaše- seben odbor za E*omoč žrtv ma, da je Kuwait integralni del p>oplav. Skoda, ki jo je P°v j0 Iraka. Izjava Kasema utegne po- čilo 14-dnevno deževje je vzročiti hude zaplete v arabskem velika.
S pesmija pa ua&ih kcafih
Tradicionalni rudarski nogometni turnir
Nastopajo: NK »Rudar« Trbovlje, NK »Rudar« Hrastnik, NK ♦‘Proletarec« Zagorje in NK Kočevje.
V nedeljo 2. julija 1961 se bo ob 8. uri na stadionu začel že 6 tradicionalni nogometni turnir moštev rudarskih revirjev Trbovlje, Hrastnika, Zagorja in Kočevja, ki se vsako leto ob rudarskem prazniku srečujejo v medsebojnem športnem tekmovanju. Tekmovanje bo pod po-
kroviteljstvom kolektiva Rudnik Kočevje. To je veliko tovariško in športno srečanje, ki združuje in povezuje delovne rudarje rudarskih revirjev ob njihovem prazniku.
Po končanem nogometnem turnirju bo ob 16. uri pričetek velikega NAGRADNEGA ŽREBANJA z bogatimi dobitki. Po končanem nagradnem žrebanju pa bo veselo rajanje ob zvokih »Roških fantov«.	-er
Nadvse imeniten je bil ad hoc koncert tovarišic, in sicer: tov. Čelešnikove, Anite, Olge, Katice in drugih prav na vrhu Vršiča — pod marelo. Pred odhodom z vrha so priredili pri voj. postojanki koncert na prostem. Zdelo se je, da kličejo vse bleščeče se vrhove za pričo, da so najboljši pevci v — Kočevju. Nato navzdol v Trento, proti izviru Soče. Ta je v svoji naravni krasoti v resnici enkratno doživetje! Simon Gregorčič in njegova »Soči« — zdi se, da vsa narava tam okoli deklamira. Soča je najlepši Gregorčičev spomenik! V koči »Pri izviru Soče« zopet pišemo razglednice, tu sta slivovka in brinjevec, pa slavni pršut. Obe poeziji, duha in telesa, sta bili do kraja potolaženi.
Soča je res bistra reka. Kilometre daleč od izvira ji vidiš belo prodnato dno. Urno brzi čez skale, jih melje, neusmiljeno dolbe strugo, napada cesto, ki se kar ne more ločiti od nje. Pri spomeniku Julija Kuggyja postanemo in ga pobliže pogleda-
mo. Naš v vsem dobro podkovani vodič tov. Humek pove, da je bil ta mož slaven planinec in svetovno znan opisovalec lepot naših gora. Fotografi so zopet na delu. Edo izpolni obljubo, ki jo je dal nekemu častilcu Kuggyja pred odhodom iz Kočevja: spleza na spomenik in ga trikrat poljubi. Edo je težak, trije mu pomagajo. Dosti opravka za tri poljube! A kaj, Edo je mož beseda. Kar obljubi, stori. Fotografi pa delajo, delajo!
Nekako na sredi poti med Logom pod Mangartom in Bov-
cem, kjer naj bi imeti koncert in prenočili, stoji tik ob cesti stara avstrijska trdnjava Kluže. Mogočni zidovi so nas spomnili napoleonskih bojev v naših krajih. Tudi v prvi svetovni vojni je bila še kar uporabna. Iz tistih časov so obrambne line, vzidani prostori za topove in mitraljez. V njeni bližini je še mnogo ostankov iz nekdanjih krvavih dni soških ofenziv: skrivni rovi, bunkerji in spomeniki. Mnogo ljudi prihaja še dandanes obujat spomine na tiste težke čase. V enajstih soških bitkah je tu iz-
krvavelo tisočero in tisočero naših fantov. Trdnjava, pokopališča, spomeniki in ostanki fronte govore o tej veliki moriji. Idilično sliko kaže pogled iz avtobusa na Rombon, Svinjak in Golobar, kjer je tekla avstrijsko-! tali j anska fronta. Takrat p>a so žvigale krogle in granate skozi zrak in naši ljudje so tod stopali na morišče, škropili svojo zemljo s srčno krvjo ...
Ogledali smo si staro trdnjavo. V pritlični kasemati, visoko obokani in skrivnostno mračni, je zbor priredil kratek pietetni koncert. Imeli pa so tudi tu hvaležno občinstvo. Turisti iz Istre, s katerimi smo se tu srečali, so zbrane poslušali in pohvalno ploskali.
(Nadaljevanje)

Qi&atiit prebivalcev Zahvale J^cvdam JsZqublietiv iIxeklici
GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE
Poročili so se: Jerič Miha, delavec iz Šalke vasi 75, star 30 let in Mihelič Franj ica, delavka iz Livolda 33, stara 29 let, Po-Zderec Franc, tesar iz Mlake 2, star 33 let in Vršič Ana, delavka iz Mlake št. 2, stara 31 let, Lang Alojz, delavec iz Kočevske Reke star 28 let in Kisilak Karolina, delavka iz Kočevske Reke, stara 20 let, Briški Jože, ključavničar iz Kočevja, Trg svobode 28, star 25 let in Levstek Albina, natakarica iz Ko-9dV^a’ Ljubljanska cesta 4, stara let> Janež Peter, delavec iz ebce 2, star 50 let in Levstek lan ja, roj. žagar iz Papežev J, stara 48 let.
Umrla je Tratnik Matilda, rojena Tomc, družinska upokojenka iz Kočevja, Ljubljanska c. 29, stara 56 let.
RIBNICA
Umrl je Pogačnik Peter, upokojenec iz Žlebiča 23, star 74 let.
DRAGA
V Ljubljani sta se poročila: Pan tar Valentin, kmet iz Pod-preske 14, star 31 let in Stimac Hermina, delavka iz Pungrta 3, stara 20 let.
Umrla je Poje Katarina, roj. Benčina, gospodinja iz Podpre-ske 28, stara 71 let.
SODRAŽICA
^ Umrla je Stupica Marija iz Preske 2, stara 77 let.
KOSTEL
Rodila je Skender Marija, gospodinja iz Kostela 6 — dečka Petra.
ČESTITKE
Za gradbenega inženirja je diplomiral tov. Janez Grebenc iz Sajevca, čestitamo!
*
Ljubi mami Jožefi Hren iz Salke vasi želita za 80. rojstni dan mnogo zdravja Kristina in Tone.
*
Janezu in Ivki Kek iz Podles-ja čestitajo in želijo za praznovanje vse najboljše, posebno pa zdravja družini Vrščajevi in Krajčevi iz Rajndola.
Prodam
Poceni prodam motorno kolo ^hamke »Java« 150 ccm. Ogled ob nedeljah v Kočevju, Trg svobode 10.
PRODAM
Ron j a starega 2 leti za lažje ožnje ugodno prodam. Gorenje 19 Pri Stari cerkvi.
OBVESTILO
Upravi Dijaškega internata in vajeniškega doma Kočevje spo-
ročata, da bo novi Vajeniški dom sprejemal vajence in dijake (fante in dekleta). Interesenti naj čimpreje vlože prošnje na upravo Vajeniškega doma.
OBVESTILO
Krajevni odbor ZB NOV Grčarice bo na Dan borca, 4. julija razvil prapor.
Vabilo vse borce, posebno pa tiste, ki so za časa borbe sodelovali v naših krajih.
Razvitje prapora bo ob 8. uri zjutraj. Po svečanosti bo zabava.
Odbor
OBVESTILO
S pričetkom poletne vročine prihaja do večje potrošnje vode. Pri tem pa opozarjamo, posebno vse pavšalne potrošnike vo<lc, <la jo racionalno uporabljajo. Napajanje živine, pranje avtomobilov, zalivanje vrtov in podobno naj se vrši z drugo vodo ali že enkrat rabljeno vodo in podobno. Upravni organi stanovanjskih in ostalih zgradb so materialno in kazensko odgovorni, da je vodovodna napeljava v zgradbi res vodotesna ter da se iztočne pipe po uporabi tesno zapirajo. Ker nimamo zgrajenih še vseh potrebnih rezervoarjev, tudi preskrba z vodo iz »Obrha« ne poteka še normalno. Zato je potrebna najstrožja zavestna disciplina pri koriščenju vode, sicer bomo brezvestne
lanc ^hlampus:
JC
o Loja coata
koristnike občutno kaznovali. Lahko pa pride tudi do skrajne mere da bomo morali vodo zapirati in bo na razpolago samo ob določenem času. Vzemite opozorilo za resno.
Uprava Vodne skupnosti Kočevje-Ribnica
Vodna skupnost za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice RAZPISUJE mesto črpalničarja na vodovodnem črpališču »Obrh« pri vasi Blata. Nastop službe najkasneje do 15. avgusta 1961. Pismene ponudbe na upravo Vodne skupnosti.
OBVESTILO
Stanovanjska skupnost Kočev-je-mesto obvešča prebivalce, da bo v soboto 1. julija začel v prostorih bivše mlekarne poslovati nov servis — pralnica, krpalnica in kopališče. Tu bo urejena tudi zbiralnica za kemično čiščenje oblek.
Obrati bodo poslovali na Reški cesti 5 a:
Pralnica — vsak dan od 8. do 10. ter 16. do 18. ure.
Krpalnica — vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
Kopališče — v sredo in soboto od 14. do 20. ure.
Zbiralnica za kemično čiščenje, sprejem in izdajanje vsako sredo od 8. do 10. in od 16. do 18. ure.
Stanovanjska skupnost se cenjenim strankam priporoča.
Sedaj pa je srečen in ta tre- ji ni do pogovora. Drugačna, či- kruh. Sef me čaka. Naj čaka! nutek je tako lep. Rad bi komu sto malo, pa vendar drugačna Malo še, čisto malo... Bo že po-pripovedoval, vse povedal... je bila.	čakal.«
Tiha in mračna je bila soba. Pospravila je prazno posodo, Vstala je in se znašla potem V sosedni, kjer je Ivan kot va- sedla k njemu in mu popravila spet pri njem. Hvaležen ji je jenec spal, je nekdo hodil, po- odejo, v katero je bil zavit. Pri- bil za to.
tem nekaj premikal in odšel. Se- maknila se je. A sedela sta mol- »Pred drugo se vrnem še en-daj je bilo Ivanu že toplo. Vzne- če.	krat.« Popravila si je lase in po-
mirjenje v njem je ugašalo, v »Presenetilo me je, da si odšla ravnala obleko, nataknila pred-stegnih ga je lahno tiščalo, dolg sem. Nisem si znal razložiti« pašnik in odhitela iz sobe. Iva-dveh neprespanih noči mu je za- »Mislila sem, da to razumeš, na se je lotevala sladka drema-piral veke, obrnil se je na bok Kolikokrat sem ti že govorila, vica, ki se ji je prepuščal brez in stisnil iztegnjene roke med da bi rada ven. Proč iz vasi. Kaj misli.
kolena.	naj počnem tam? Vsa dekleta to Zavedel se je, ko je izza vrat
To je trajalo dolgo.	vedo. Katera le more, odide. Oče zaslišal čuden ropot, kot korake,
Prav blizu je udaril zvon. Ko me ni maral pustiti. Mama je kot sopenje, nekaj sekund tiši-je odzvonilo poldan, je zaslišal vselej, kadar sem to omenila, ne, zatem kot udarec s plosko pričakovane lahke in hitre ko- začela tarnati nad menoj. Ne ra- roko, dotik čevlja ob vrata, da rake. Vstopila je in ga nežno po- zumejo, da vsi otroci ne morejo so se stresla, drsanje čevljev po ljubila na lice.	ostati doma. Preveč nas je. Vera podu, vmes nekaj kot sopenje,
»Kosilo ti bom prinesla v so- mi je priporočila to službo. Do- pridušeno in obupno. Nato je bo.« Z roko je pogladila Ivano- ma me niso pustili. Sprli smo nekaj težkega butnilo ob vrata, vo čelo in odšla.	se in ušla sem. Kaj sem hotela da so se stresli podboji in da se
Oblekla mu je svojo jutranjo drugega. Zdaj —«	je sunek prenesel na steno in
haljo in potem sta oba jedla nje- Ni izgovorila dalje. Naslonila na pod. Vrata so potem šklepe-no kosilo. Iz predpasnika, ki ga je glavo na njegovo ramo, začu- tala, se spet močneje stresla, kot je prej odložila, je vzela nekaj til je vonj njenih las in njegov bi se nekaj odrinilo od njih. Za-žemelj. Gledala ga je.	obraz se je zgubil v njih. Roke četek teh čudnih glasov je le
»Mična punčka bi bil,« se mu so jo objemale in ustnice so bile nejasno dojel, tudi ni vedel, je zasmejala.	na vsem \njenem obrazu.	kdaj se to godi; od takrat ko je
»Ti pa si zelo čedna!«	To je trajalo dolgo. Ta trenu- sobo zapustila Mimica, bi za-
Nakremžila je obraz. To je tek je bil ves svet drugačen. radi njega lahko minilo le nekaj Ivanu vselej ugajalo.	Mimica je stegnila roko in po- minut, ura ali pol dneva. Pola-
Med jedjo jo je opazoval, gledala na uro.	goma se je dvigal s postelje.
Sklanjala je glavo in čutil je, da »Sedajle bi morala prevzeti	(Nadaljevanje)
Gasilsko društvo Vas - Fara
PGD Vas-Fara deluje že 35 let. Vsa leta je želo lepe, delavne uspehe, čeprav je bilo pred nekaj leti še zelo šibko s sprejemom novih članov in nekaterimi spremembami v vodstvu se je društvo spet okrepilo. Zavest in požrtvovalnost posameznih članov društva sta znatno pripomogla k napredku.
V Vasi ima društvo lepo urejen dom. Tu je orodišče z motorno brizgalno, 'ki jo je društvo dodelila občinska gasilska zveza Kočevje. Poleg tega imajo tudi ročno brizgalno, ki so jo nabavili z lastnimi finančnimi sredstvi še pred vojno.
Gasilsko društvo Vas-Fara je eno najboljših društev v kočev-
JADRAN, Kočevje: od 30. junija do 2. julija ameriški barv. cinemascopski film »Dolgo toplo poletje«, 3. in 4. julija jugoslovanski barvni film »Gospod predsednik srednji napadalec«, 5. in 6. julija ameriški film »Divji veter«, od 7. do 9. julija ameriški cinemascopski film »Nemima leta«.
SVOBODA, Rudnik: 1. in 2. julija danski film »Igra mladosti«, 8. in 9. julija angl. barv. film .Nepričakovana ljubezen’.
RIBNICA: 1. in 2. julija ameriški barvni cinemascopski film »Človek v sivi obleki«, 8. in 9. julija sovjetski barvni film »Ogleduh«.
SODRAŽICA: 1. in 2. jul. nemški barvni film »Rose Bemdt«, 8. in 9. julija italijansko-fran-coski barvni film »Poslednji raj«.
LOŠKI POTOK: 2. julija sovjetski film »Ilič Lenin«, 9. julija film »Dvajset jeznih mož«.
VELIKE LAŠČE: 1. in 2. julija ameriški barvni film »Povabilo na ples«, 8. in 9. julija
angl. film »Ladja, ki je umrla od sramu«.
DOBREPOLJE: 1. in 2. julija ameriški barvni cinemascopski til »Vooiv zumlhwordgovcuml film »Vozovi na zahod«, 4. julija jugoslovanski barvni cinemascopski film »Tri Ane«, 8. in 9. julija francoski cinemascopski film »Ljubimca«.
PONIKVE: 5. julija jugoslovanski barvni cinemascopski film »Tri Ane«.
KOČEVSKA REKA: 1. in 2. julija angleški film »Ladja, ki je umrla od sramu«, 5. julija ameriški film »Mojih šest kaznjencev«, 8. in 9. julija angleški barvni film »Doktor brez dela«.
PREDGRAD: 1. in 2. julija jugoslovanski film »Volčja noč«, 8. in 9. julija francoski barvni film »Foli Boržer«.
BROD NA KOLPI: 1. in 2. julija ameriški barvni film »Bagdadska sirena«, 8. in 9. julija
francosko-italij anski barv. film »Avanture Kazanove«.
Spored RTV Ljubljana
NEDELJA, 2, JULIJA
6.40 Majhni ansambli v vedrem ritmu. 7.15 Bitoljska rapsodija, 7.35 Godalni orkester in naši pevci zabavne glasbe. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.33 Iz albuma skladb za otroke. 8.50 Venček narodnih. 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.50 Slovenska suita 1941-1945. 10.00 še pomnite tovariši... Miha Klinar: Prva bitka. 10.30 Hej tovariši! 10.45 Spoznavajmo svet in
domovino. 11.45 Orkestra Franck Pourcel in Mantovani. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 13.50 Slike iz Alzacije. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pokaži kaj znaš! — 17.00 Športno popoldne. 20.00 Poseben prazničen program Jugoslovanske radiotelevizije. 22.15 Zabavni zvoki za vse. 23.05 Plesna glasba. 23.50 Simfonična pesnitev.
ski občini. Delavni in požrtvovalni so vsi člani društva, saj se vedno udeležujejo raznih akcij in prireditev.
Delavnost društva se odraža
vsepovsod. Gasilci radi priskočijo na pomoč tudi drugim organizacijam, nekateri člani se posebno zanimajo za RK, in so se udeležili tečaja prve pomoči. Samo v letošnjem letu so gasilci priredili že tri veselice. Dobiček so namenili za nabavo novih gasilskih oblek in orodja.
Za ocenjevalne vaje gasilskega društva, se gasilci iz Fare zelo vestno pripravljajo. Imeli so lepo število vaj, ki so potekale v najlepšem redu. V Tednu požarne varnosti so imeli naši gasilci vajo na Vrhu-Krkovem in pri zajetju vode v Gotencu. Na vrhu imajo vodovod, nimajo pa hidranta. Ker v bližini ni tekoče vode, bi bil hidrant nujno potreben. V vaseh Pirče in Petrina je voda blizu, vendar bi bilo, zaradi pomanjkanja cevi dobro, da bi tudi Pirče in Petrina dobile hidrant.
Kot nikjer in nikomur, tako tudi našemu društvu ne manjka težav in novih potreb. Nujno potrebne so nove cevi. Društvo prosi občinsko gasilsko zvezo, da mu priskoči na pomoč.
Naši ljudje v kolpski dolini z razumevanjem gledajo na napredek gasilskega društva. Vsak rad prispeva svoj delež za pomoč gasilskemu društvu. Skoraj v vsaki hiši ima društvo po enega podpornega člana.
Gasilsko društvo Vas-Fara zasluži vso pohvalo, saj je že večkrat rešilo prebivalce kolpske doline velikih elementarnih nesreč, požarov in drugih nezgod. Še posebna pohvala pa gre članom društva, ki vlagajo svoj trud, da bi na ocenjevalnih vajah dosegli čim boljši uspeh.
V. I.
Trinajsti volk liana krajša
LOVCI GOJITVENEGA LOVIŠČA KOČEVJE SO UNIČILI VOLČJO TOLPO V VELIKI GORI. USPEH SEDEMDNEVNEGA ZALEZOVANJA JE ODRASLA VOLKULJA, ŠTIRJE MLADIČI IN VOLKULJA IZ LANSKEGA GNEZDA. DOMNEVAJO, DA SE PO GOZDOVIH ZA OSTRIM VRHOM SE KLATI SAMEC IN PREOSTALI MLADIČ.
Gasilci iz Nemške vasi so se izkazali
V nedeljo popoldne je v Ribnici gorel skedenj. Minilo je nekaj časa, da so prišli na pomoč prvi gasilci iz Opekarne i-n LIP. Ljudje, ki so bili navzoči pri požaru, so pričakovali prve gasilce prostovoljnega gasilskega društva Ribnica, vendar teh ni bilo. Kakor se je zvedelo, so bili v času požara na gasilskih vajah nekje izven Ribnice. Tudi kasneje jih ni bilo.
Za že omenjenim gasilskim društvom so prišli na pomoč tudi gasilci iz Nemške vasi. Čeprav je vas razmeroma oddaljena od trga, so bili gasilci dokaj hitro na kraju požara. Sledila so jim še ostala gasilska društva. Na kraj požara bi prišli gasilci iz Nemške vasi še prej, če bi imeli na razpolago gasilski voz. Tako pa so morali iskati prazen voz po vasi. Večinoma so bili vozovi naloženi s senom. Njihova želja je, nabaviti gasilski voz, ki bo stalno opremljen z gasilskim priborom, da bodo prišli ob požaru kar najhitreje na potrebno mesto. Vprašanje pa je, kako priti, do denarnih sredstev za nabavo vozila. Morda smejo upati, na dodatno pomoč ObGZ Ribnica iz sredstev dotacij!? Del sredstev bi si preskrbeli sami.
Da so člani prostovoljnega gasilskega društva iz Nemške vasi med prvimi na kraju požara, ni dokaz samo požar v Ribnici, marveč tudi požari, ki so jih gasili že pred tem.
VREME
V	splošnem bo ostalo vreme bolj nestalno in hladnejše. Padavine pričakujemo okrog 1., 4„ 6. in 9. julija. Vmes 1. do 3. dnevna razjasnitev in lepo vreme.
Kamen,
V	podzemeljskih jamah smo kakor doma, pravijo ribniški jamarji, ki se že več let pridno in neumorno spuščajo v lijakasta brezna in široke ponikalne jame, ki jih je v okolici Ribnice več sto.
Zadnja večja akcija je raziskovanje ponikalne jame - Ten-
Gozdovi med Jelenovim žlebom, Ostrim vrhom in Travno goro so temni in težko prehod-
ni. Noben ropot ne moti enakomernega šumenja v krošnjah mogočnih jelk. Ostre skale pod drevesi ovirajo skoraj vsak prehod. Ni čudno, da si je ta kraj volčja tolpa izbrala za svoje prebivališče.
Lovec državnega lovišča Rus iz Jelenovega žleba je zadnje čase vse pogosteje opažal volčje
voda ia
tera pri Žlebiču, v katero ponikne potok Tržiščnica ob večjem vodostaju pa tudi Bistrica. Raziskave so opravili pod vodstvom člana DZRJS Tomaža Planinarja iz Ljubljane tudi člani Društva jamarjev iz Ribnice.
Vhod v jamo je lijakaste oblike in pelje 5 metrov naravnost
sledi na drčah, ki vodijo od gojitvenega lovišča proti Sodražici. Čeprav se je volčja tolpa zadr-
ževala v lovišču LD Sodražica so lovci na rednem sestanku Gojitvenega lovišča sklenili, da bodo napravili konec volčji nadlogi.
Upravnik Lado Švigelj je takoj za tem organiziral ekipo, ki je prebila pet noči v gozdovih Velike gore. Prvo noč so čakali zamanj. Vendar je lovec Miklič
irak...
v globino. Tu se odpre dvorana, ki ima strop 7 m visoko. Pozneje se prostor zoža v jaške in sifone. Prodiranje je sila težavno. Nekaj nad 150 m od vhoda izvira v jami potok Tržiščnica, ki ponikne pred jamo. Hodniki so ozki in zaliti z vodo, ponekod je jamarjem segala do vratu. Nič kaj prijetna kopelj, saj so namerili temperaturo vode, ki v jami ni presegla osem stopinj. Visoki škornji niso mnogo pomagali. Po 491 m daljine in 21 m globine nad površjem so morali raziskave zaključiti, ker jim je pot preprečil globok sifon poln vode. Izvršili so vse potrebne meritve in načrt vrisali v skico. V jami so našli vrsto jamskega rakca, ki doslej še ni bil najden v nobeni podzemeljski jami. Raziskave nameravajo nadaljevati potem, ko si bodo od DZRJS sposodili potapljaške obleke.
Tudi drugače so ribniški jamarji zelo aktivni. Pridno gradijo kočo pri Francetovi jami v Mali gori. Zidafska dela so v največji meri z udarniškim delom že zaključena. Letos imajo v načrtu nadaljevati z raziskavo jame pri Tobakovi Hruški, raziskali bodo globino nad 110 metrov. Upajo, da bo s tem to najgloblje brezno na Dolenjskem do kraja raziskano. Dogradili bodo tudi pešpot do Francetove jame in začeli raziskovati dve jami nad Otavicami.
-ar
zaslišal na preži oddaljene glasove mladega volka. Drugo noč so število lovcev povečali. Osem jih je obkrožilo področje, od koder so prejšnjo noč prihajali volčji glasovi. Šele naslednje noči so bili uspešni. V noči 19. junija je padel prvi mladič, drugo noč še eden, 21. junija pa še dva mladiča in enoletna Volkulja. Domnevali so, da je od tolpe ostala še samica in odrasel samec, volčji skot pa je bil pokončan.
♦
Trije lovci Gojitvenega lovišča so se dogovorili, da bodo v noči od ponedeljka na torek spet poizkusili srečo. Med njimi je bil lovski as Ivan Grajš iz Dolge vasi. Oba lovca sta dobila goste, tako da se pogona nista mogla udeležiti. Lovec Grajš ne bi bil Grajš, če bi odložil neodložljivi lov. Sam se je odpravil med ostre skale v gozdove za Ostrim vrhom. Z motorjem se je odpeljal do področja kjer so uplenili volkove prejšnje noči, nato pa peš nadaljeval pot proti vrhu. Noč je bila mesečna, gozd se je pričel redčiti. Nekaj pred polnočjo je v smeri proti Jelenovemu žlebu, za svojim hrbtom razločno slišal volčje zavijanje. Takoj je uganil, da volkulja išče svoje mladiče. Zalezoval jo je do jutra, med spolzkimi skalami pod temačnimi krošnjami, vendar brez uspeha. Zavijanje se je čulo sept ob 3. uri zjutraj. Noč se je umikala jutru. Ukrepati je bilo treba hitro. Poskusil je z zajčjim ječalom. Pisku, ki opo-
V torek zjutraj ob 5.30 se je na cesti II reda v Banjaloki pripetila nesreča, ki je terjala življenje 21-letnega Miroslava Ribiča, zaposlenega pri podjetju ITAS v Kočevju.
Imenovani je navedenega dne vozil z motornim kolesom Panonija od Novih sel proti Kočevju. Z njim je bil sopotnik K. A. V istem času je proti Reki iz postaje v Banjaloki odpeljal avtobus, ki vozi iz Kočevja. Po nekaj metrih je prišlo do trčenja. Motorist je vozil s hitrostjo pri-
SILNA MOč MOTORJA
50 ccm
Odkar je na težki dirkalni progi v nemškem mestu Hocken-heim zmagal tomosov kolibri — special s hitrostjo nad 120 km na uro, se je zanimanje za našo industrijo motorjev silno povečalo.
Motor je napravljen iz posebnega materiala in ima svojevrsten tehnični rekord. Na 1 liter vsebine valja doseže moč do 200 KM pri 12.000 obratih. Doslej je držala ta rekord Gilera, ki je dosegla 180 KM na liter prostornine.	,
Ta uspeh je rezultat raziskav pri izbiri materiala in oblikovanja ekspanzijskega prostora pri izpuhu, vsekakor pa velik uspeh naše mlade industrije motociklov.
EVROPSKI SATELIT — DA
ALI NE?
V Evropi nam še vedno ni uspelo izstreliti umetni zemeljski satelit. Za to misel se že leto dni ogrevajo predvsem Britanci, ki so izdelali osnutek načrta, ki predlaga naj bi takšen
naša vplenjenega zajca v volčjih ali lisičjih zobeh se je volkulja spet oglasila. Tokrat le kakih 12 m od mesta kjer je oprezoval lovec. Začela je tuliti in šklepetati z zobmi, da je človeka spreletel mraz je pripovedoval Grajš. Siva gmota se je približala in zaklenila za skalo. V polmraku je težko zadeti, čakal sem pravega trenutka. Volkulja se je obrnila, kot blisk je skočila puška k licu. Poku je sledil skok sive zveri. Kakih 15 metrov od mesta kjer je bila zadeti je hropla in dvigala glavo. Še en strel in trinajsti volk je postal plen lovca, ki skrbi, da se divjad v naših gozdovih v miru razvija. Volkulja je bila težka 35 kg.
V roških gozdovih smo volkove zatrli, pripoveduje upravnik Gojitvenega lovišča tov. Švigelj. Ugotovili smo, da se volkovi zadržujejo na enem mestu le v času skota. Tako smo jih pred tremi leti uničili 7. Pozneje napravi volk v eni noči tudi 100 kilometrov poti.
O njegovi škodljivosti ni treba praviti. Človeka verjetno predvsem v letnem času ne bi napadel, ker ima dovolj divjačine. Računamo, da odrasel volk uniči vsak dan vsaj eno odraslo divjad. Plena ne požre, temveč le raztrga in išče nove žrtve. V letu dni uniči na ta način odrasel volk več kot 300 srnjadi. Ne odnehamo, dokler zadnji volk kolje v naših gozdovih, je zaključil upravnik Gojitvenega lovišča Kočevje. In prav je tako.
bližno 55 km na uro. Avtobus je zagledal na razdaljo kakih 5 m. Pri tem je motorist spustil krmilo in zadel v desno stran avtobusa. Nezavestnega so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, venda jre med prevozom umrl.
Sopotnik je padel z motorja, obležal v nezavesti, vendar je bil le lažje poškodovan. Motorist je vozil brez vozniškega dovoljenja, neprevidno in z ozirom na ozko nepregledno cesto s preveliko hitrostjo.
satelit izdelalo skupaj 13 evropskih držav in Kanada.
Predlog predvideva, da bi Britanci prispevali raketo »Blue Stark« za drugo stopnjo bi porabili francosko raketo »Veroni-que«. Tretjo raketno stopnjo, ki bi bila ob enem tudi satelit, pa bi izdelali s skupnimi močmi.
Za izstrelitev se ogrevajo tudi Francozi. Verjetno pa bo ostalo le pri predlogu, ker so sodelovanje odklonili Zahodni Nemci, za njimi pa še skandinavske države.
DEKLETA JE PRODAJAL
Nizozemec Hoornweg je 1. 1959 v Zahodnem Berlinu zbral baletno skupino sedmih deklet in odšel z njo na turnejo po Bližnjem vzhodu in Severni Afriki, kjer je dekleta prodajal v zloglasnih lokalih. Dekleta so morala nastopati v tretjerazrednih lokalih in zabavati goste. Ko je neko dekle iz skupine pobegnilo in »vodjo« prijavilo policiji, se je »baletna skupina« vnila s turneje v Nemčijo, kjer je zahod-nonemška policija Hoomwerga aretirala.
NOVI AVTOMOBILI IZ TOMOSA
Vse kaže, da bo koprska tovarna Tomos že letos začela proizvajati nov tip »spačka«, ki bo> obdržal vse njegove dobre lastnosti, poleg tega pa bo vozilo-AMI lepših zunanjih oblik, bolj udobno in znatno hitrejše. Poleg novih vozil bo Tomos še naprej proizvajal stari tip Citroena — 2 CV. Prihodnje leto nameravajo izdelati skupno kakih 1009 avtomobilov. Predvidevajo, da bo cena novemu avtomobilu »AMI 6« od 1,2 do 1,4 milijona dinarjev. Uradnih podatkov oi-novem avtomobilu še ni v javnosti.
REVIJA NA BEOGRAJSKEM MODNEM SEJMU
Beograjski modni sejem se tudi v svetu vse bolj uveljavlja. Razen modnih oblačil in tekstila vseh vrst, bodo tudi letos priredili modno revijo, ki bo pokazala zadnje dosežke domače mode. Nastop bo dovoljen le najboljšim modelom, ki jih bodo predhodno izbrali. Na sliki: prikupen model in prikupna manekenka na lanskem sejmu.
NAJVEC.TA GUMA na SVETU
Pred kratkim so v New Yor-ku razstavili eno izmed soecial-nih ameriških vozil. Dekletce si plašno ogleduje orjaško pnevmatiko, ki meri v obsegu celih 11 metrov. Najbrž bi bilo dekletce še bolj preplašeno, če bi vedelo čemu je namenjeno vozilo na orjaških kolesih
Smrt zaradi neprevidnosti

I
»Halo?« se je oglasil.
»Gray?« je rekel globok glas. »Daley Quine pri telefonu. Slišal sem, da vam je ponoči trda predla.«
»Še zdaj se tresem,« je odvrnil Gray.
»Ali ste ga spoznali?«
»Za zdaj še ne morem reči ničesar. Kdorkoli bi lahko bil Ferguson je imel kopico sovražnikov. Vendar imam nekoga v mislih, nekoga, ki sem ga že srečal. Tako se mi zdi, dokazati pa seve ne morem.«
»Kasneje bi se pomenila o tem.« je rekel Quine. »Zdaj pa nekaj drugega. Ali ste že slišali tisto o prstnih odtisih?«
»O Herrickovih? Da. Kaj pravi?«
»Seveda ne more zanikati, prisega pa, da je ni videl vsaj teden dni pred smrtjo. Pravi, da se nista sporekla in da se bo ustrelil, če bo za vse skupaj izvedela njegova žena. Cepec neumni, niti namignil mi ni, da je imel razmerje z Beverly.«
Gray si je mazal maslo na prepečenec. »Ali
bo molčal? Ali bo s tem svojim molkom poslal svojo hčer v plinsko celico?«
»Za zdaj še ne morem ničesar reči. Vtis imam, kakor da stari zares misli, da je njegova hči ubila njegovo ljubico.«
»Kaj pa Pollard?«
»Eileen bi se lahko sporekla z Beverly zaradi njega, seveda pa bi sc lahko stepli tudi zaradi njenega očeta. Mogoče je hotela napraviti vsemu konec, še preden bi prišlo njeni materi na ušesa. Hudiča, samo Eileen ve vse to, ona pa molči. Gray,« je rekel advokat Quine in utihnil.
»Kaj pa je?« je ta vprašal in si točil sadni
sok.
»Nekaj drugega je. Eileenin uhan. V soboto ponoči so ga našli zraven Beverlynega trupla. Enega je imela Eileen v ušesu, drugi pa, hm, drugega jc nekdo vrgel k truplu. Priče so videle, da je imela Eileen pred vrati en sam uhan.«
Gray je molčal. Spomnil se je Eileen, kako je v njegovi ordinaciji vrtela med prsti en sam uhan, oblikovan v podobi delfina.
»No, to je,« je nadaljeval Quine, »še dobro, da sem pravočasno izvedel, sicer bi na razpravi debelo gledal. Po moje je Eileen izgubila uhan, ko je v veži tolkla po vratih. Ko so vlomili vrata, so se zgrnili v sobo. Pa je kdo brcnil tisti uhan v bližino trupla, seve po naključju.
Ker je Gray še vedno molčal, je Quine rekel: »Preostane le še to, da pripravimo Eileen do tega, da bo preklicala svojo izjavo.«
»Ali naj zato grem tja?« je vprašal Gray.
»Dobro bi bilo.«
12
Zoe Herrick je ležala na divanu pri oknu. Obdajala jo je kopica blazin. Grayu se je zdela zelo stara za triindvajsetletno hčer. Ponudila mu je roko. »Lepo od vas,« je rekla. »Strašno je vse to, jaz pa tako brez moči. Vem, da mi marsikaj prikrivajo. Zdelo se mi je, da bi morala govoriti z vami,. „ Sedite! Tamle je udoben stol. Mojemu možu jc všeč. Pila bom kavo. Ali lahko postrežem tudi vam?«
»Prosim, samo brez smetane in brez sladkorja,« je rekel. »Hvala, gospa Herrick!« jo je pričakujoče pogledal. Zdelo se mu je, da še ne ve za moževo razmerje z umorjeno Beverly. Ce bo šlo po sreči, tudi nikoli ne bo izvedela, je pomislil.
»Kar ne morem verjeti, da bi moja Eileen storila kaj takega,« je začela. »Vem, da bo treba iskati krivca drugod. Prav o tem bi se rada pogovorila z vami, Gray.«
»Advokat Quine je sposoben človek,« je rekel Gray, »vendar mu bo treba pomagati, kolikor bo le mogoče. Ce se ne motim, sta mi telefonirali, da mi imate povedati nekaj zelo važnega. Ali ste tudi s Quinom govorili o tem?«
»Quine mi ničesar ne pove,« se ji je obraz lahno zmračil. »Moj mož prav tako noče z menoj govoriti o Eileen. Bojim se, da se mi bo zmešalo. Ničesar mi ne povedo! Zato sem vas prosila, da bi prišli sem.«
Spet ga je pogledala. Gray je slutil, da hoče Zoe Herrick govoriti predvsem o sebi, ker sc čuti ločeno 6d vsega dogajanja. Videl je, da hoče od njega izvedeti tisto, kar sta ji zamolčala mož in advokat njene hčere.
»Vem samo tisto, kar poroča radio in kar pišejo listi,« je rekla. »Philip mi ne pove ničesar. Zdaj vidite, kako se počutim.«
»Kaj pa bi radi vedeli?« jo je vprašal.
"•Ali je Eileen zares v nevarnosti? Tega ne morem verjeti. Moja Eileen bi ne mogla nikogar ubiti. Ali jo bodo zares obsodili zaradi tega?« Naglo so se vrstila njena vprašanja, tako naglo, kakor da niti ne pričakuje odgovora na vsako posebej.
»Bojim se, da jo bodo, «je tiho rekel Gray.
Globoko je zajela sapo. Gray ni mogel presoditi, ali je vzdih zaigran ali ne. Zdel se mu je iskren.
»Prav rad bi vam povedal kaj več, vendar za zdaj e nihče ne ve kaj prida. Ali vas je obiskal kdo od policije?«
Namrščila se je in prikimala. Njegov odgovor je očitno ni zadovoljil. »Da, izpraševali so me.«
»Kaj pa so hoteli vedeti?«
»Večinoma o Eileen; kakšne prijatelje j« imela, ali je kdaj omenila Beverly Bondovo, kaj jc delala tisto noč, kako je bila oblečena, kakšne volje se mi je zdela,. Bojim se, da jim nisem mogla povedati česa koristnega.«
»Kako je bila oblečena?«
»Da, kakšno obleko je imela, ali je nosila nakit... Čudno, kajte? Saj bi si jo lahko ogledali naslednje jutro. Povedali so mi, da se ni m<>' gla preobleči, dokler ji nismo poslali drugi" oblek.«
»Ali so vpraševali po posebnem nakitu?« 3° je vprašal Gray.
»Saj ga ni imela,« je rekla Zoe.
»Niti uhanov ne?«