BeSdfHžin: ^i^Tfl^ Drugaceninač ___________ Problematika 'ivzrejeTodovniških matic Kaj moramo upoštevati pri pripravi 4 cebel .na pašno sezono? jss :' -J ...A ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s. p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks: 01 36 41 307, GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI ČEBELJE POGAČE: APIMEL, MEDOPIP, APIFONDA ODKUPUJEMO ČEBELJI VOSEK IZDELUJEMO: - hladno valjane satnlce - žične matične rešetke - rogljičene satnike AŽ - satnike LR - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča - kožice 11 in 14 satne - lesene usipalnike - dvosatne panjičke - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalnike za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke -vijake za prečne zapore V naši prodajalni vam nudimo tudi VSO ostalo čebelarsko opremo. ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO 4 % POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU V VREDNOSTI VEČ KOT 50 EUR V NAŠI PRODAJALNI. Naročeno blago vam lahko odpošljemo po paketni pošti. Delovni čas: pon. - čet.: 8-12 in 15-18, pet.: 8-15 Trgovina bo dne 26.4.2011 zaprta! ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU UW®DNDK "A UVODNIK mag. Amalija Božnar IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 117 Spoštovani čebelarji in čebelarke! Slovenija slovi po čebelarski tradiciji in vrhunskih čebeljih pridelkih. V zadnjem času pa je čebelarjenje tudi pri nas vse težavnejše. Posledice dolgoletnega neodgovornega ravnanja z naravo se kažejo tudi v čebelarstvu. Vzdrževanje zdravja v čebelji družini in skrb za pridelavo varnih čebeljih pridelkov jemljeta čebelarjem vedno več časa, zato obstaja nevarnost, da bomo ob tem pozabili na pridelavo sortnega medu. Vendarle v Sloveniji znamo in zmoremo pridelati več vrst sortnega medu. Ne zapravimo priložnosti! Pridelava sortnega medu je namreč ena od prednosti slovenskega čebelarstva. Te možnosti nimajo čebelarji v vseh državah, v Sloveniji pa to omogočata geografska lega in pestra rastlinska sestava. Čim bolj gremo proti severu, manj različnih sort medu najdemo. V Sloveniji pa sortni med znamo in zmoremo pridelati. Zato so po mojem škodljive tudi težnje, da bi med deklarirali samo kot »med« ali samo kot »cvetlični (nektarni)« in »gozdni (manin)« med. Res pa je, da deklariranje sorte zahteva od čebelarja več znanja in v nekaterih primerih tudi dodatne analize medu, predvsem pa zahteva ustrezno tehnologijo čebelarjenja, ki pomaga, da je pridelan med čim bolj sorten. Pri poimenovanju vrste medu zlahka naredimo napako. Naj navedem samo nekaj primerov: 1. Za med, točen med akacijevo pašo (ali med katero drugo), še ni rečeno, da je tudi te vrste. Imeti mora namreč fizikalno-kemične in senzo-rične lastnosti, značilne za akacijo (ali katere druge rastlinske vrste). 2. Če smo naredili analizo medu na električno prevodnost in je rezultat pokazal vrednost več kot 0,8 mS/cm, to še ne pomeni, da je ta med gozdni. Lahko je na primer lipov. Veliko nam pri tem lahko pomaga senzorika (barva, okus, vonj), natančno pa lahko sorto potrdimo le z mikroskopsko analizo. Upoštevati je treba analizo v celoti. Fotografija na naslovnici: Nepokošen cvetoč travnik je za čebele pomemben vir pelodne in cvetlične paše. Prepogosta košnja trave v intenzivnem kmetijstvu zelo osiromaši pašne vire. Čebele na cvetovih navadnega regrata (Taraxacum officinale), ki čebelam daje dobro medičinsko in odlično pelodno pašo, pri cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Jamniku nad Kropo. Foto: Franc Šivic Vlado Auguštin: Kaj moramo upoštevati pri pripravi čebel na pašno sezono? Vladimir Fajdiga: Iz predavanja dr. Ivane Tlak Gajger o Nosema ceranae dr. Peter Kozmus: Ugotavljanje odstotka čebel z rumenimi obročki na zadku na območju Slovenije Franc Šivic: Novice iz sveta 119 120 122 124 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Danilo Bedek: Drugačen način oskrbe družin 126 Klavdijo Babič: Delo terenskega svetovalca na Obali 127 Jože Sever: Problematika vzreje rodovniških matic 128 Henrik Zaletelj: Vzrejna sezona v mojem čebelarstvu 129 SONARAVNO ČEBELARJENJE Franc Zavodnik: Biodinamično čebelarjenje DELO ČEBELARJA PO MESECIH 130 Miha Štular: Čebelarjeva opravila v aprilu VETERINARSKI NASVETI 132 mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za april 134 ZGODOVINA ČEBELARSTVA_ Anton Koželj in zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar: Po sledeh zapuščine čebelarjev družine Rothschütz 135 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Melita Grilc: Kdaj se registrirati kot trošarinski zavezanec? DOGODKI IN OBVESTILA 137 138 OBVESTILA ČZS 141 MALI OGLASI 150 OSMRTNICE 155 INDEX EDITORIAL Amalija Božnar (Msc) 117 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Vlado Auguštin: What do we Have to Consider When Preparing Bees for Foraging Season? 119 Vladimir Fajdiga: From Ivana Tlak Gajger's (PhD) Lecture on Nosema ceranae 120 Peter Kozmus (PhD): Assessing the Percentage of Honeybees With Yellow Abdomen Segments in Slovenia 122 Franc Šivic: World News 124 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Danilo Bedek: Different Way of Supplying Honeybee Colonies 126 Klavdijo Babič: The Work of the Field Adviser on the Coast 127 Jože Sever: Problems With Breeding Pedigree Queen Bees 128 Henrik Zaletelj: Breeding Season in My Beekeeping 129 ORGANIC BEEKEEPING Franc Zavodnik: Biodynamic Beekeeping BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH 130 Miha Štular: Beekeeper's Chores in April VETERINARY ADVICE 132 Ivo Planinc, (Msc Vet. Med.): Veterinary Advice for April 134 HISTORY OF BEEKEEPING Anton Koželj in prof. Andrej Šalehar (PhD): Following the Trail of the Legacy of the Rothschütz Family Beekeepers Legacy Q&A 135 Melita Grilc: When to Register Excise Liability? NEWS AND EVENTS 137 138 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 141 SMALL ADS 150 OBITUARIES 155 3. Da bi zbudili pozornost pri porabnikih, pogosto navajamo vrsto medu po kakšni rastlini z našega območja, čeprav je med vsebuje zelo majhno količino. V takem primeru bi bilo treba prej opraviti zadostno število fizikalno-kemičnih in senzorič-nih analiz, predvsem pa pogledati mikroskopsko sliko medu, da bi lahko rekli, da je ta med posebna sorta. V nasprotnem primeru se zelo hitro lahko zgodi zavajanje porabnikov. Tudi z mešanimi medovi ni nič narobe. Nasprotno. Zelo pogosto so še bolj polnega okusa, prijetnejše arome in zato pri porabnikih zelo dobro sprejeti. Marsikdo bo na primer raje segel po gozdnem medu, v katerem je tudi nekaj kostanja, kot po kostanjevem medu, ki je na senzoričnem ocenjevanju dobil zlato medaljo, saj je ta za marsikoga preveč grenak. Vendar to ne sme biti razlog, da bi opustili pridelavo sortnega medu. V vsakem primeru je to višja stopnja pridelave in biti moramo ponosni, da mi to znamo in zmoremo narediti. Med pa tako dobi tudi neko dodano vrednost. Nikakor pa medu ne smemo za vsako ceno prodati kot sortnega. Opravičila, da je letina pač slabša, da je na našem območju tak, npr. kostanjev, ne vzdržijo. Vsi vemo, da imamo boljše in slabše letine in da je kakovost odvisna od botaničnega in geografskega porekla. Prav tako je tudi pri drugih kmetijskih pridelkih. V takem primeru je bolje, da med prodajamo kot mešan, kot pa da vztrajamo pri sorti, če to ni. S tem ne bomo begali porabnikov, sami pa ne bomo prekršili zakona. Ne glede na to, kakšne vrste medu bomo pridelali, moramo paziti, da bo naš pridelek varno živilo. Nič nam ne bo pomagala sortnost, če bomo imeli v medu ostanke nedovoljenih snovi. Dolgoletni sloves, da imamo v Sloveniji vrhunski med, lahko zelo hitro izgubimo. Veliko hitreje, kot smo ga dobili! mag. Malči Božnar OHRANIMO ČEBELE §@S@Q@ Dan Zemlje 22. aprila tako pri nas kot po vsem svetu zaznamujemo »Dan Zemlje«. To je dan, na katerega po Sloveniji potekajo različne akcije, katerih osrednje sporočilo je spoštovanje narave in živih bitij ter oza-veščanje ljudi, da si je treba prizadevati za ohranitev naravnega ravnotežja in zdravega načina življenja. Ob letošnjem Dnevu Zemlje bo delegacijo ČZS sprejel predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, v počastitev tega dneva pa bo v Državnem zboru postavljena tudi čebelarska razstava. Vsi po- slanci in poslanke bodo prejeli najnovejšo zgibanko Brez čebel ni življenja, ki ji bo priloženo seme sončnice. Upamo, da bomo s tem dogodkom in predstavitvijo čebelarstva vzbudili pozornost in zanimanje naših poslank in poslancev, tako da se bodo seznanili s pomenom čebelarstva in se v prihodnje še bolj zavzemali za ohranitev naše kranjske čebele. Več informacij o dogodku bo na voljo na spletni strani www.ohranimo-cebele.si. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane PROGRAM PRIREDITEV 9. SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA PRAZNIKA Prireditve bodo 17., 20. in 21. "maja 2011. Torek, 17. maj 2011, ob 9. uri, na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici: simpozij »Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori«. Petek, 20. maj 2011, ob 16.30, slovesnost v mestni hiši v Višnji Gori: 1. Predstavitev zbornika »Obstaja pa pridna in utrjena čebela, taka je kranjska«. 2. Odprtje čebelarske razstave. 3. Odkritje doprsnega kipa in spominske plošče baronu Emilu Rothschützu - Raveneggu na mestni hiši v Višnji Gori. Sobota, 21. maj 2011, ob 10. uri, v Osnovni šoli Stična: Slovesen začetek 9. slovenskega čebelarskega praznika s kulturnim programom in izročitvijo čebelarskega prapora. o UP®§G©WaÖD PPD pFDpPaVD ©eb© Vlado Auguštin* paim© ©©s©m©? Smo v prelomnem obdobju spomladanskega razvoja čebeljih družin in čebelarjevega dela v čebelnjaku. V prvih dneh pomladi se občutno poveča moč čebelje družine, kajti število na novo izleženih čebel je prvič od začetka zaleganja matice večje od tistih, ki umrejo. Toplejše vreme in prva paša v naravi spodbujata razvoj čebelje družine, ki preživlja obdobje intenzivne vzreje druge generacije čebel. Konec aprila najmočnejše družine že vzrejajo maksimalno količino zalege, podvoji pa se tudi njihova številčnost. Pri najrazvitejših družinah so že opazni prvi znaki rojilne-ga razpoloženja. Zdaj je poglavitni cilj vseh čebelarjevih tehnoloških opravil, da v obdobju cvetenja sadnega drevja maksimalno razvije čebeljo družino. Ta naj bi 15-20 dni pred glavno pašo, ki je pri nas v Beli krajini po večini na akaciji, imela čim več pokrite čebelje zalege. Bistvo čebelarjenja je čebelarjev nenehen trud za čim več zalege v čebelji družini, saj je prav od tega odvisen tudi njegov uspeh v čebelarstvu. Za doseganje tega cilja moramo čebelarji upoštevati vse naše praktično znanje in nekatera teoretična dejstva, ki jih je ugotovila čebelarska stroka. Za intenzivni spomladanski razvoj čebeljih družin je tako treba izpolnjevati nekaj pogojev, in sicer: • navzočnost mlade matice iz dobre selekcije, • optimalno zalogo kakovostne hrane v plodišču, • kakovostno satje, • optimalno mikroklimo v plodišču, • tolikšno število kakovostnih čebel, kot to ustreza letnemu obdobju, • zdrave čebelje družine z ustreznim številom čebel. Vpliv matice na spomladanski razvoj in moč čebelje družine Največje jamstvo za optimalen razvoj čebelje družine je kakovostna matica. Njena kakovost je odvisna od starosti in biološke stopnje zmogljivosti, zmogljivost njenega zaleganja pa je v veliki meri odvisna od števila fiziološko mladih čebel v družini, količine kakovostne hrane, toplotnega režima v plodišču, dotoka nektarja iz narave, vremenskih razmer in velikosti prostora v plodišču. Kakovost matice ima pomemben vpliv na številčno moč in s tem na proizvodne zmogljivosti čebelje * svetovalec JSSČ za tehnologijo Slovenski čebehr 4/2011 Letnik CXIII „g^^^- družine. Že pred časom je bilo ugotovljeno, da imajo čebelje družine z enoletno matico 37 % več zalege in da proizvedejo 42 % več medu v primerjavi s čebeljo družino s triletno matico (Radojev, 1978). Vpliv količine in kakovost hrane na spomladanski razvoj V obdobju intenzivnega razvoja zalege čebele potrebujejo veliko hrane. Tako je marca dnevna poraba hrane 200 g, aprila pa 300 g. V spomladanskem času sta zaleganje matice in razvoj čebelje družine tesno povezana s količino in kakovostjo hrane v panju ter z vnosom svežega cvetnega prahu in nektarja. Če tega ni, moramo čebelji družini priskočiti na pomoč. Iz rezerve jim dodamo medene sate z nastrganimi pokrovci, da se ne trudijo še z odkrivanjem satja. Če takih satov nimamo, jim lahko v sate nalijemo gosto medeno tekočino, če pa se je že dovolj ogrelo, jih lahko nakrmimo tudi s sladkorno raztopino. Čebelja družina mora imeti spomladi vsaj 7 kg kakovostne zaloge hrane v obliki medu in cvetnega prahu. Dokazano je, da je količina zalege neposredno odvisna od količine cvetnega prahu v zalogi in dotoka peloda iz narave. Posledica pomanjkanja cvetnega prahu v začetku pomladi je slabši razvoj, to pa je tudi vzrok za nenehno slabljenje družin v tem obdobju. Čebelja družina, ki v panj ne prinaša cvetnega prahu oziroma je ostala brez zalog peloda, je obsojena na propad, saj pomanjkanje beljakovin povzroči izgubo telesne teže V obdobju intenzivnega razvoja zalege čebele potrebujejo veliko hrane. J19_ čebel in njihovo hitro odmrtje. Takšna beljakovinska lakota povzroči pri čebelah prenehanje delovanja njihovega žleznega sistema, predvsem krmilnih in vo-skovnih žlez. Čebele prenehajo graditi satje, izločati matični mleček ter hraniti matico in ličinke. Pozabiti ne smemo niti na vodo, ki je nujna za njihov neoviran razvoj. V obdobju spomladanskega razvoja, ko se zelo hitro povečuje površina zalege in ko čebelje družine porabljajo še zadnje medene zaloge, porabijo čebele tudi do 2 dcl vode na dan. Vpliv satja Satje je sestavni del čebeljega panja. Čebele v njem gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi posoda za skladiščenje medičine, medu in cvetnega prahu. Od kakovosti satja je v veliki meri odvisen normalen razvoj čebelje družine. Velikost celic satja namreč v veliki meri vpliva na težo izlegajočih se čebel. Tako 10.000 čebel, ki se izležejo iz svetlega satja, tehta 1 kg, enako število čebel, ki se izležejo iz temnega satja, tehta 0,838 kg, tistih, ki se izležejo iz črnega staja, pa samo 0,671 kg. To pomeni, da so čebele, izležene iz celic svetlega staja, za 28 % večje od tistih, ki so se izlegle v starem črnem satju. Čebele iz svetlega satja so življenjsko in zdravstveno bolj zdržljive, kajti ne smemo pozabiti, da so varoje najraje v starem satju. Tudi zaradi tega moramo čebelarji satje obnoviti na vsaka tri leta oziroma vsako leto tretjino satja. Ob upoštevanju dejstva, da večina čebelarjev čebelari v listovnih AŽ-panjih z 18-22 sati, je to 6-7 satov na leto. Vpliv mikroklime v plodišču Toplotni režim v gnezdu čebelje družine mora omogočati takšne razmere, da ciklus razvoja čebel poteka največ 21 dni. Vsako ohlajanje zalege ta ciklus podaljša, prav tako pa vpliva tudi na kakovost izleženih čebel. Ko začnejo matice zalegati prva jajčeca, moramo panje temeljito zapažiti. Cilj paženja je ohraniti ustvarjeno toploto čebeljega gnezda, ublažiti vpliv zunanje temperature in njenega nihanja ter omiliti vpliv vetra. To naredimo s 3-4 cm debelo penasto gumo. Znano je, da je penasta guma odličen izolator, ker ne prepušča toplote, prepušča pa vlago, ki jo na zunanji strani sušita mrzel zrak in pretok zraka skozi odprta vrata. Kot so ugotovili, je razvoj družin zaradi nestabilnega spomladanskega vremena z nizkimi temperaturami hitrejši prav pri tako zapaženih družinah. Zaradi izboljšanega toplotnega režima v čebeljem panju je namreč za gretje zalege potrebnih manjše število čebel, zato bo lahko več delavk v panj prinašalo cvetni prah, nektar in vodo. Posledica upoštevanja teh temeljnih pogojev za kakovosten razvoj čebel so zdrave, močne čebelje družine, ki so v ponos vsakemu čebelarju. Ob tako pripravljenih čebeljih družinah pa se lahko ob kančku sreče nadejamo tudi polnim posodam medu. J z predavanja dr ® Nosema !□ U Tlak ©aSgeF Vladimir Fajdiga* 16. februarja 2011 je bilo v hotelu Perla v Novi Gorici izvrstno predavanje mlade doktorice znanosti Ivane Tlak Gajger, dr. vet. med. iz Zavoda za biologijo in patologijo rib in čebel pri Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Gospa Gajger je pred letom dni zaključila svoje več kot tri in pol-letno raziskovalno delo ter obranila doktorsko disertacijo pod mentorstvom doc. dr. sc. Olivera Vugreka z naslovom: Vzpostavitev sistema transpozon mutageneze za bakterijo Paeniba-cillus larvae (povzročiteljica hude gnilobe, op. a.). Vendar tema njenega tokratnega predavanja ni bila huda gniloba, temveč nosemavost, ki jo povzroča Nosema ceranae. Predavateljica je v uvodu splo- * prof. šno opredelila čebelje bolezni ter naštela neposredne povzročitelje le-teh: virusi, glive, zajedavci. Nosemavost je kronična bolezen odraslih čebel, ki jo povzročajo mikrosporidiji. Bolezen se primarno manifestira tako, da čebele prezgodaj prevzamejo vlogo nabiralk. Zaradi bolezenskih sprememb, predvsem epitelnih celic srednjega črevesa (zmanjšano izločanje prebavnih encimov) ter pri okužbi z N. Ce-ranae tudi maščobnega, žleznega tkiva in malpigi-jevih cevčic čebele prezgodaj umirajo zaradi podhranjenosti in izčrpanosti (spremenjen metabolizem proteinov). Ker podhranjene in obnemogle čebele najpogosteje umirajo izven panja, je bolezenske znake na oko nemogoče prepoznati; v tuji literaturi zato bolezen imenujejo »nevidni morilec čebeljih družin«. Posledično so opazne večje zimske izgube čebeljih družin. Nepričakovan osip živalnosti čebeljih družin med čebelarsko sezono pa je simptom, ki se pozna v zmanjšani pridelavi medu in ostalih čebeljih proizvodov ter posledično v zmanjšani pridelavi preostalih, za življenje človeka pomembnih kulturnih rastlin. Za okužbo so dovzetni vsi člani čebelje družine. Bolezen razširjajo čebele medsebojno, izmenjujoč hrano (trofilaksa), vir okužbe so pogosto tudi nehigienski napajalniki; okužene čebele imajo slabše razvito faringealno žlezo ter posledično zmanjšano produkcijo in slabšo kakovost matičnega mlečka, zato so pomanjkljivo oskrbljene ličinke dovzetnej-še za razne bolezni, pojavlja se kanibalizem, posredno pa se zmanjšuje obseg zalege. Problematične so tudi obolele/okužene matice, ki so lahko dodatni vir okužbe. Vemo namreč, da se matica iztreblja v panju, čebele pa se s čiščenjem njenih izločkov lahko okužijo. Pri okuženih maticah so ugotovili de-generacijo jajčnikov ter atrofijo jajčnih celic, kar negativno vpliva na količino in kvaliteto zalege. Klinična slika bolezni, ki jo povzroča N. ceranae, je povsem različna od nam poznane okužbe z N. apis in je predvsem nesezonska (ni tipičnih zgodnje spomladanskih in jesenskih izbruhov, pojavlja se vse leto); predvsem ni opazne grižavost čebel, mogoča je celo zapeka črevesa, ki nastane zaradi nakopiče-nja številnih spor v prebavnem traktu čebele. Znanstveniki so menja, da N. ceranae odpira vrata številnim virusom in na tak način lažje prodirajo v tkiva čebele preko poškodb epitelnih celic črevesne sluznice, ki tako poškodovana ne nudi več zadostne odpornosti črevesne pregrade. Ga. Gajger je v nadaljevanju predavanja nakazala korelativnost med okužbo z N. ceranae in pojavom tako imenovanega »CCD - Colony Collapse Disorder« - sindromom izginjanja čebeljih družin. Verjetnost pojava CCD je v družinah, okuženih z N. ceranae, in družinah, inficiranih z N. apis in N. ceranae v primerjavi z neokuženimi družinami ali družinami, ki so bile okužene le z N. apis, kar 6-krat večja. Upoštevaje, da tudi Varroa destructor bistveno zmanjšuje imunsko odpornost čebel, je istočasna infekcija z N. ceranae za čebeljo družino lahko usodna. Diagnozo okužba z nosemo lahko potrdimo le v laboratoriju z mikroskopsko analizo, ki potrdi prisotnost spor, oziroma z molekularnimi metodami, ki močno olajšujejo in poenostavljajo razlikovanje med povzročiteljicama nosemavosti. Žal pa, tako ga. Gajger, v zadnjem času prednjačijo na naših prostorih okužbe z N. ceranae. Osnovna razlika med no-semama je velikost njunih spor. Spore N. apis so za spoznanje večje (za povprečno Ipm daljše) od spor N. ceranae. Rezultati najnovejših raziskav kažejo, da je N. ceranae že vsaj desetletje prisotna v evropskih čebelarstvih. Nekateri znanstveniki so mnenja, da je za čebeljo družino okužba z N. ceranae bistveno nevarnejša od okužbe z N. apis. V nadaljevanju je ga. Gajger predstavila raziskave, ki so jih opravili na Hrvaškem, kjer so najprej s klasično mikroskopsko metodo potrdili razširjenost N. ceranae v vseh dvajsetih županijah ter v mestu Zagrebu, nato pa rezultate še dodatno preverili in podkrepili s PCR-metodo (verižna polimeri-zacija je reakcija s polimerazo - angl. PCR, polymerase chain reaction - metoda molekularne biologije, s katero pomnožimo točno določen fragment DNA). Izkazalo se je, da so bili nekateri vzorci, ki so bili po klasični mikroskopski metodi negativni, po dodatni PCR-analizi pozitivni, iz česar lahko zaključimo, da je PCR-diagnostična metoda bistveno natančnejša, ker odkriva prisotnost vseh razvojnih stadijev. Iz raziskave izhaja, da so bili vsi analizirani pozitivni vzorci inficirani z novo N. ceranae, ki je edina prisotna vrsta noseme na področju Hrvaške. Po zakonu je za zdravljenje bolezni v čebelarstvu iz znanih razlogov (pojav rezistence - odpornosti povzročitelja bolezni, pojav recidiva - ponovitve bolezni kljub zdravljenju, prikrivanje klinične slike bolezni ^) prepovedana vsakršna raba antibiotikov; žal temu ni tako v vseh drugih živinorejskih panogah. Kako v čebelji družini preprečevati okužbe in zdraviti nosemavost, ki jo povzroča N. ceranae? Držati se je treba starega načela, da je bolje preprečevati kot zdraviti ter preventivno ukrepati s higienskimi napajalniki, ki onemogočajo širjenje okužbe, z zamenjavo starega satja, pravilno in pravočasno in beljakovinsko dovolj bogato prehrano čebel in z izvajanjem dobre čebelarske prakse z minimalno količino stresa. Tudi zadostno število pravočasno narejenih in kvalitetno nahranjenih in oskrbovanih rezervnih družin z mladimi maticam je ukrep, ki sodi mednje. Ga. Gajger je v zadnjem delu svojega predavanja predstavila še sredstvo »nozevit«, ki je izvorno hrvaški proizvod, izključno rastlinskega porekla, in Predavanje o Nosema ceranae aprila na ČZS! V Sloveniji se bo znova mudila dr. sc. Ivana Tlak Gajger, dr. vet. med., iz Zavoda za biologijo in patologijo rib in čebel pri Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Med svojim obiskom pri nas bo v četrtek, 7. aprila 2011, ob 16. uri, v Čebelarskem centru Slovenije na Lukovici imela tudi predavanje o Nosema ceranae. Vstop bo prost. kot prehranski dodatek učinkovito deluje proti nose-mavosti; pripravek so testirali na njihovem inštitutu; aplikacija je enostavna. Najboljše rezultate so dosegli s pokladanjem pelodnih pogač z dodatkom no-zevita (zmanjšanje okužbe za 96,70%), temu sledi po učinku pršenje čebel s sladkorno raztopino z dodatkom omenjenega sredstva (zmanjšanje okužbe za 81,92%), zadovoljivo je tudi dodajanje nozevita v sladkorni sirup, namenjen krmljenju čebel (zmanjšanje okužbe za 78,37%). Uporaba nozevita v obliki aerosola je učinkovita le prvikrat (zmanjšanje okužbe za 78,38%), ob ponovni aplikaciji z megljenjem se učinek bistveno zmanjša. Nozevit je kot čebelji prehranski dodatek dostopen na evropskem tržišču po zmerni ceni. Kot sem v uvodu napisal, je bilo predavanje dr. Ivane Tlak Gajger odlično načrtovano, diferencirano in izpeljano ter bi se po njej lahko zgledoval marsika- teri predavatelj pri nas in v tujini; po zanimivem uvodu je nazorno predstavila problematiko, avtonomno prikazala raziskave in rezultate le-teh ter nakazala smernice, ki naj čebelarjem praktikom olajšajo in omilijo soočenje z nosemavostjo. Naj si dovolim še profesionalno pripombo, ki naj izzveni predvsem kot spodbuda (sam sem namreč šolnik z več desetletno prakso): morda bi dr. Tlako-va vseeno morala predavanje za spoznanje prilagoditi ciljni populaciji, ki ji je bilo namenjeno, torej predvsem čebelarjem praktikom, kar upam, da ne zveni omalovažujoče za poslušalce predavanja. Tudi drsni-ce v prezentaciji so bile prenasičene z besedilom, kar je onemogočalo sledenje dogajanju na platnu ter istočasno zbrano poslušanje predavanja, ki se je odvijalo v hrvaškem jeziku, kar je nekaterim slušateljem predstavljalo oviro pri razumevanju. Čeprav sem vešč delanja zapiskov, je bilo le-to skorajda nemogoče zaradi intenzivnosti in hitrosti odvijanja predavanja. Dejstvo je, da je bilo predavanje dr. Tlakove časovno omejeno in je v najkrajšem času želela predstaviti največ. Zato apeliram na organizatorja, ki se mu istočasno zahvaljujem in mu izrekam vse priznanje, da v bodoče poskrbi, kot je to sicer običajna praksa na seminarjih v tujini, da zainteresiranim slušateljem ponudi, seveda proti plačilu, vsebino predavanja v ustrezni obliki na zgoščenki ali kako drugače. J Prispevek je lektoriral avtor sam. Uredništvo anj ®bF®SkD na Peter Kozmus* z na ®D®w©m LJ V zadnjih letih je opaziti, da se v populaciji kranjske čebele v Sloveniji pojavlja več čebel z rumenimi in oranžnimi obročki na zadku kot pred časom. To opažajo tako čebelarji kot tudi strokovnjaki. Da bi ugotovili, kolikšen odstotek teh čebel se pojavlja na posameznih območjih Slovenije, smo leta 2010 izvedli morfološko analizo čebel, na podlagi katere smo določili odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku v posameznih občinah in na posameznih območjih. Analizo je zasnoval in izvedel Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), vzorce pa so zbrali terenski svetovalci Javne svetovalne službe v čebelarstvu (JSSČ). Skupaj je bilo zbranih 268 vzorcev čebel iz 103 občin. V vsakem vzorcu je bilo približno 25 naključ- * dr., Kmetijski inštitut Slovenije, strokovni vodja PRO Delež čebel z rumenimi obročki na zadku po posameznih regijah v letu 2010 no zbranih čebel, ki so jih terenski svetovalci zbrali neposredno na rastlinah. Tako je vsak vzorec ponazarjal stanje čebel v nekem kraju in ne samo stanje v enem čebelnjaku ali v eni družini. Zbrane vzorce smo na KIS-u pregledali in za vsak vzorec izračunali odstotek rumenih čebel. Pri pregledovanju vzorcev smo med rumene čebele uvrstili tiste čebele, ki so imele poleg rumenih dlačic na zadku v celoti rumen tudi prvi obroček. V tako pregledanih vzorcih je bilo ugotovljenih 5,6 % čebel z rumenimi obročki. Največji odstotek takšnih čebel je bil ugotovljen v občini Hrpelje-Kozina (20 %), v vzorcih iz 19 občin pa nismo ugotovili čebel z rumenimi obročki. Vzorce smo začeli zbirati šele konec poletja in verjetno jih tudi zaradi tega iz številnih občin nismo pridobili. Zato je na prikazani karti še veliko občin brez podatka, kljub temu pa nakazuje nekatera giba- Preglednica: Povprečni odstotki čebel z rumenimi obročki na zadku po regijah v letu 2010. Št. Regija Odstotek 1 Obalno-kraška 13,6 2 Koroška 11,9 3 Goriška 10,8 4 Notranjsko-kraška 6,3 5 Podravska 6,2 6 Spodnjeposavska 5,5 7 Savinjska 5,3 8 Pomurska 3,9 9 Jugovzhodna Slovenija 3,6 10 Zasavska 3,5 11 Osrednjeslovenska 3,1 12 Gorenjska 2,8 Povprečje 5,6 Deleži čebel z rumenimi obročki na zadku v posameznih občinah v letu 2010 nja. Ta so nekoliko bolj razvidna iz naslednje karte, ki prikazuje stanje po posameznih statističnih regijah. Kot je razvidno s te karte, je problematika rumenih čebel bolj žgoča v obalno-kraški regiji, na Koroškem in na Goriškem. V preostalem delu Slovenije se odstotek rumenih čebel giblje od 0 do 7 %. Odstotki rumenih čebel v posamezni regiji so razvidni iz preglednice. Analizo želimo nadaljevati tudi v tem in prihodnjih letih ter na ta način pridobiti podatke iz vseh občin. Pridobljene rezultate bomo primerjali tudi z rezultati med posameznimi leti in s tem ugotavljali morebitno izboljšanje stanja v posameznih regijah. Pridobljene rezultate bomo uporabili za spremljanje učinkovitosti ukrepa menjave čebeljih matic, ki ga bomo izvajali v tem in prihodnjih dveh letih. V okviru tega ukrepa bomo pri čebelarjih zamenjali do 2.000 čebeljih matic na leto. Poleg menjave matic je namen ukrepa predvsem usposobiti čebelarje za kakovostno izvajanje osnovne odbire. S tem in s praktičnimi izobraževanji čebelarjev po vsej Slovenji želimo v okviru Priznane rejske organizacije čebelarje usposobiti za prepoznavanje čebel z rumenimi obročki, tako da bodo matice s takšnim potomstvom dosledno izločali iz svojih družin, kot je to določeno v osnovni odbiri. Ob tem bi se morali vsi čebelarji zavedati, da jim čebele z rumenimi obročki na zadku ne morejo biti v ponos. J inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila za med s plastičnim sodom ter 4-satna točila za med INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! ANA KUNSTELJ, s. p. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna na vročino), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IN DRUGO ČEBELARSKO OPREMO. N©WD©© DS Franc Sivic ZDA Ameriški čebelarji z zanimanjem pričakujejo dva nova proizvoda za uničevanje varoj, ki naj bi v teh dneh dobila dovoljenji tamkajšnje Agencije za zaščito okolja (EPA) za uporabo v čebelarstvu. Trgovsko ime prvega je Hopguard. Beseda »hop« v angleščini pomeni hmelj, »guard« pa zaščito ali zaščitno sredstvo. Gre za trakove iz kartona, potopljene v temno rjavo tekočino, katere sestavni del je hmeljna beta kislina. Ta daje hmelju aromo, nasprotno pa daje alfa kislina hmelju grenkobo. Družba Beta Tec Hop Products, ki razvija ta novi proizvod za čebelarstvo, je ugotovila, da je beta kislina učinkovito sredstvo v boju proti pajkovskim pršicam, ki povzročajo škodo v sadjarstvu, uspešno pa ubija tudi varoje. Poskusi so pokazali, da deluje še proti ameriški in evropski gnilobi, proti poapneli zalegi in celo proti voščeni vešči. Za družino v eni nakladi sta potrebna dva kartonska trakova, ki ju je treba še mokra obesiti med satnike. Učinkujeta tri dni. Beta kislina ubija varoje na odraslih čebelah, ne pa tudi v zalegi. Zdravljenje lahko izvajamo celo med pašo, ker kislina ne onesnažuje medu. Ko se trakovi osušijo, jih čebele razgrizejo in odstranijo iz panja. Drugi obetavni proizvod je komercialno poimenovan kot Mite Away Quick Strips (MAQS), njegova aktivna snov pa je mravljinčna kislina. Izdelal ga je čebelar in inovator David Vander Dusen. Vse kaže, da bodo ameriški čebelarji s tem proizvodom dobili sredstvo, o katerem so sanjali leta in leta in ki izpolnjuje njihove poglavitne želje: z enim samim čebelar-jevim posegom učinkovito ubija večino varoj na čebelah in v zalegi, je varno, legalno, uporabljati ga je mogoče v velikem temperaturnem razponu, ne razvija odpornosti, ne onesnažuje satja in medu in ga je mogoče uporabljati celo ob navzočnosti medišč-nih naklad. Že leta 1997 je omenjeni čebelar izdelal posebno blazinico, prepojeno z mravljinčno kislino, ter jo poimenoval Mite Away (Pršica proč), vendar je imela ta več pomanjkljivosti. Leta 2004 je blazinico izpopolnil, tako da jo je prepojil z mravljinčno kislino v silicijevem gelu in jo imenoval Mite Away II. Toda še vedno so se ponavljali nezaželeni pojavi, kot so spreminjajoča se učinkovitost, beg čebel iz panjev in umiranje dela zalege. Potrebnih je bilo dodatnih šest let, da je končno razvil MAQS, ki je zadovoljil vse čebe-larjeve želje. Gre za komaj nekaj milimetrov debele trakove ali bolje rečeno za nekakšne tanke blazini- Mite Away Quick Strips ce iz tkanine, podobne papirju in napolnjene z žela-tinasto zmesjo mravljinčne kisline in nekih rastlinskih sladkorjev. Dve takšni blazinici je treba položiti na satnike spodnje plodiščne naklade, nanjo pa povezniti zgornjo plodiščno naklado. Na tistem mestu vzdržujejo čebele stalno temperaturo in vlago, to pa omogoča enakomerno izhlapevanje kisline, zato čebel ne vznemirja. Po treh dneh izhlapi vsa kislina. Uničene so vse varoje na odraslih čebelah in tudi večina varoj v zalegi, zlasti vsi nežni samčki. S tem je preprečeno parjenje v celicah. Tudi če katera od samic preživi, bo neplodna in torej ne bo več nevarna za prihodnost čebelje družine. In koliko stane eno takšno zdravljenje z dvema blazinicama? Od 4-5 USD. Torej, kar lep zaslužek za iznajditelja in za bodočega distributerja. Naj povem, da sem že pred desetimi leti videl, kako so na univerzi v Vidmu preizkušali mravljinčno kislino v gelu. Žal je ostalo le pri poskusih, ker se je vodilni raziskovalec dr. Milani smrtno ponesrečil, njegovi nasledniki pa dela niso nadaljevali. Ali ni vse, kar sem zapisal, izziv tudi za nas? Slovenski čebelarji smo rojeni inovatorji in morda se bo kdo vendarle opogumil in poskusil narediti kaj podobnega, kar je uspelo ameriškim kolegom. J Vir: Oliver, R. (2011): Miticides 2011. American Bee Journal, št. 2, februar, str. 145. Španija Zgodilo se je, kar so španski če-"1;- belarji s strahom pričakovali. Lansko jesen so v okolici baskijskega mesta Huesco na severu države, ne daleč od francoske meje, našli gnezda azijskih sršenov. Ljudje so jih opazili že nekaj mesecev prej, saj jih ni težko ločiti od običajnih evropskih sršenov. Zadki so namreč temno rjavi in imajo proti konici samo en rumen obroček. Izkušnje iz Francije kažejo, da so za čebele veliko bolj nevarni kot njihovi evropski sorodniki. Na Kitajskem ne povzročajo kakšne velike škode, ker se jim znajo tamkajšnje čebele učinkovito postaviti po robu. Vsakega vsiljivca, ki se pritepe v gnezdo, velika skupina čebel preprosto stisne v klobčič in ga umori s povišano temperaturo. Tega menda evropske čebele še ne znajo. Napad sršenov povzroči med njimi tolikšen strah, da si niti iz panjev ne upajo. Prizadeti baskijski čebelarji bodo letos organizirali poseben seminar, na katerega bodo povabili tudi francoske kolege, ki imajo z azijskimi sršeni že nekaj izkušenj. Skupaj bodo skušali izdelati strategijo boja proti temu, za čebelarstvo nevarnemu novemu sovražniku. Zanimivo pa je, da so sršeni v Nemčiji zaščiteni, ker imajo v naravi nekakšno vlogo policije in je zato vsako uničevanje njihovih gnezd kaznivo dejanje. Ko se bodo azijski sršeni pojavili tudi na nemškem ozemlju, takšna zaščita zanje najbrž ne bo veljala. Vir: Canas, S. (2011): Plaguisidas. Vida apicola, št. 1-2, januar, februar, str. 7. Nemčija_ Vedno več nemških kmetov se odloča za ekološko kmetovanje. S tem ustvarjajo možnosti tudi za ekološko čebelarjenje, zato se takšni kmetje in čebelarji med seboj povezujejo, s tem pa laže pridobivajo tudi sredstva iz skladov za sonaravno gospodarjenje z zemljo. Njihovi travniki niso več samo zeleni, ampak se vse leto kopljejo v pisanem cvetju, ki daje čebelam zdravo hrano. Kmetje se zavedajo pomembnosti čebel za opraševanje. Tudi tisti, ki ne kmetujejo ekološko, puščajo del zemljišča neobdelanega ali pa ga namensko zasejejo z medovitimi rastlinami. Takšne površine kosijo bolj poredko in pri tem pazijo, da ne uničijo morebitnih gnezd čmrljev. Na srečo so jim na voljo različne mešanice semen, ki so izbrane tako, da se rastline med seboj podpirajo in da na travnikih ves čas nekaj cveti. V teh mešanicah so najpogosteje zastopani plavica, poljski mak, slezenovec, ajda, kamilica, ognjič, sončnica, rdeča detelja, boreč in osat. Ekološkim kmetom in čebelarjem se zdaj pridružujejo tudi lovci, saj so takšni travniki idealna gnezdišča in pribežališča za malo divjad. J Vir: Kleinhenz, J. (2011): Neue Kraft für müde Bienen. Deutsches Bienen Journal, št. 3, marec, str. 6. AwrON lAV?.-: I : i......- Cena 10 EUR tel.: 040/506 260 Henry Malcolm Fraser se je kot prvi od štirih otrok, rojenih v drugem zakonu uspešnega kolonialnega posrednika Jamesa Fraserja, rodil v Wandsworthu leta 1874. Po diplomi na univerzi v Londonu je postal učitelj. Poučeval je na več manjših zasebnih šolah, dokler ni dobil službe na gimnaziji Alleyne's v kraju Stone v Staffordshiru. Tam je ostal do upokojitve, ki jo je dočakal kot ravnatelj. Z navdušenjem se je vključeval v staffordshirsko življenje, zlasti kot član kluba North Staffordshire Field Club, v katerem so se ukvarjali z naravoslovjem in arheologijo tega območja. Verjetno se je prav tedaj začel zanimati za čebele in čebelarstvo in gotovo sta temelj Fraserjeve obsežne zbirke knjig o čebelah postali dve latinski knjigi o kmetijstvu, ki ju je leta 1925 zapustil častititi Thomas Barns, pastor iz kraja Hilderstone pri Stonu. Malcolm Fraser je začel raziskovati zgodovino čebelarstva in rezultat tega je bila doktorska disertacija z naslovom Čebelarstvo v antiki, ki jo je predložil londonski univerzi. Leta 1930 je pridobil doktorski naziv, njegova disertacija pa je leto pozneje izšla tudi v knjižni obliki. Leta 1936 je v Knjigi poslednje sodbe objavil še prevod vpisov, ki se nanašajo na Staffordshire, ter ga posvetil spominu na Thomasa Barnsa in svojim prijateljem v klubu. Ko se je upokojil, se je kmalu po letu 1940 z ženo preselil v zelena predmestja Londona, najprej v Pinner in pozneje v Northwood. Še naprej je gojil čebele ter pisal in predaval o tej temi, ob tem pa si je tudi dopisoval s številnimi strokovnjaki in ljubitelji. V štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja se je njegova zbirka knjig zelo povečala, toda tudi najredkejše primerke je bil vedno pripravljen deliti z drugimi navdušenci. Malcolm Fraser je bil tesno povezan z Britanskim čebelarskim združenjem (British Beekeepers' Association - BBKA), v katerem je bil do njegove prenove leta 1945 tudi član sveta. Tega leta je postal predsednik Osrednjega združenja čebelarjev, organa, v katerem so namesto krajevnih skupin spodbujali znanstven pristop posameznikov k temu področju. Po dolgotrajnem in dejavnem obdobju po upokojitvi je Henry Malcolm Fraser umrl leta 1970 v starosti 95 let. ©m maSorn oskrbe druSorn Danilo Bedek Spomladanski razvoj in oskrba družin Moj način oskrbe družin je drugačen, kot je je verjetno vajen marsikateri čebelar. Čeprav oskrbujem dokaj veliko čebelarstvo, spomladi ne uporabljam pogač niti kakršnega koli drugega krmljenja čebeljih družin. Če smo jeseni čebele pravilno oskrbeli in nakrmili, dodatnega vnosa spomladi ne potrebujejo, to pa ni priporočljivo niti z vidika dobre čebelarske prakse. Še najslabše je, če pogačo kupimo, ker nikoli ne vemo, kaj je v njej. Če je na njej napis »Uporaba na lastno odgovornost«, mora ta pri uporabniku sprožiti alarm. Kar koli bo najdenega v medu, bo to bremenilo čebelarja, še posebej zadnje čase, ko smo priča vse pogostejšim kontrolam. Pripomniti velja, da čebelarim v dokaj idealnem delu Slovenije, v Prekmurju, kjer je narava še dokaj bogata za spomladanski razvoj čebel, le pravilno jo moramo znati izrabiti. Vsi kraji niso tako idealni za razvoj, zato mora vsak čebelar odlično poznati možnosti naravnih danosti tam, kjer ima čebele. Sam prvič resneje pregledam družine marca, ko je vreme idealno. Takrat ocenim družino in obrnem vsak drug sat z zalego. Število obrnjenih satov je odvisno od števila zaleženih. Obrnem jih za 180°, torej tako, da je tisto, kar je bilo spredaj, obrnjeno nazaj oziroma nasprotno. Ta čas celoten sat še ni zaseden z zalego, z obratom pa spremenimo obliko gnezda in čebele »prisilimo«, da gnezdo znova oblikujejo v pravilno kroglo. Tako bodo same začele odpirati med in matici ustvarjati prostor za zaleganje, ne da bi za to kaj dodali, odpirali med ali počeli kar koli drugega. Družine so tudi dovolj močne, da jih sprememba razmer v gnezdu, tudi če se morda ohladi, Zgrajen in zaležen mlad sat med cvetenjem češnje in regrata. Urejena družina po obračanju satov in dodajanju satnic ne zmoti in jim ne škoduje. Postopek lahko čez deset dni ponovimo, odvisno od tega, kako hitro hočemo čebele razširiti. Sam ga ponovim, ko začne cve-teti češnja. Takrat odmaknem po dva medena sata, ki ju shranim za poznejše narejence, in dodam satnice. Na češnji morajo zgraditi 2-4 satnice (lahko več), odvisno od družine in vremenskih razmer, in temu primerno tudi obremenim družine. Ker je graditev satja v tem obdobju najboljša, mede-nje pa ni tako obilno, da bi čebele na novo zgrajene sate zalile, jih matica takoj zaleže in razvoj je silovit. Pozitivni posledici sta dve: čebele porabijo morebitne stare zaloge ostankov jesenskega krmljenja in se odlično razvijajo. Tako pripravljene čebele brez skrbi prepeljem na pašo oljne ogrščice, ki zadnja leta daje kar dober pridelek, vendar pri čebelah spodbudi tudi rojilni nagon. Sam zalege ne premeščam v medišče, in to že nekaj let. Izjema so le posamezni sati, ki jih je treba izločiti iz panja, ali kdaj pa kdaj, a zelo redko, kakšen sat zalege, ki je preveč. Satnice vedno dodajam v plodišča, dvojnega dela navadno ne izvajam. V medišče dam satnice le, če satje morebiti potrebujem za širitev, sicer pa nikoli. Preprečevanje rojenja Zadnje čase mi težave povzroča pojem »preprečevanje rojenja«, saj te besede niso povsem prave. Sam menim, da moramo narediti vse, da se ta pojav ne zgodi oziroma da se ne bi zgodil. Žal je naš 10-satni AŽ-panj hitro poln čebel, torej se pojavijo težave, imam pa kar dva prevozna zabojnika s 84 takimi panji v vsakem. Po mojem mnenju si moramo prizadevati, da ima vsak panj optimalno število čebel, ne pa težiti k temu, da bo panj »pokal po šivih«, in se potem jeziti, če roji vsevprek. Načelno so moje čebele v začetku aprila v takem stanju, v kakršnem jih marsikdo pripelje k nam na pašo več kot mesec dni pozneje, jasno iz hladnejših krajev. IZ PRAKSE ZA PRAKSO Zabojnik na divji češnji in regratu Stanju primerno je treba tudi ukrepati. Okoli 15.20. aprila prepeljem vse čebele na ogrščico in na tej paši mora vsaka družina v graditev dobiti vsaj dve satnici. Zadnja leta je te kulture na naših površinah vse več, vendar je zaradi morebitnih zastrupitev zelo tvegano voziti čebele na to pašo, kot sem leta 2008 izkusil tudi sam. Ni problem ogrščica, ampak zaščita preostalih posevkov in setev koruze prav v obdobju cvetenja ogrščice. Sam sicer menim, da je prevoz na to pašo, če imamo takšno možnost, smiseln, in to tako z vidika razvoja družin kot z vidika donosa oziroma pridelka. Na tej paši dobim skoraj vedno toliko medu, da poplačam stroške sladkorja za zimsko krmljenje ali še kaj več. Po končani paši vse čebele prepeljem domov, kjer je obilna akacijeva paša. Med ogrščice iztočim tik pred tem, preden akacija zacveti oziroma ko že začne »beliti«. Tako se skušam izogniti mešanju medu. Vemo, da med ogrščice zelo hitro kristalizira, torej pomešan med akacijo deluje kot »trdilec«. Po točenju pregledam vse družine in hkrati naredim narejence. Ker so čebele na vrhuncu razvoja in tik pred tem, da jih zajame rojilno razpoloženje, vsaki vzamem po dva sata zalege ter po en meden sat in sestavim narejence. Zanje porabim tudi medene sate, odvzete konec marca. Pravzaprav že panje za rezervne družine pripravim z enim medenim satom in satnicami, odvisno od velikosti prašilčka. Tako v vsak prašilček dam še po en meden sat in po dva sata zalege in narejenec je pripravljen. Satnice v narejencu pozneje uporabim kot kontrolo, ali se je matica oprašila. Pogledam samo, ali družina gradi. Če gradi, jo pustim pri miru, saj je gradnja znak, da je matica oprašena in da zalega. Za narejence si pripravim matičnike, ki jih dodam približno 5.-7. dan po sestavi družine, nato pa vse skupaj pustim kak mesec pri miru in preverjam šele potem. Ti narejenci ne potrebujejo dodajanja hrane, saj na akaciji napolnijo prašilčke, pozornost pa jim je treba nameniti po končani paši oziroma po oprašitvi matic. Vse, kar sem iz gospodarskih panjev odvzel, nadomestim s satnicami, hkrati pa v družinah, ki so začele delati matičnike, te porušim. Postopek, izveden pred pašo na akaciji, je zelo uspešen za umiritev čebel, saj akacija daje odlične donose, tako da urejene družine ob obilni paši »pozabijo« na rojenje. Od skupaj 84 družin jih po takem načinu oskrbe nikoli ne izroji več kot dve do štiri, to pa seveda ni nikakršen problem. Vseh satnic, ki smo jih dodali tik pred pašo na akciji ali med njo, matica ne zaleže, zato jih čebele napolnijo z medičino. Te deviške sate pa je ob točenju nujno iztočiti in tako sprostiti plodišče, da jih po premiku na drugo pašo matica zaleže. V nasprotnem zaradi blokade plodišča zavremo razvoj družine, in če ne prej, bomo to obžalovali najpozneje na gozdni paši. Vse iztočene sate vračam sočasno, ne glede na to, ali so iz plodišča ali medišča. O oskrbi čebel po akacijevi paši pa več v katerem od naslednjih člankov. J Avtor se odpoveduje honorarju v dobrobit Čebelarske zveze Slovenije. Uredništvo Klavdijo Babič* na Kot predstavnik tretje generacije nadaljujem družinsko tradicijo čebelarjenja. Že v zgodnjem otroštvu sem opazoval starega očeta pri delu s čebelami in izdelavi panjev. Bo že držal pregovor, da čebele težko zapustiš, ko te prevzamejo, tako da med šavrinskimi terenski svetovalec pri ČZS, JSSČ griči v okolici Kopra tudi sam čebelarim že 20 let, po večini z AŽ- in nekaj nakladnimi panji. V OČD Koper, v katerega je vključenih 130 čebelarjev, delujem kot senzorični pokuševalec medu in terenski svetovalec. S Stanislavom Rojem skrbiva za območje vseh treh obalnih občin: Koper, Izola in Piran. Večina čebelarjev na tem območju je ljubitelj- * skih in večina jih čebelari v AŽ-panjskih sistemih. Na nekaterih delih se pojavlja celo prenasičenost s čebelami, urbana naselja se širijo, dodatne težave nastajajo zaradi dovozov čebel na črno, predvsem iz notranjosti države, saj ti prevaževalci ne upoštevajo ne veterinarske zakonodaje ne zakonodaje o pasiščih. Zadnja leta je velik zlasti vpis čebelarjev začetnikov, za katere je v društvu dobro poskrbljeno. Vsakega začetnika najprej usmerimo v začetni tečaj in mu ponudimo tudi vso potrebno drugo pomoč, poleg tega pa je vsakemu dodeljen tudi mentor. Terenski svetovalci smo med čebelarji dobro sprejeti. Izkušeni čebelarji potrebujejo predvsem svetovanje pri določanju izvora in sorte medu, nekoliko manj izkušeni čebelarji pa se velikokrat znajdejo v dilemi pri pregledovanju družin. Manjše težave odpravimo kar s svetovanjem po telefonu. Z nekaterimi se dogovorimo za individualno svetovanje, ob katerem čebelarja predvsem s praktičnim prikazom vodim k pravilnemu pristopu pri delu s čebelami in čebeljimi pridelki. Na območju društva smo lansko jesen izvedli delavnice o pripravi čebel na zimo, interni kontroli medu in o spomladanski negi čebeljih družin. Delavnice so bile dobro obiskane. Pohvalno je, da jih obiskujejo tudi izkušeni čebelarji, tako da lahko z njimi izmenjamo izkušnje in na ta način pridobimo nova, predvsem praktična znanja. Porabniki vse več pozornosti namenjajo naravnemu prehranjevanju in varni hrani, zato so tudi vse bolj ozaveščeni in zahtevni. Čebelarji se tega zavedamo, zato s sprotnim izobraževanjem utrjujemo znanje in pridobivamo nova znanja, kajti le tako bomo dorasli novim izzivom. Nekateri čebelarji so se odločili za višjo kakovost, nekateri pa se nagibajo k ekološkemu čebelarjenju. Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji, terenski svetovalci se izobražujemo zaradi tega, da bi pridobljeno znanje lahko razdajali čebelarjem, zato vsekakor izrabite ponujeno pomoč. Vsem ljubiteljem čebel želim uspešno in medeno leto. J Jože Sever* Slovenija je kot majhna in lepa dežela lahko ponosna, da na več krajih na njenem območju obstaja možnost vzreje rodovniških matic. Kljub temu pa je treba upoštevati, da so vsi primerni kraji, ki ustrezajo pogojem take vzreje običajno oddaljeni in težko dostopni. Tako imajo tisti, ki tako vzrejo matic opravljajo še dodatne stroške, kar seveda podraži na takem kraju vzrejeno matico. Nič drugače ni na Plemenilni postaji Rog-Po-nikve. Vsaka pot po spremenljivo (običajno slabo) vzdrževanih gozdnih cestah je dolga 25 km v eno smer. V sezoni jo velikokrat prevozimo vsi štirje čebelarji, ki skrbimo za to plemenilno postajo. Sama plemenilna postaja namreč leži v osrčju Kočevskega roga, na nadmorski višini 830 m, obdana z gozdom poraslimi hribi, visokimi pribl. 1000 m. Genski material za rodovniške matice, vzrejene na njej smo čebelarji desetletja odbirali v svojih čebelnjakih glede na donosnost medu, mirnost, rojivost in ustreznost barve, zadnjih deset let pa jih odbiramo še na podlagi drugih zahtev Kmetijskega inštituta Slovenije. Kljub vsej tej idili pa se pojavlja problem vzdrževanja plemenilne postaje in vzreje matic na tako od- * Vzrejevalec matic na Plemenilni postaji Rog-Ponikve daljenih območjih. Ko je objekt postavljen in amortizacija pozabljena, še vedno ostaja velik strošek vzdrževanja trotarjev, ki morajo kljub ostremu vremenu po 10. marcu graditi in zalegati prve trote. Nič drugače ni tudi skozi leto s transportom in vzdrževanjem plemenilnikov, saj je paša na tem območju zelo pičla ali pa je sploh ni. Tako je leta 2010 stala vzreja vsake matice na naši plemenilni postaji 43,67 EUR. Nekaj smo jih po 45 EUR prodali v tujino, nekaj pa smo jih po programu LEADER IN LAS DBK ali na drobno prodali doma po 30 EUR. Večjo količino (pribl. 90) matic pa smo tako kot vsa leta doslej po najnižji ceni (samo po 10 EUR) oddali KIS-u za raziskave. Upamo, da se bo v prihodnosti to spremenilo in da bodo predvsem uradne institucije spoznale razliko med rodovniškimi in gospodarskimi maticami, ugotovile, ali take matice potrebujemo ali ne, jih glede na vloženi trud in stroške znale tudi ustrezno ovrednotiti in ceniti. Za njimi bodo to razliko prej ali slej spoznali tudi čebelarji. Sam sem vzrejo zaradi prevelikih stroškov že nameraval opustiti. Ko pa me je po končani sezoni poklical čebelar iz tujine in hvalil rod, ki je nastal iz kupljenih rodovniških matic, so bili vsi stroški in vloženi trud hitro pozabljeni. Taka priznanja smo začeli dobi- vati iz tujine, kar kaže na to, da je tako delo veliko bolj cenjeno v tujini kot doma, kjer zelo radi popljuvamo vse, kar je domačega. Kljub vsemu bodo vzrejališča rodovniških matic potrebna tudi v prihodnje. Vendar se bodo morali pogoji vzreje občutno spremeniti in ne bodo smeli sloneti na plečih nekaj pogosto preziranih zagnan- cev in čebelarskih društev. Če v prihodnje ne bomo znali ceniti truda, vloženega v rodovniško vzrejo, obstaja resna bojazen, da se bodo tudi ti zanesenjaki preusmerili v vzrejo gospodarskih matic in jih vzrejali na domačem pragu. Po osnovni material za vzrejo in osvežitev genov se bodo odpeljali v tujino in se pri tem širokoustili, da je kranjica avtohtona slovenska rasa. J Henrik Zaletelj v m®j©m Moje vzrejališče leži v neposredni bližini gradu Podsmreka pri Višnji Gori, kjer je živel prvi trgovec s čebelami, baron Emil Ravenegg Rothschütz in kjer je bila določena tudi tipska lokaliteta kranjske čebele. V mojem čebelarstvu se vzrejna sezona za naslednje leto začne že avgusta, saj le tako lahko zagotovim veliko število mladih čebel, ki jih zazimim zelo močne, saj le v tem primeru lahko spomladi pričakujem, da bom vzrejo lahko začel zgodaj. Načrtovanje vzrejnega dela pa je dejansko nenehna skrb in opazovanje ter beleženje lastnosti družin, kar mi omogoči izbiro najboljšega vzrejnega materiala za v naprej. Intenzivna vzreja pri meni poteka od sredine aprila do septembra, zato se moram nanjo pripraviti vnaprej. Čez zimo pripravim vse potrebno - to je plemenilnike, matične lončke iz voska, satnike in stojišča, na katera bom ob začetku vzrejne sezone postavil plemenilnike. Za vzrejo uporabljam dve vrsti plemenilnikov. Marca družinam, ki jih bom uporabljal kot starterje in rednike, dodam kristalizi- ran med, ki ga prej pošljem v analizo na morebitne spore hude gnilobe. Tako čebele že od sredine aprila naprej v veliki večini zasedajo plodišče in medišče. Proti koncu marca pa v panje, ki jih bom uporabljal za trotarje, vstavim deviški trotovski sat, da ga matica čim prej zaleže, saj le tako dobim ustrezno starost trotov, ki jih potrebujem za opra-šitev matic. Vzrejo samo začnem okoli 20. aprila z vstavitvijo mladega satja, ki je bilo samo enkrat ali največ dvakrat zaleženo, in tako dobim ličinke primerne starosti za presajanje v matične lončke. Precepljene ličinke dam v oskrbo v starterje, ki jih dokrmim z medom, saj ličinke le tako dobijo velike količine mlečka. Za polnjenje plemenilnikov uporabljam mlade čebele in izvaljene matice. Sama opra-šitev in uspeh sta sicer odvisna od več dejavnikov, npr. od vremena, sršenov itd. Zato aprila okoli ple-menišča obesim steklenice za lovljenje sršenov, ki so veliki sovražniki matic. Po mojih izkušnjah so v mesecu, marca,aprila in maja pomembna opravila za kasnejšo uspešno vzrejno sezono. J TRGQVI N A Gosposka 3, 3000 Celje A K- Delovni čas ^ ■ ■ A Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 . jflk Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 'FIV Sobota od 8.00 do 12.00 TW PONUJAMO VAM: I-čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor -sladkorne pogače MEDOPIP ~med in druge čebelje pridelke -darilni program in kozmetika na podlagi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in drugo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faksu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgouina.cebelca@amis.net ČEBELCA® X Zo clone ČEBELARSKE ZVEZE SLOVEMIJI pri nokopi 3dnosti več kot 50€ SONARAVNO ČEBELARJENJE n w ©dBrnamoSm® S©b©QaFfl©nfl© Franc Zavodnik Leta 1923 je Rudolf Steiner v svojih predavanjih gradbenikom v monumentalni stavbi Goethe-anum v Švici omenil, da bi čebelje družine lahko začele čez 80 do 100 let izumirati! Njegovo občinstvo je trditev sprejelo s skepso, med njimi tudi zelo znani in izkušeni čebelarji. Toda leta 2006, 83 let po tem predavanju, so iz ZDA prvič poročali o nepričakovanem izginjanju čebeljih družin. Znanstveniki še vedno vneto razpravljajo o vzrokih tega nenavadnega pojava, ki se je odtlej razširil po vsej Evropi. Raziskujejo najrazličnejše možne vzroke, kot so povečana uporaba pesticidov, topla greda, gensko spremenjeni organizmi in elektromagnetsko sevanje anten za mobilno telefonijo. Popolnoma jasno je, da je število čebeljih družin zdesetkano. Pojav izginjanja čebel je zelo drugačen od drugih bolezni, s katerimi se sicer okužijo čebele, kot so na primer okužbe z različnimi bakterijami ali napadenost z va-rojami, opazimo pa ga šele takrat, ko nenadoma izginejo številne čebelje družine. V najboljšem primeru v panju ostanejo le matica, pokrita zalega in nekaj mladih delavk, torej samo prestrašena poveljnica in nekaj navadnih delavk. Niti v panju niti okoli njega ni sledu o mrtvih čebelah delavkah. Zanimivo za ta pojav je, da čistilci iz soseske (čebele iz drugih čebeljih družin, insekti ali mali hroščki) z velikim odporom plenijo polne zaloge hrane, ki ostanejo v panju. Izogibajo se njegovi strah zbujajoči praznini. Človek, ki se na te stvari ne spozna, bi težko našel odgovor na vse to. Vendar v zadnjem času tudi strokovnjaki ne najdejo vzrokov za ta pojav, z izjemo tega, da je pojav zelo verjetno posledica številnih dejavnikov. Nekateri vlečejo vzporednico z virusom HIV (AIDS). Pri tem je zanimivo, da so z infekti okužene vse odrasle čebele, ki ostanejo v prizadetih družinah, to pa kaže na možnost oslabitve njihovega imunskega sistema. Prav nič nenavadno ni, da številne kulture povezujejo čebele in med s človeškim srcem in ljubeznijo. S tem so povezani tudi medeni tedni in številne druge poročne tradicije. Rudolf Steiner je omenil, da panj navdihuje ljubezen. Iz njegovih razmišljanj se je razvilo biodinamično čebelarjenje, ki ga v nadaljevanju predstavljamo v skrajšani obliki. Menim, da je tako čebelarjenje vendarle morda rešitev za naše čebele. Načela biodinamičnega čebelarjenja Demeter International Postavitev čebelnjaka - Pri postavitvi čebelnjaka dajemo prednost biološko dinamično in ekološko obdelanim površinam ali površinam, ki so še povsem neokrnjene. Vsaj v okolici čebelnjaka, v katerem prezimujejo čebele, je treba vsako leto škropiti z biodinamičnimi sredstvi. Na enem stojišču lahko postavimo le toliko čebeljih družin, da imajo vse zagotovljeno preskrbo s cvetnim prahom in nektarjem. Pri izbiri stojišč za čebelje družine je treba posebej skrbno paziti na to, da čebelji proizvodi niso obremenjeni z vplivi iz okolja. Če posumimo, da so obremenitve iz okolja velike, je treba čebelje proizvode analizirati, in če je sum potrjen, je treba stojišče zapustiti. Stojišča čebeljih družin (stalna mesta, prezimovališča in občasna stojišča na pasiščih) je treba označiti v seznamu stojišč, če čebele prevažamo, pa v katastru čebeljih paš, ki vsebuje točne podatke o času, kraju (oznaka katastrske občine, parcele in podobno), vrsti paše in številu čebeljih družin. Bivališče čebel - Panj (z izjemo elementov za povezavo, kritine za streho in mreže na podnici) je treba izdelati iz popolnoma naravnih materialov, na primer iz lesa, slame ali ilovice. Notranjost panjev - Za premaz v notranjosti panja je dovoljeno uporabljati samo čebelji vosek in propolis iz čebelarstva Demeter. Začetno izobraževanje o biodinamičnem čebelarjenju V sodelovanju s švicarskim društvom Demeter bo Zavod Demeter organiziral začetno izobraževanje o biodinamičnem čebelarjenju. Seminar bo vodil g. Martin Dettli, biodinamični čebelar in učitelj biodinamičnega čebelarjenja iz Dornacha v Švici. Cena dvodnevnega seminarja, ki bo 8. in 9. aprila 2011, je za člane Čebelarske zveze Slovenije in KGZS, ki se ga bodo udeležili kot fizične osebe, 30 EUR/osebo, za ustanove, ki bodo izobraževanje plačale kot pravne osebe, pa 50 EUR/osebo. Prijavnico pošljite na e-naslov: bdcebelar@gmail. com. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu, št.: 040/615 386 ali na spletni strani: www. demeter.si. Zunanjost panjev - Za zunanjost panjev je dovoljena zgolj uporaba sredstev za zaščito lesa iz naravnih, ekološko neoporečnih surovin. Čiščenje in dezinfekcija - Čiščenje in dezinfekcija čebeljih panjev, če je to potrebno, sta dovoljeni, vendar izključno s plamenom ali z vročo vodo oziroma mehanično. Način dela s čebelami - Rojenje je naravni način razmnoževanja. Razmnoževanje je dovoljeno samo iz nagona po rojenju, dovoljeno pa je preprečevanje roja s staro matico v obliki narejenca. Za dodatno razmnoževanje je ostanek čebelje družine mogoče deliti v umetne roje ali prašilčke. Kot pri vsaki živinoreji je selekcija potrebna tudi v čebelarstvu. Temelj za pridobivanje matičnikov je nagon po rojenju. Umetna vzreja matic ni dovoljena. Prepovedana sta tudi umetno osemenjevanje in uporaba gensko spremenjenih čebel. Dokup čebeljih družin in matic - Način čebelarjenja ne sme temeljiti na stalnem dodajanju tujih čebeljih družin, rojev in matic. Čebelje družine in matice je treba, če je to le mogoče, dokupo-vati iz čebelarskih obratov Demeter. Če takih ni na voljo, je čebelje družine in matice dovoljeno kupiti tudi v certificiranem ekološkem čebelarstvu. Iz čebeljih družin, ki ne izvirajo iz Demeter ali certificira-nega ekološkega čebelarstva, je dovoljeno uporabiti le »suhe« čebele, brez satja in matice. Prirezovanje kril maticam - Prirezovanje kril maticam je prepovedano. Metode za povečevanje donosa medu - Prepovedano je delo z več družinami v enem panju, prav tako pa tudi združevanje družin in sistematična obnova matic. Rasa - Čebelariti je treba s čebelo, ki je prilagojena klimatu. Graditev satja - Graditev satja je pomemben nagon čebelje družine, zato naj bo satje zgrajeno na naraven način. Kot naravno satje označujemo tisto satje, ki ga zgradijo čebelje družine same, brez dodajanja satnic. Naravna graditev satja je lahko nepremična ali premična. Za usmerjanje graditve je dovoljena uporaba ozkih začetnih pasov satnic iz čebeljega voska. Satje v plodišču - Po naravi je gnezdo za zalego sklenjena enota. Po naravni zgraditvi satja morajo satje in zalega v plodišču rasti v skladu z razvojem čebelje družine. Prostor za zalego in velikost satnikov je treba izbrati tako, da se gnezdo za zalego s satjem lahko organsko razširi, ne da bi bilo ločeno z letvicami satnikov. Uporaba matičnih rešetk kot sestavnega dela panjske opreme ni dovoljena. Izjeme so mogoče v obdobju preusmerjanja. Satje v medišču - Dodajanje satnic je dovoljeno samo v medišču. Stremeti je treba k temu, da se dodajanju satnic odpovemo tudi v medišču. Izvor voska - Za izdelavo začetnih pasov ali satnic lahko uporabimo samo naravno zgrajen vosek in vosek iz pokrovcev iz čebelarstva Demeter. Če tega ni na razpolago, je mogoče uporabiti satje ali vosek iz certificiranih ekoloških čebelarskih obratov. Satje konvencionalnega izvora je treba najpozneje po treh letih - v skladu z nacionalnimi ekosmerni-cami - odstraniti iz čebelarskega obrata ali ga zamenjati s satjem oz. voskom iz čebelarstva Demeter. Predelava - Pri predelavi vosek ne sme priti v stik z razredčili, sredstvi za beljenje ali drugimi dodatki. Uporabljati je dovoljeno samo naprave in posode iz materialov, ki ne oksidirajo. Skladiščenje satja - Za zaščito pred voščenimi molji je dovoljeno uporabljati samo sredstva, ki so dovoljena v okviru teh smernic. Krmljenje - Med in cvetni prah sta naravni temelj čebelje prehrane. Strmeti moramo k temu, da je zimska zaloga čebel med. Če to ni mogoče, je treba zalogam za prezimitev dodati primeren delež medu (najmanj 10 % k sladkorju) iz lastnega obrata ali iz čebelarskega obrata, v katerem čebelarijo po teh smernicah. Zimski zalogi je treba dodati kami-lični čaj in sol. Za krmljenje je treba uporabiti le ekološko ali biodinamično pridelana krmila. Če bi bilo treba čebele krmiti pred prvo pašo, naj bo hrana taka kot zimska. Če je treba čebele krmiti v brez-pašni dobi, smemo za to uporabiti samo med iz čebelarstva Demeter. Dodajanje sladkorja je prepovedano. Dražilno krmljenje ni dovoljeno. Za krmljenje čebeljih rojev in prašilčkov veljajo enaka določila kot za zimsko zalogo. Nadomestki za cvetni prah so prepovedani. J Viri: Revija Svitanje, jesen 2008. Demeter: Smernice čebelarjenja in čebelji proizvodi, 1. 7. 2009. aFfl©wa opravila v aproDu Miha Štular - Cerklje na Gorenjskem Po nespornem odhodu zime nam narava aprila pričara zavest novega življenja, saj nas opojen razcvet sadnega drevja ter prvi cvetoči travniki in polja navdajajo z novim upanjem na dobro medeno bero. Sčasoma mora vsak čebelar zase, za svoje čebele in svoj pašni okoliš najti najboljši delovni ritem, ki mu omogoča, da uspešno povezuje čebelarjeva opravila s časom, ki mu je na voljo. Opraševalni servis čebel Poslanstvo čebel je predvsem opraševanje. Čebelji pridelki obsegajo zgolj 10 odstotkov koristi, ki jih imamo ljudje od čebel. Vsa preostala korist čebel odpade na opraševanje. Rastline, ki potrebujejo opraševanje žuželk - žužkocvetke, že več milijonov let živijo v sožitju z medonosno čebelo, zato so odlično prilagojene druga drugi. Če ob cvetenju ni ob pravem času zadostnega števila opraše-valcev, kljub velikemu številu cvetov ne bo velikega pridelka . Avstrijski znanstveniki so dokazali, da je pri oljni ogrščici pridelek za 50 odstotkov večji, če jo oprašijo čebele. V Sloveniji so z izjemo v večjih gozdnih sestojih čebelje družine dokaj enakomerno porazdeljene. To nam omogoča dobro pokritost tako rekoč vseh območij sadovnjakov in drugih kulturnih rastlin s čebelami, zato je opraševalni servis v Sloveniji za zdaj še brezplačen. Na ravni EU pa se še naprej zmanjšuje število čebelarjev in s tem tudi čebeljih družin, zato bodo posledice za okolje velike. V kmetijstvu je treba računati z manjšimi donosi, še posebej na udaru pa so sadjarji. Zavedati se moramo, da je zadostno opraševanje kulturnih rastlin temelj za preskrbo človeštva s hrano, saj je 80 odstotkov vseh cvetočih rastlin odvisnih od opra-ševanja čebel. Zato se je v številnih državah kot del čebelarske panoge razvila nova gospodarska veja, imenovana opraševalni servis, ki svoj prihodek namesto s prodajo čebeljih pridelkov dosega s profesionalnim oddajanjem čebeljih družin v najem za potrebe opraševanja. Med čebelarjem in sadjarjem se tako vzpostavi pogodbeno razmerje, ki določa dolžnosti in pravice pogodbenih strank, čebelarji pa opraševanje zaračunavajo. V Nemčiji, kjer npr. deluje Združenje čebelarjev opraševalcev, so cene enotne. Tako je treba za najetje ene čebelje družine za oprašitev sadovnjaka odšteti 15 EUR/teden, s tem da je najkrajši čas najetja tri tedne, za postavitev v steklenjak pa 35 EUR/teden. Če predpostavljamo, da so za hektar sadovnjaka potrebne najmanj štiri čebelje družine, lahko hitro izračunamo izkupiček, da o koristih, ki jih ima sadjar od čebelarja, niti ne govorimo. Upamo lahko le, da nam v Sloveniji tovrstnega servisa še nekaj časa ne bo treba plačevati. Na Kitajskem, kjer zelo primanjkuje čebel, njihovo delo opravljajo ljudje. Ne znam si predstavljati njihove učinkovitosti, če vemo, da lahko ena čebela v svojem življenju opraši približno 80.000 cvetov. Ali glede na to opraševanje ljudi ni podobno boju z mlini na veter? Opraševalni servis s čebelami je v nekaterih državah stalnica. April Ta mesec je vreme po navadi precej spremenljivo. Občasno se pojavljajo kratkotrajna obdobja slabega vremena, med katerim čebele ne morejo izle-tavati. Takrat je treba predvsem paziti, da so v panju zadostne zaloge hrane. Sicer pa je aprila v naravi za potrebe čebelje družine dovolj nektarja in cvetnega prahu. Najrazličnejše sadno drevje, regrat in oljna ogrščica ponujajo dovolj čebelje hrane, to pa povzroči buren spomladanski razvoj čebeljih družin. Po navadi se ob cvetenju češnje lotimo tudi prvih večjih posegov v čebeljo družino. V AŽ-panju nastavimo medišča, s plodišč prevešamo pokrito čebeljo zalego v medišča, namesto pokrite zalege pa vstavljamo satnice. Pri tem opravilu moramo biti pozorni, da v medišča ne prenašamo satov s predelano sladkorno raztopino oz. če to počnemo, takšnih satov kasneje ne smemo točiti. Predelana sladkorna raztopina ne sme biti prisotna v medu, saj je to v nasprotju s Pravilnikom o medu (Ur. l. št. 4/11)! Na ta način uravnavamo razvoj čebelje družine in preprečujemo nastanek rojilnega razpoloženja. Vse je seveda od- visno od moči čebelje družine in izdatnosti čebeljih paš v tem obdobju. Pri nakladnih panjih, v katerih čebelje družine prezimujemo v dveh nakladah, zadostuje zamenjava naklad. Spodnjo damo na vrh, zgornjo pa postavimo spodaj. Na ta način damo čebelam več prostora in pospešimo delovno vnemo. Zamenjava naklad pa ima še drugo praktično funkcijo. Pogosto imamo v spodnji nakladi najstarejše plo-diščno satje. S tem ko damo plodiščno naklado na vrh, satje ob prvem točenju preprosto odstranimo iz panja in ga zamenjamo z mladim satjem in satnica-mi. Če prezimujemo le v eni nakladi, preprosto novo naklado s satjem postavimo pod obstoječo naklado, pozneje pa satje menjamo tako, kot je opisano zgoraj. Ta mesec čebele potrebujejo vedno več prostora. Pogosto se zgodi, da čebele že aprila zapolnijo panje in se pripravijo na rojenje, katerega vzrok je pomanjkanje prostora v panju. Težko si namreč predstavljamo, kako hiter je spomladanski razvoj čebelje družine. Če predpostavimo, da matica od sredine marca (odvisno od vremenskih razmer) zaleže do 2000 jajčec na dan, se po 21 dneh iz njih izleže prav toliko mladih panjskih čebel. Tako se v panju vsak teden pojavi od 12.000 do 14.000 novih čebel, ki potrebujejo prostor zase, za novo mlado zalego ter za shranjevanje nektarja in cvetnega prahu. Zato je treba ob obilni paši stalno povečevati prostor in vstavljati nove satnice, saj s tem zadostimo biološkemu razvoju čebel, hkrati pa preprečimo rojilno razpoloženje čebelje družine. Kontrola čebeljih družin Velikokrat, še posebej pri čebelarjih začetnikih, se zastavlja vprašanje, kako pogosto je treba pregledovati čebelje družine. Tako čebelarji začetniki zaradi svoje radovednosti izrabijo vsako priložnost za opazovanje svojih ljubljenk z odpiranjem panja in izvlečenjem satja, čebelarji z daljšim stažem in večjim številom čebeljih družin pa razvijejo vsak svojo metodo. Nekateri, t. i. nedeljski čebelarji, pregledujejo svoje družine vsako nedeljo, in to ne glede na opravke, ki jih imajo pri čebelah. Spet drugi jih kontrolirajo vsakih devet dni, kolikor je potrebnih za razvoj matič-nikov. Osmi dan so namreč matičniki pokriti in takrat čebele instinktivno vedo, da se mladim maticam ne more nič več zgoditi, zato se začnejo pripravljati na rojenje. Nekateri čebelarji prepustijo čebele same sebi in samo po potrebi dodajajo satnice ali vstavljajo nove naklade, nekateri pa jih ne kontrolirajo, temveč se sprijaznijo z rojenjem čebeljih družin. Dejstvo je, da se čebele najbolje razvijajo, če jih pustimo čim bolj pri miru, da torej v čebeljo družino posegamo le takrat, kadar je to zares potrebno. Pri kontroli čebelje družine najprej preverimo navzočnost matice v panju in število zaleženih satov. Preverimo tudi zaloge hrane in položaj čebeljega gnezda. Če je čebelje gnezdo v sredini, ga ne premikamo, v nasprotnem pa prelistamo satje in ob morebitnem pomanjkanju prostora v AŽ-panjih medeno satje in pokrito zalego premestimo v medišče ter v plodišče vstavimo satnice ali prazne sate. Priporočljivo je, da v panju vsako leto vsaj šest satov zamenjamo z novimi. To je temelj za razvoj zdrave čebelje družine in pridobivanje kakovostnih čebeljih pridelkov. Nasvet meseca Podobno kot se spomladi burno razvijajo čebelje družine, se v panju razvijajo tudi varoje. Vsi organski in kemični pripravki so v tem obdobju seveda tabu, saj bi njihova uporaba povzročila ostanke v medu. Zato imamo zdaj na voljo samo mehansko metodo lovilnega satnika, s katero pa občutno zmanjšamo populacijo varoj v čebelji družini. V plodišče vstavimo prazen satnik, v katerem čebele zgradijo troto-vsko satje, matica pa ga zaleže s trotovsko zalego, v katero se varoje veliko raje naselijo, saj lahko v tro-tovskih celicah zaradi daljšega trotovskega razvojnega ciklusa ustvarijo veliko več potomcev kot v čebelji zalegi. Pomembno je le, da pred izleganjem trotov ne pozabimo izrezati trotovske zalege, saj bi s tem dosegli nasprotni učinek in se ukvarjali z načrtnim gojenjem varoj. J Registracija čebelarskih obratov V zadnjem času smo v SČ večkrat pisali o registraciji čebelarskih obratov, čebelarji, ki prodajajo na tržnici, pa so morali upravljavcem tržnic tudi predložiti potrdila o registraciji. Čebelarje obveščamo, da mora biti vsak čebelar, ne glede na število panjev, registriran pri Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP-SIR). Ta registracija zadostuje tudi za evidenco pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS), ki od druge polovice leta 2010 v celoti skrbi za nadzor nad pridelavo, predelavo, prodajo ^ živil živalskega izvora. Tako registri- ran čebelar lahko čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov prodaja na kraju pridelave, v trgovinah, tržnicah, jih oddaja polnilcem ^ Seveda pa mora čebelar, ki se ukvarja s predelavo čebeljih pridelkov (medeni liker, medeno žganje, mešanice primarnih čebeljih pridelkov, med s sadjem ^) imeti registrirano tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji. Če uradni veterinar od vas zahteva potrdilo o vpisu register, se sklicujte na to, da ste vpisani v register čebelnjakov na MKGP-SIR. Ob morebitnih nejasnostih ali težavah na terenu glede registracije za nasvet povprašajte svetovalce JSSČ (andreja.kandolf@czs.si). VETERINARSKI NASVETI marsba masveöD za aproQ Ivo Planine* Ta mesec se najpogosteje začne pojavljati po-apnela zalega. Povzročitelj bolezni je glivica Asco-sphera apis. Spore povzročitelja so v naravi zelo razširjene. Sama navzočnost povzročitelja pa še ne pomeni, da se bo bolezen tudi razvila. Poleg povzročitelja oz. določenega števila spor so za razvoj bolezni potrebni še nekateri stresni dejavniki, ki neugodno vplivajo na čebeljo družino, slabijo njeno odpornost ter porušijo biološko ravnotežje v njej. V črevesju čebele vlada ravnotežje med koristnimi bakterijami in slabimi, za organizem škodljivimi bakterijami. Koristne bakterije, kot so Bacillus subtilis, Lactobacillus in Bifidobacterium, zavirajo rast škodljivih bakterij, med njimi tudi povzročitelja poapnele zalege. Različni stresni dejavniki porušijo ravnotežje črevesne mikroflore, to pa povzroči prevlado škodljivih bakterij ter pojav različnih bolezni, pogosto prav poapnele zalege. Ključna stresna dejavnika sta pomanjkljiva prehrana in hitro znižanje temperature. Do pomanjkanja hrane pogosto pride prav aprila. Zimsko zalogo čebele porabijo za krmljenje zalege, dotoka nove hrane pa še ni ali je minimalen. V tem obdobju redno kontrolirajmo zaloge hrane. Če je te premalo, moramo družinam dodati rezervne sate s hrano. Posebej bodimo pozorni na zalogo pri najmočnejših družinah. V tem obdobju je pomemben tudi reden dotok hrane iz narave. Ob dolgotrajnejšem obdobju slabega vremena je ob zadostni osnovni zalogi hrane potrebno tudi dodatno krmljenje manjših količin sladkorne raztopine. Pomanjkanje hrane se lahko pojavi tudi pozneje, po točenju medu, če smo čebelam pustili premalo zaloge. Prav tako poskrbimo za zadostno zalogo pri narejencih. Prostor vsake družine mora biti prilagojen njeni moči. Šibkejšim družinam je treba prostor omejiti, s tem pa jim pomagamo vzdrževati primerno temperaturo v panju tudi pri večjih temperaturnih nihanjih. Družinam v panjih še pustimo toplotno zaščito. Pregledi naj bodo aprila redki in kratkotrajni. Če družine prezimujemo samo v plodišču, moramo biti pozorni, kdaj bomo odprli matično rešetko in spustili čebele v medišče. Pred posegom presodimo, ali so moč družine in temperaturne razmere primerne. Da se bolezen ne pojavi, moramo vedno skrbeti: • za zadostne količine medu in cvetnega prahu; • za prostor, prilagojen moči družine; • za redno razkuževanje, ter redno menjavo satja. * mag., dr. vet. med., VF NVI enota Nova Gorica Ko se bolezen pojavi (ko na bradi panja opazimo prve bele bube), moramo reagirati hitro, ugotoviti vzrok in ga odpraviti. Če je bolezen že napredovala in je v družinah veliko poapnele zalege, družino utesnimo ter iz nadpovprečno močnih družin v obolelo družino ometemo zdrave mladice. Sate, na katerih je večina zalege poapnele, zažgemo. Po potrebi dodamo zaloge hrane, hkrati pa tako družino dodatno krmimo. V družinah z izrazitim pojavljanjem poa-pnele zalege zamenjajmo matico. Od naše hitre in tudi pravilne reakcije bo odvisno, ali bomo preprečili nadaljnje širjenje poapnele zalege ali pa bo ta bolezen ogrožala naše čebelarstvo vso sezono. Poapnela zalega je zelo neprijetna bolezen, lahko pa je tudi koristna, saj nas na zelo jasen način opozori, da v družini deluje neki negativni stresni dejavnik. Kateri je to, moramo ugotoviti sami in ga tudi odpraviti, saj s tem preprečimo morebiten pojav še hujših bolezni. Opomnik: Aprila začnemo preverjati naravni odpad varoj. Zgornja meja je ena varoja/dan. J Viri: Gregorc, A. (2008): Bolezni čebel. V: Zdešar, P. et al.: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje. Lukovi-ca: Čebelarska zveza Slovenije, str. 164-170. Oliver, R. (2011): Multiple infections. American Bee Journal, let. 151, št. 1, str. 67-72. UL VF NVI (2010): Operativni program zatiranja varoze za leto 2010. Slovenski čebelar, let. 112, št. 4, str. 132-134. Čebelarstvo LUCKA Du San Žunha, s. p. Sužid 41, 6222 Kobarid 031 870 703, 05 388 5856 info@lucka-sp si. www.lucka.sp.si AŽ-. LR-in DB-satnihi, zaäfeni, že za 0,80 EUR Šablona za sočasno zbija nje in žičenje AŽ-. LR- in DB-$alnikov (giej; Čebelar, 2/2008 in 2/2009), matice iz Triglavskega narodnega parka Čebelje družine na AŽ-, LR- m DB satih panji LUCKA - predstavitev na ceijskem sejmu Lipov med \2 okolice Kobarida Cebelad^rn z veljavno Cet^elarsko izkaznico priznamo ^ % popust pn nakupj vvredrio^n v^i ko; 50 EUR^ larjev družarne R®Ghg©hfflGs Anton Koželj in Andrej Šalehar* Uvod Grad Podsmreka pri Višnji Gori, v katerem je bil pol stoletja (1859-1910) dom čebelarjev družine Emila Rothschütza in sedež njihovega podjetja Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak), je bil tedaj osrednje čebelarsko središče na Kranjskem. Iz Podsmreke, pozneje tudi iz drugih krajev na Kranjskem, je kranjska čebela stopila na pot v Evropo in svet, na pot uveljavitve in poznejšega priznanja ter vpisa v sistematiko medonosnih čebel. Emil Rothschütz je bil sposoben gospodar, strokovnjak na področju čebelarstva, plodovit strokovni pisec, urednik, založnik in tudi spreten trgovec. Usoda pa njegovi zapuščini ni bila naklonjena. Številni novi lastniki, vojne vihre in nenaklonjen povojni čas so pripomogli, da se je do dandanes slabo ohranila. Za vse, kar se je kljub vsemu ohranilo, pa se lahko zahvalimo številnim zbirateljem, zavednim Slovencem ter knjižnicam doma in po svetu. V tem sestavku bomo to predstavili in opisali. Rothschützeva knjižnica Na gradu Podsmreka je bila bogata knjižnica s čebelarskimi knjigami, tiski in revijami. Seznam knjig in revij, žal, ni ohranjen. Za ohranitev dela tega knjižnega fonda ima velike zasluge tedanji predsednik Slovenskega čebelarskega društva Josip Verbič, ki je, kot lahko preberemo v njegovem poročilu na seji, 2. decembra 1932, za društveno knjižnico pridobil 98 strokovnih knjig, od tega 56 knjig iz nekdanje Rothschützeve knjižnice v Podsmreki pri Višnji Gori. Knjige in tiski, ki so jih napisali čebelarji družine Rothschütz Največ knjig, ki so jih napisali čebelarji družine Rothschütz (Emil in Antonija), je pri nas v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika (devet) in v Čebelarskem muzeju Radovljica (štiri). Po eno knjigo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v knjižnici Kmetijskega inštituta Slovenije in v knjižnici Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Posamezne knjige so v petih univerzitetnih ali nacionalnih knjižnicah v ZDA, v Evropi pa jih hra- * zaslužni prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko nijo v osmih nacionalnih ali univerzitetnih knjižnicah. Čebelar Anton Koželj hrani v svoji čebelarski zbirki pet knjig. Prodajni katalogi Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak) Do sedaj je bilo najdenih pet. Štiri hrani gospod dr. Jernej Sekolec, ki živi na Dunaju, in enega čebelar Anton Koželj. Berichte über die Krainer Biene (Poročila o kranjski čebeli) Leta 1869 je Emil Rothschütz izdal »50 Berichte aus der österreichisch-ungarischen Monarchie so wie aus Nord- und Süddeutschland über die Krainer Biene 1868«, ki ga hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (sig. 27321) in v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije (sig. 17914). Die Krainer Biene (Kranjska čebela) -periodična publikacija v letih 1873-1875 Periodično publikacijo Die Krainer Biene, ki jo je v letih 1873-1875 izdajalo Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (sig. 29007). Najdemo jo tudi na knjižnih policah Nacionalne knjižnice na Dunaju. Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienezucht (Čebelarski razgledi, strokovni list za čebelarjenje) Periodično publikacijo Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht hranijo v Narodni in univer- Kliše s čebelarskim orodjem zitetni knjižnici v Ljubljani (sig. 34 137). Najdemo jo tudi v univerzitetni knjižnici v Gradcu v Avstriji in v ameriški zvezni državi Wisconsin. Prva dva letnika hranijo tudi v bavarski nacionalni knjižnici. Rothschützev listovni panj Rothschützev listovni panj ni ohranjen, a ga je treba omeniti. Debevec (1944) piše, da je bil baron Rothschütz čebelarska kapaciteta prve vrste. Sestavil je več panjev. Zanimiv je njegov tretji panj, listovni panj na 16 ali 24 satov v podolžni legi. Ta listovni panj je izumil prej kot Alberti svojega (dodatek avtorjev: Rothschütz leta 1868 in Alberti leta 1873). Potrditev tega zapisa najdemo tudi v Slovenskem čebelarju (1932), v prodajnem katalogu iz leta 1898 (kjer je upodobljen pod štev. 13) ter v knjigi »Br. Rothschütz' die Volk- und Mobilzucht der Krain-er Biene in der Heimat« (1902). Zapuščina čebelarjev družine Rothschütz pri potomcih Janeza Zupančiča Pred drugo svetovno vojno je pri obnovi gradu Podsmreka sodeloval zidarski mojster Janez Zupančič (1907-1944), domačin iz Starega trga pri Višnji Gori. Pred obnovo so grad počistili, tako da je gospod Zupančič veliko čebelarskega orodja, tiskov, klišejev in dokumentov shranil na domačem podstrešju. Prav po njegovi zaslugi in tudi po zaslugi njegove hčerke Marije se je ta dediščina čebelarjev družine Rothschütz ohranila. V njej so med drugim čebelji panji, čebelarska orodja (stiskalnica za med, točilo za med, dva parna topilnika za vosek, stiskalnica za satni-ce, sončni topilnik za vosek), Janez Zupančič stiskalnica za tiskanje in stre-(1907-1944) šne zastavice. Zapuščina čebelarjev družine Rothschütz v čebelarski zbirki čebelarja Antona Koželja Čebelar Anton Koželj v svoji čebelarski zbirki iz zapuščine čebelarjev družine Rothschütz hrani pomembne in zanimive predmete, kot so kliše slike s podpisom Emila Rothschütza, Bestellungsbuch (dostavno knjigo), Arbeiter - Lohnbuch (delavci -mezdna knjiga), dopisnici in žig Krainer Handelsbienenstand, dva tovorna lista, cenike Petra Majdiča in zbirko različnih klišejev. Najpomembnejše ohranjeno gradivo so dostavne knjige, ki so jih čebelarji družine Rothschütz vodili za obračun dajatev tedanji nadrejeni oblasti v Stični. Zob časa jih je že precej načel. Ohranjeni so celotna knjiga za leto 1887 ter Iz zapuščine čebelarjev Rothschütz dva dela drugih knjig: eden je iz leta 1875, drugega pa ni mogoče časovno opredeliti. V knjigah so zapisani naslovi kupcev in kaj jim je bilo poslano (številka artikla v prodajnem katalogu in število kupljenih artiklov). V knjigi iz leta 1887 je zapisanih 1515, v delu knjige iz leta 1875 208 kupcev in v tretjem delu 251 kupcev. Tudi Peter Majdič je po prevzemu podjetja Handelsbienenstand izdajal prodajne kataloge. V zbirki so ohranjeni štirje, enega, za leto 1914, hrani tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (sig. DS 65767). Ohranjenih je veliko različnih klišejev. Enega, ki so ga uporabljali pri tisku prodajnih katalogov in na katerih so čebelarska orodja, predstavljamo v nadaljevanju. Za konec Predsednik Slovenskega čebelarskega društva Josip Verbič je, kot lahko preberemo v njegovem poročilu na seji, 2. decembra 1932, za društveno knjižnico pridobil 98 strokovnih knjig, od tega 56 knjig iz nekdanje Rothschützeve knjižnice v Podsmreki pri Višnji Gori. Knjige, ki so jih napisali in izdali, hranijo v štirih slovenskih knjižnicah. Posamezne hranijo tudi v osmih knjižnicah po Evropi in v štirih v ZDA. Ohranjenih je pet prodajnih katalogov, revija Imkers Rundschau, poročilo o kranjski čebeli iz leta 1868 in revija Die Krainer Biene. Omenjen je tudi Rothschützev listovni panj iz leta 1868. Dediči Janeza Zupančiča iz zapuščine čebelarjev družine Rothschütz hranijo čebelje panje, čebelarska orodja (stiskalnico za med, točilo za med, dva parna topilni-ka za vosek, stiskalnico za satnice, sončni topilnik za vosek, stiskalnico za tiskanje in strešne zastavice. V čebelarski zbirki čebelarja Antona Koželja so kliše slike s podpisom Emila Rothschütza, Bestelun-gsbuch (dostavna knjiga), Arbeiter - Lohnbuch (delavska mezdna knjiga), štirje prodajni katalogi Petra Majdiča, tovorna lista, dopisnici in več klišejev s čebelarskim orodjem. J Kdaj s© F©®D©öFDPaöD k®G öF®©aF kB Vprašanje: Kdaj in pod katerimi pogoji so se čebelarji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo medenega likerja, medenega žganja, medice in tinkture propolisa v skladu z Zakonom o trošarinah dolžni registrirati kot trošarinski zavezanci? Kako je s tem, če je čebelar hkrati tudi mali proizvajalec žganja ali če ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji? Odgovarja Melita Grilc, Carinska uprava Republike Slovenije: 1. Čebelar ima na kmetiji registrirano dopolnilno dejavnost proizvodnje ter prodaje medenega likerja, tinkture propolisa, medice, medenega žganja. Trošarino je treba plačevati od piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač in etilnega alkohola. Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače je določena glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife (KNCT) in odvisno od vsebnosti alkohola. Tinktura propolisa, medeni likerji in medeno žganje se po našem mnenju uvrščajo v tarifno številko 2208. Ob morebitnem dvomu glede uvrstitve v KNCT je Generalni carinski urad mogoče prositi za zavezujočo tarifno informacijo. Izdelki iz tarifne oznake 2208 so v skladu s prvo točko 42. člena Zakona o trošarinah (Ur. l. RS, št. 97/10, ZTro-UPB8, v nadaljevanju ZTro) uvrščeni med trošarinske izdelke vrste etilni alkohol, za katero je določena trošarina v vrednosti 1.000 EUR za 100 vol. % alkohola/hl etilnega alkohola. V skladu s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZTro je treba za proizvedene alkoholne pijače plačati trošarino. Na podlagi navedenega je trošarinski zavezanec kot proizvajalec alkohola in alkoholnih pijač dolžan pri carinskem organu vložiti prijavo za registracijo na obrazcu TRO-P iz Priloge 11 Pravilnika o izvajanju ZTro najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere bo zavezan k obračunavanju in plačevanju trošarine, dolžan pa je izkazati tudi obračunano trošarino v mesečnem obračunu trošarine in izpolnjevati vse obveznosti na podlagi ZTro (34., 35., 62. člen ZTro). Glede na to mora biti torej čebelar, ki ima na kmetiji kot dopolnilno dejavnost registrirano predelavo kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov (^) ter žganih pijač oz. pridelavo medenega likerja, tinkture propolisa, medenega žganja, medice, v skladu z 62. členom ZTro registriran kot trošarinski zavezanec ter v skladu s 33. do 35. členom ZTro obračunavati in plačevati trošarino. 2. Čebelar ima status malega proizvajalca žganja, proizvaja in prodaja pa medeni liker, tinkturo propolisa, medico, medeno žganje. Na podlagi prvega odstavka 45. člena ZTro fizična oseba, ki ne opravlja proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ali v okviru dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu in ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa v lasti oziroma uporabi opremo za proizvodnjo žganja, katere zmogljivost presega minimalno določeno (v nadaljnjem besedilu: mali proizvajalec žganja), je plačnik trošarine v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona, zato obračunava in plačuje trošarino v skladu s tem členom. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZTro je mali proizvajalec žganja fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 l ali več in na leto ne proizvede več kot 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevre-tega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrete melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome. Na podlagi te definicije žganja se npr. tinktura propolisa ne šteje za žganje, kot ga določa definicija osmega odstavka 45. člena ZTro, kljub temu pa je treba v opisanem primeru za proizvedeni izdelek - tinkturo propolisa v skladu s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZTro plačati trošarino. Iz zgoraj navedenega tudi izhaja, da v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZTro čebelar s statusom samostojnega podjetnika posameznika ne izpolnjuje pogojev za malega proizvajalca žganja, ker alkohol in alkoholne pijače proizvaja v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, poleg tega se tudi čebelar, ki ima pri upravni enoti v skladu z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. l. RS št. 61/05) registrirano dopolnilno dejavnost »predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov (^), pijač oz. žganih pijač«, ne šteje za malega proizvajalca, ker opravlja proizvodnjo alkohola in alko- holnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi o kmetijstvu. V praksi pa naletimo na primere, da žganje, medeni liker, tinkturo propolisa, medeno žganje ipd. izdelke na trgu prodajajo fizične osebe, ki so sicer registrirane kot mali proizvajalci žganja, vendar nimajo registrirane ustrezne dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu - torej jim pri upravni enoti ni bila izdana odločba za opravljanje dopolnilne dejavnosti »predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov (^), pijač oz. žganih pijač«. Fizična oseba, ki nastopa na trgu na zgoraj opisan način, se ne šteje za malega proizvajalca žganja v skladu s prvim odstavkom 45 člena ZTro. Torej mora biti čebelar - fizična oseba, ki proizvaja in prodaja alkoholne pijače (medeni liker, tinkturo propolisa, medeno žganje ...) ustrezno registrirana pri upravni enoti (registracija proizvodnje alkoholnih pijač) in pri carinskem uradu, pri katerem mora v skladu z 62. členom ZTro kot proizvajalec alkoholnih izdelkov obračunavati ter plačevati trošarino, kot to določa 33. do 35. člen ZTro. Informacije v zvezi z izpolnjevanjem navedenih obveznosti so dostopne na spletni strani http://www.carina.gov. si/si/informacije/podjetja/trosarine/obracuna-vanje_in_zavarovanje/ in pri krajevno pristojnem carinskem organu. J DOGODKI IN OBVESTILA Strokovni izlet in predstavitev slovenskega čebelarstva na Madžarskem Čebelarji Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja in čebelarji od drugod smo se februarja 2011 v mestu Szekszard na Madžarskem udeležili 7. čebelarskega kongresa »V pričakovanju pomladi«, kot ga imenujejo tamkajšnji čebelarji. Čebelarska predavanja je spremljala tudi velika prodajna razstava. Predavanja smo lahko spremljali v posebnem prostoru, kjer nam jih je prevajalka prevajala v slovenščino. Med drugimi je predavala tudi dr. Krisztina Morvai, poslanka v evropskem parlamentu, ter predstavila več programov, ki so jih madžarski čebelarji izvedli ob pomoči EU, pa tudi velikopotezne načrte za naprej, ki jih počasi že uresničujejo. Njeni predstavitvi je sledil dolg aplavz. Zadnja točka je bila namenjena slovenskim čebelarjem. Ob tej priložnosti se je nekaj naših čebelarjev predstavilo v čebelarskih uniformah, zazvene-la pa je tudi slovenska čebelarska himna. Ker smo slovenski čebelarji vstali, kot narekuje običaj, nam je sledila vsa dvorana. To je bil nepozaben dogodek, o katerem je v prihodnjih dneh pisalo več madžarskih časopisov. Sledila je predstavitev ČZS in slovenskega čebelarstva. Predstavitev mi je pomagal pripraviti tajnik ČZS g. Anton Tomec. Predstavil sem ljubiteljske čebelarje in njihovo vlogo, pa tudi poklicne čebelarje. Za konec se je predstavilo družinsko čebelarstvo Kavaš iz Odrancev v Prekmurju. Čebelarka Milena Kavaš, ki je tudi vzrejevalka matic, je predstavila potek in način vzreje na svojem vzrejališču. Drugi dan smo obiskali čebelarstvo g. Attile Na-gyernyeia in tam posadili slovensko lipo, ki naj bi kot simbol slovenstva še tesneje povezovala slovenske in madžarske čebelarje. Za dober namen so domačini pripravili še cerkveni obred. Svoje čebelarstvo nam je predstavil tudi g. Istvan Nagy. V mestih Szekszard, Pecs in Szalka, kjer nas je sprejel tudi župan, smo si ogledali več znamenitosti. Izlet po Madžarski je organiziral čebelar in predsednik tamkajšnje zveze čebelarjev g. Attila Nag-yernyei. Že prvi dan nas je na slovensko-madžarski meji pričakal čebelar g. David Gyula, ki nas je dva dni vodil po Madžarski in nas pospremil do Slovenije. V spomin na naš obisk in kot skromno zahvalo za gostoljubnost smo madžarskim čebelarjem podarili ročno poslikane panjske končnice in DVD »Domovina odličnih čebelarjev - čebelarske turistične poti«. Za dobro počutje in prevajanje je ves čas skrbela gdč. Biserka Horvat. Čebelarji smo se v domovino kljub pozni uri vrnili dobre volje, predvsem pa bogatejši za številne izkušnje in spoznanja. Tone Koželj, predsednik RČZ PP Glavarja Nekdanji predsednik ČZS g. Skok o zdajšnjih razmerah za delovanje ČZS G. Marjan Skok, praznujete svoj 80. življenjski jubilej. Kako kot nekdanji predsednik ČZS ocenjujete zdajšnje razmere za njeno delovanje? Zdajšnje razmere za delovanje ČZS so po mojem mnenju popolnoma drugačne, kot so bile pred 20 leti. V zadnjem desetletju je ČZS dosegla dva velika uspeha: sofinanciranje delovanja ter odprtje na novo zgrajenega Čebelarskega centra Slovenije. Nekdaj je bilo delovanje zveze financirano samo s članarino. Odkar je uradno priznano, da je čebelarstvo del kmetijske dejavnosti in ni samo ljubiteljsko, smo tudi čebelarji deležni pomoči iz kmetijskega sklada. Tako je več denarja za delovanje zveze, seveda pa ga mora ta z opravljanjem dela za službe ministrstva tudi zaslužiti. Čebelarji to pomoč občutimo z zaposlitvijo devetih veterinarjev za potrebe čebelarstva, z rednim izdajanjem novih čebelarskih knjig, imamo veliko možnosti za izobraževanje, za udeležbo na različnih prireditvah, v primerjavi s preteklostjo se je zelo povečala tudi administracija, tako da je to za starejše čebelarje že obremenitev. Velika pridobitev čebelarske organizacije je bila zgraditev Čebelarskega centra Slovenije. Dom stoji na lepem kraju v osrčju Slovenije in je čebelarjem z osebnimi vozili lahko dostopen. Velika in lepa stavba omogoča uspešnejše delovanje zveze v primerjavi s prejšnjo lokacijo na Cankarjevi ulici v središču Ljubljane. V čem so ključne prednosti in v čem poglavitni problemi slovenskega čebelarstva? Imamo slavno kranjsko čebelo, sočasno pa je po svetu veliko povpraševanja po čebelah. Samo lani so v ZDA zaradi velikih izgub čebeljih družin potrebovali več 100.000 družin. Mi pa nič. Zakaj to omenjam? Slovenija ni znana samo kot zelo medovita dežela, ampak tudi kot domovina kranjske čebele. Pred osamosvojitvijo so naši največji čebelarji - prevaževalci najobilnejši pridelek pridobili v tujini in ne v Sloveniji. Po osamosvojitvi slovenski čebelarji precej bolje izrabljamo domača pasišča. Zato ima veliko zaslugo tudi na novo ustanovljena Opazovalno-napovedoval-na služba. Na novo jo je organiziral in zelo uspešno vodil g. Pavel Zdešar. Ob tem pa je za naše čebelarje brezplačno pripravil številna predavanja o pašah in ustrezni tehnologiji čebelarjenja, zato se je v primerjavi s preteklostjo povečala tudi količina pridelka medu na panj. Še vedno pa ne izvažamo matic in čebeljih družin (vsaj v večjih količinah ne). Spominjam se svojega prvega obiska pri Alojzu Bukovšku na Golem Brdu pri Medvodah. Pri njih se že tretja ge- neracija preživlja z vzrejo matic. Takih krajev, kot je Golo Brdo, je v Sloveniji veliko. Zato imamo slovenski čebelarji veliko možnosti, da postanemo pomembni izvozniki čebel. Pri tem pa najbolj pogrešam strokovno organizacijo, to je nekakšen pravi čebelarski inštitut, ki bi bedel nad kakovostjo naše kranjice. V ustanovi, kakršno si zamišljam pod imenom »pravi čebelarski inštitut« - to sicer gotovo ni ustrezno - si predstavljam samostojne raziskovalce na področju čebelarstva, ki bi svoja dognanja objavljali tudi v svetovnih strokovnih revijah. Po drugi svetovni vojni je bilo skupaj s čebelarsko zvezo kot soustanoviteljico ali mimo nje ustanovljenih kar nekaj takih institucij z različnimi imeni. Tudi zdaj imamo že dve desetletji in pol tako institucijo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Slovenci smo bili pri uveljavitvi avtohtonosti kranjske čebele dejavnejši kot pri lipicancu. Zakaj ne bi te pridobitve izrabili in jo tudi zavarovali?! Seveda pa delo v takšni ustanovi zahteva nešteto ur potrpežljivega dela, tako pri čebelah kot v laboratoriju za mikroskopom, za laboratorijskimi mizami ali pri vodenju statistike spremljajočih rezultatov raziskav. Tako delajo v priznanih čebelarskih inštitutih v svetu in tako bi morali začeti tudi pri nas. S tem ne bi postali znani samo raziskovalci, ampak bi postala znana tudi Slovenija in z njo naša kranjica. S tem razmišljanjem ne omalovažujem dozdaj-šnjega dela slovenskih čebelarjev in naših strokovnjakov, in to že od Antona Janše naprej. Tudi od čebelarske krize, ki je nastala že pred slovensko osamosvojitvijo in je trajala še nekaj časa po njej, smo si sčasoma opomogli. V prvem obdobju popolnoma sami, pozneje nam je najprej pomagala država, ko je Slovenija postala članica EU, pa tudi ta evropska povezava. Ob tem nam je leta 2002 uspelo zgraditi Čebelarski center Slovenije in leto pozneje pripraviti tudi Svetovni čebelarski kongres. Za to smo zaslužni vsi slovenski čebelarji. To, kar sem v tem pogovoru mimogrede predlagal, pa je samo moja misel, kaj bi lahko še naredili za nadgradnjo dozdajšnjega dela in naših dozdajšnjih uspehov. Marko Borko Nova spletna stran KGZS za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov Zaradi manjših količin slovenski pridelovalci živil s težavo vlagamo toliko sredstev v promocijo in oglaševanje, prav tako pa z manjšimi količinami s težavo vstopamo v cenovno vojno s tujimi, cenenimi pridelki in izdelki. To zaznavamo tudi čebelarji, saj so cene medu trgovskih blagovnih znamk zelo nizke. Spremenjene razmere na trgu pa so tudi izziv in priložnost, da kupce nagovarjamo neposredno in jim pridelke ponudimo brez posrednikov in njihovih visokih KUPUJMO DOMAČE! KGZS marž. Hkrati jim pri osebnem stiku lahko z dejstvi podkrepimo visoko kakovost svojih pridelkov, zaradi česar si ti tudi zaslužijo višjo ceno. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je odprla spletno stran www. kupujmodomace.si s katero spodbuja nakup slovenskih pridelkov in izdelkov. KGZS želi pomagati slovenskim pridelovalcem hrane, da prek spleta porabnikom neposredno ponudijo svoje kmetijske pridelke in izdelke. Tudi slovenske čebelarje vabimo, da izrabijo priložnost in prek spletne strani www.kupujmodomace.si ponudijo slovenski med in druge čebelje pridelke ter izdelke porabnikom. KGZS posreduje vsem, ki želijo predstaviti svojo ponudbo, obrazec za registracijo, na katerem lahko podrobneje opišejo in predstavijo svojo ponudbo. Vprašanja v zvezi s sodelovanjem na spletni strani Kupujmo domače lahko pošljete na naslov: KGZS, Celovška 135, 1000 Ljubljana; na e-naslov kupujmo.domace@kgzs.si ali po telefonu 01/513 66 78. Marjan Papež, KGZS Razpis za 11. vseslovensko ocenjevanje medenih pijač Društvo izdelovalcev medenih pijač Maribor razpisuje 11. vseslovensko ocenjevanje medenih pijač. V okviru letošnjega ocenjevanja bo komisija ocenjevala medena žganja, medene likerje, medene likerje z dodatki, medice in peneče medice. Skrajni rok za prijavo in dostavo vzorcev je 5. maj 2011. Za medena žganja in medene likerje je treba oddati po dva vzorca s prostornino 500 ml, za medice po štiri vzorce s prostornino najmanj 375 ml, za peneče medice pa po dva vzorca s prostornino 750 ml. Ob prijavi je treba za vsak vzorec medenega žganja ali medenega likerja plačati 40,00 EUR pristojbine. Udeleženec prejme za vsak vzorec analizo, ki jo bo potreboval, če bo pijačo ponujal na tržišču. Pristojbina za vsak vzorec medice je 45,00 EUR, za vzorec peneče medice pa 65,00 EUR. Komisija bo medene pijače oce- njevala na podlagi veljavnega pravilnika, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Razglasitev rezultatov s podelitvijo odličij bo v Mariboru, udeleženci pa bodo prejeli osebna vabila. Analize in rezultate ocenjevanja bodo udeleženci dobili takoj po končanem ocenjevanju, ki bo junija 2011. Prijavnice lahko dobite na ČZS, na ČZD Maribor ali na spletni strani www.czs.si. Vzorce medenih pijač lahko oddate osebno vsako sredo od 15. do 17. ure na sedežu ČZD Maribor ali pa jih pošljete po pošti na naslov: Trgovina JANA, Streliška cesta 150, 2000 Maribor. Pristojbino za ocenjevanje lahko plačate v gotovini ob oddaji vzorcev ali jo nakažete na TRR, št. 0451 5000 1543 390 pri NKBM. Vse dodatne informacije lahko dobite pri tajniku društva g. Branku Nemcu, tel.: 051/327 931. Marko Cesar, predsednik Društva izdelovalcev medenih pijač Obet obilne paše na Jelovici Opazovalno-napovedovalna služba medenja Čebelarskega društva Radovljica (g. Franc Šolar in g. Brane Kozinc) na podlagi testiranja in priloženih fotografij za letos napoveduje bogato smrekovo pašo na Jelovici. Decembra lani izkopana in doma zasajena smreka, ki je v sobi opravljala vlogo novoletne jelke, je zdaj polna velikega smrekovega kaparja, ki obilno izloča mano. Če bo vreme julija primerno, bo višinska smreka na Jelovici medila še obilneje kot leta 2010. Brane Kozinc Testna smreka z medečimi kaparji na valentinovo, 14. februarja 2011 OBVESTILA ČZS Z okrogle mize »Uporaba čebeljih pridelkov v kulinariki« Uporaba čebeljih pridelkov, predvsem medu, v prehrani je stara toliko, kolikor je star svet. Med je v tradicionalni kuhinji skoraj nepogrešljiv, saj daje jedem posebno aromo. V preteklosti so med uporabljali kot edino sladilo, pozneje ga je zamenjal sladkor, dandanes pa postaja uporaba medu kot sladila znova vse pogostejša, predvsem z vidika zdravega prehranjevanja. Prav tako ga vse pogosteje uporabljamo kot dodatek jedem, in to ne samo sladicam, ampak tudi mesnim jedem, testeninam, rižotam ^ ČZS, JSSČ je 26. januarja 2011 pripravila okroglo mizo z naslovom Uporaba čebeljih pridelkov v kulinariki. Okrogla miza je bila namenjena čebelarjem, gostincem, kmečkim turizmom, šolam, vrtcem, skratka vsem, ki se ukvarjajo s kulinariko in ki jih to področje zanima. Rdeča nit okrogle mize je bila uporaba medu v kulinariki. Najprej je svetovalka za varno hrano pri JSSČ Nataša Lilek predstavila lastnosti čebeljih pridelkov in pomembnost medu v prehrani otrok. Prvo temo je odlično nadgradila prof. Zdenka Tonjec s Srednje gostinske in turistične šole, ki je predstavila pomembno vlogo medu v varovalni prehrani, saj vsebuje za človeka nujna hranila, kot so minerali, vitamini, rastlinska barvila, encimi in hormoni. Kako uporabiti med v prehrani in na kaj moramo biti pri pripravi jedi z medom še posebej pozorni, pa je predstavila ga. Marija Arh-Ivanšek. V okviru okrogle mize smo govorili tudi o Zakonu o javnih naročilih in o možnostih čebelarjev za prijavo na razpise šol in vrtcev. Ga. Marjana Dermelj iz Službe vlade RS za Velikanski medenjak rekorder. razvoj in evropske zadeve je predstavila predvsem cilje in namen zelenega javnega naročanja. Rešitev, da bi vrtci in šole lahko kupovali med pri čebelarjih, je po njenem mnenju predvsem v povezovanju in združevanju z drugimi kmeti, veliko pa je odvisno tudi od razpisa, ki ga pripravijo šole in vrtci. G. Pun-gartnik z MKGP je navzočim predstavil predlog nove Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Z novo uredbo bomo čebelarji pridobili več možnosti za registracijo dopolnilnih dejavnosti, povezanih s čebelarstvom, pogoj zanje pa ne bo več lastništvo zemlje, temveč bo zadoščalo deset čebeljih družin. Za popestritev in val novih idej pa je poskrbel etnolog dr. Janez Bogataj s svojim prispevkom o kulturni dediščini čebelarstva kot izzivu za sodobno prehrano. Navedel je vrsto zamisli glede možnosti uporabe medu, predvsem v povezavi z bogato slovensko kulturno dediščino. In ker je okrogla miza potekala v prostorih Srednje gostinske šole, smo se po končani razpravi lahko na svoje lastne oči prepričali o uporabnosti medu v prehrani, da je med z nekaj iznajdljivosti zares mogoče uporabljati pri pripravi številnih jedi. Kot zanimivost so spekli tudi velik sočen medenjak. Ne glede na to, da je bila udeležba nekoliko manjša od pričakovane, smo udeleženci okrogle mize odšli polni pozitivnih vtisov in novega znanja o uporabi čebeljih pridelkov v prehrani. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ za ekonomiko 2. strokovni simpozij v čebelarstvu V minulem mesecu je na ČZS potekal 2. strokovni simpozij o apiterapiji z naslovom »Odmev na Apimedico«. Slovenski čebelarji smo bili lani gostitelji mednarodnega Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov, na katerem smo lahko slišali marsikatero novost na področju uporabe čebeljih pridelkov za zdravstvene namene. Nova znanja in informacije smo želeli prenesti tudi čebelarjem in širši javnosti, zato smo ob pomoči slovenskih strokovnjakov in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z raziskovanjem čebeljih pridelkov, pripravili - če sodimo po odzivih navzočih - zelo kakovosten simpozij, to pa je potrdil tudi množičen obisk. Strokovno vodenje je tudi tokrat prevzel in odlično izvedel doc. dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete (BF), poleg tega pa je pripravil tudi prispevek o prepoznavanju celičnih procesov, sproženih s snovmi iz čebeljih pridelkov, o čemer je beseda v okviru Foruma tekla tudi na simpoziju v Mariboru. Dediščino dr. Filipa Terča, pionirja sodobne apiterapije, njegovo delo, odkritja in uspehe pri zdravljenju z apiterapijo je predstavil Franc Grošelj, dr. med., Majda Kurinčič Tomšič, dr. med., pa je govorila o predavanju romunske strokovnjakinje dr. Cristine Aosan o njenih osebnih izkušnjah pri zdravljenja multiple skleroze na naraven način. Mladi raziskovalec Domen Jaklič je predstavil raziskave protimikrobnega delovanja slovenskega medu in ugotovitev, da ima kostanjev med najboljše protimi-krobne lastnosti. Predstavil je tudi prispevek dr. Adriane Pereyra Gonzales, ki je raziskovala protimikrob-no delovanje propolisa. Kot je ugotovila, je to odvisno od vsebnosti skupnih fenolov in flavnoidov, ugotovila pa je tudi potrebo po regulaciji in določanju rastlinskega vira in kemične sestave ekstraktov propolisa. Dr. Jasna Bertoncelj iz BF je predstavila antioksida-tivno učinkovitost in fenolni profil slovenskega medu in dokazala, da imajo večjo antioksidativno učinkovitost medovi maninega izvora. Med je izjemnega pomena tudi pri negi ran, to pa nam je predstavila dr. Marjetka Kralj Kunčič ter nas hkrati seznanila s prednostmi uporabe medenih oblog pri celjenju ran. Možnosti uporabe slovenskega medicinskega medu za oamfltiA APmBiico IN 7J$POPtiOČJA zdravljenje paradontalne bolezni je predstavila Marta Kocjan Anžič, dr. dent. med. Odmev na lanski Forum po svetu in povzetek novosti na področju apiterapije je pripravil Franc Šivic. Dr. Peter Kozmus s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil rezultate analiz ostankov pesticidov v slovenskem cvetnem prahu. Andreja Kandolf iz ČZS, JSSČ je v svojem prispevku predstavila dogajanja na strokovnem delu Foruma, ki je lani potekal na Bledu in katerega osrednja tema je bil vpliv botaničnega in geografskega izvora na blagovne znamke na domačem in tujem trgu. Mojca Korošec z BF je pripravila predstavitev senzoričnih lastnosti medu in njegove kakovosti ter povzela dogajanje na strokovnem delu Foruma v Dolenjskih Toplicah. Povzetek dogajanja v Lipici je predstavila dr. Polona Jamnik. Tam je bil sicer govor o uporabi čebeljih pridelkov v prehrani ljudi in živali ter o antioksi-dativnem delovanju propolisa. Za vse, ki se simpozija niste mogli udeležiti, bodo posamezni prispevki sodelujočih strokovnjakov predstavljeni tudi na spletni strani ČZS. Ob tej priložnosti se ČZS zahvaljuje vsem predavateljem, ki so s svojimi predstavitvami sodelovali na simpoziju in s tem prispevali k razvoju slovenskega čebelarstva. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Med višje kakovosti Vsak čebelar se trudi pridelati in svojim kupcem ponuditi čim bolj kakovosten med. V Sloveniji čebelarjem tako podnebne kot naravne razmere omogočajo pridelavo pestrega in kakovostnega medu, k temu pa pripomore tudi dobra čebelarska praksa, ki jo moramo skrbno in dosledno izvajati. Tudi čebelarji imamo z vključevanjem v kakovostne sheme, ki jih je uvedlo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, možnost opozoriti na višjo kakovost svojega medu. Nacionalne zaščite v Republiki Sloveniji so: geografsko poreklo (Kočevski gozdni med, Kraški med), geografska označba, tradicionalni ugled in višja kakovost. Zadnja je vezana samo na nacionalno zaščito, preostale navedene zaščite pa je mogoče zaščititi tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. (Več o kakovostnih shemah v RS je bilo opisano v članku g. Milana Megliča v SČ, št. 2/2011). Pridobljen simbol kakovosti je kupcem v pomoč pri prepoznavanju domačega medu, čebelarjem pa pri njegovem trženju, saj tako označen med dosega na trgu višjo ceno. Ker se čebelarji v Sloveniji zavedamo pomembnosti pridelave medu višje kakovosti, je ČZS leta 1999 uvedla kolektivno blagovno znamko »Slovenski med kontrolirane kakovosti« (KBZ) in jo leta 2009 nadgradila z nacionalno zaščito »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« (SMGO). Ob tej priložnosti želimo vse dozdajšnje uporabnike KBZ obvestiti, da prelepko kolektivne blagovne znamke umikamo iz uporabe, zato na svojih pridelkih ne smejo več uporabljati imena Slovenski med, razen če pridobijo certifikat SMGO, kot je to zapisa- no tudi v 7. členu Pravilnika o SMGO (Ur. l. RS, št. 46/2009). Pogoji sodelovanja v omenjeni kakovostni shemi so glede kakovostnih zahtev enaki tistim, ki so jih morali izpolnjevati uporabniki KBZ. Kakovostna shema SMGO določa, da med ne sme vsebovati več kot 18,6 % vode, vsebnost HMF pa ne sme biti več kot 15 mg/kg, poleg tega pa mora biti med pridelan izključno na območju Republike Slovenije. Med, ki je vključen v omenjeno kakovostno shemo, je prepoznavno označen z zaščitno pre-lepko. Na njej sta natisnjena zaščitni znak MKGP in tekoča številka, ki zagotavlja sledljivost izdelka od čebelarja do porabnika. Simbol kakovosti, s katerim je označen pridelek, zagotavlja poreklo in višjo kakovost izdelka. S sodelovanjem v kakovostni shemi lahko kupcem ponudite med preverjene kakovosti in znanega porekla, to pa je brez dvoma dodana vrednost končnega izdelka. Za dodatne informacije o sodelovanju v kakovostnih shemah lahko povprašate svetovalce JSSČ ali terenske svetovalce, ki so prav tako seznanjeni s kakovostnimi shemami v RS in možnostjo njihove uporabe. Ker vsi uporabniki KBZ že izpolnjujejo kakovostne pogoje za sodelovanje v kakovostni shemi SMGO, jih pozivamo, naj pokličejo terenskega svetovalca, da bosta skupaj izpolnila potrebno dokumentacijo za sodelovanje v sistemu SMGO. Pridružite se čebelarjem, ki se zavedajo kakovosti svojega medu, in porabniku ponudite med znanega porekla in boljše kakovosti. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Okrogla miza o sajenju medovitih rastlin Eden izmed pomembnih dejavnikov velikih izgub čebel je prav pomanjkanje hrane za čebele v naravi, saj intenzivno kmetijstvo, sajenje tujerodnih in nemedovitih rastlin ter zmanjševanje kmetijskih zemljišč zmanjšujejo pašne vire. Zato Vas vabimo, Program: da se nam pridružite na okrogli mizi o pomembnosti sajenja medovitih rastlin, ki bo v sredo, 6. aprila 2011, ob 16. uri, na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, Ljubljanska c. 97, Celje. Nataša Lilek Predstavnik JSSČ Uvodna predstavitev Franc Bogovič Pogled predsednika parlamentarnega odbora za kmetijstvo na kmetijsko politiko v povezavi s čebelarstvom Branko Ravnik Uvrstitev medovitih rastlin v kmetijskookoljski program (KOP) Živan Veselič Načrti države za pogozdovanje opuščenih površin Janko Božič Čebele in biodiverziteta Stanislav Kapun S strniščnimi dosevki do poznopoletne pelodne in nektarne paše za čebele Trajče Nikoloski Sajenje okrasnih, medovitih rastlin na domačem vrtu Franc Šivic Pomembnost sajenja avtohtonih dreves Janez Gačnik Pomembnost čebel za pridelavo hrane Izobraževalni tabor za čebelarje na ČZS Zaradi velikega zanimanja in številnih izraženih želja po dodatnem izobraževanju čebelarjev bo ČZS na svojem sedežu na Brdu pri Lukovici organizirala tridnevni tabor za čebelarje. Tabor bo samoplačni-ški, saj za ta namen nimamo vira sredstev. V treh dneh tabora boste poglobili svoje znanje o biologiji čebel, tehnologiji čebelarjenja v različnih panjskih sistemih, izvajanju apitehničnih ukrepov, pripravi čebel na prvo pašo in na zimo, vzreji matic za svoje lastne potrebe in o osnovni odbiri. Na področju varne hrane bo pozornost namenjena prepoznavanju različni vrst medu, pravilnemu označevanju in seveda dobrim higienskim navadam v čebelarstvu ter vključevanju v kakovostne sheme. Na področju ekonomike bodo predstavljene zakonodaja na področju trženja čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov, predvsem z vidika dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in možnosti čebelarskega turizma. Poleg tega bodo predstavljene tudi najpomembnejše paše v Sloveniji. Tabor bo vključeval tudi obiske na terenu, in sicer obisk čebelarskega turizma in vzrejevalca matic. Tabor bo potekal od 10. do 12. junija 2011. Število udeležencev je omejeno na 22 oseb. Cena tridnevnega tabora je 180 EUR. Vanjo so poleg predavanj vključeni tudi terenski obiski, prevozi na terenski del izobraževanja in dva polpenziona v stavbi ČZS. Izobraževalni del tabora za čebelarje bo obsegal 24 šolskih ur. Natančen vsebinski program tabora je objavljen na spletni strani www.czs.si. Prijave zbiramo najpozneje do 20. aprila 2011, vse zainteresirane pa prosimo, da svojo prijavo oddajo čim prej po telefonu, št. 01/729 61 29, ali po elektronski pošti na e-naslov: natasa.lilek@czs.si. Ob večjem številu prijavljenih od prostih zmogljivosti bomo upoštevali vrstni red prijavljenih. Če bo prijavljenih manj kot 18 udeležencev, tabora ne bomo izvedli. Potrdilo, ki ga bodo udeleženci prejeli na taboru, ne bo nadomestilo potrdila o opravljenem začetnem tečaju. Ob prijavi je treba plačati 20 % celotne cene tabora. Odziv MKGP na zahtevo ČZS po razglasitvi kranjske čebele za ogroženo ČZS je lani s peticijo zahtevala, naj pristojni razglasijo kranjsko čebelo za ogroženo živalsko vrsto. S tem je želela opozoriti na ogroženost kranjske čebele. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo ČZS skupaj s strokovnjaki začelo pripravljati nacionalni program zaščite kranjske čebele v RS, ki bo nadgradnja zdaj veljavnih ukrepov na področju čebelarstva in katerega dolgoročni cilj je ohranitev kranjske čebele na ozemlju Slovenije tudi za prihodnje rodove čebelarjev. Delovna skupina za pripravo nacionalnega programa se je doslej sešla štirikrat in oblikovala dve ključni programski usmeritvi, ki sta ob upoštevanju socialnega in ekonomskega vidika čebelarjev usmerjeni k trajnostnemu čebelarstvu, poleg tega pa vključujeta tudi potrebo kmetijstva po opraše-vanju in strateški pomen ohranitve kranjske čebele v prihodnosti. Delovna skupina je določila tudi poglavitna cilja nacionalnega programa zaščite kranjske čebele. Prvi cilj je ob ohranitvi zdajšnje biološke raznovrstnosti ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele, saj je nujno, da v Sloveniji ohranimo populacijo kranjske čebele in da vzpostavimo takšne razmere, ki jo bodo varovale pred pritiski sosednjih ras čebel. Drugi poglavitni cilj nacionalnega programa zaščite kranjske čebele je ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji. V naši državi želimo imeti najmanj 150.000 čebeljih družin. Za uresničitev tega cilja je treba zagotoviti kakovostno pašo za čebele in optimalno izrabo čebeljih paš, zmanjšati izgube čebeljih družin zaradi bolezni, zagotoviti trajno zdravstveno varstvo in nadzor nad stanjem čebeljih družin ter spodbujati ljudi k čebelarjenju. MKGP bo nacionalni program predvidoma junija predstavilo širši javnosti, ta pa bo lahko s predlogi sodelovala pri oblikovanju njegovih dolgoročnih ciljev. Po končani javni obravnavi bo ministrstvo nacionalni program predlagalo še v potrditev Vladi RS. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Povprečna cena medu v prodaji na drobno leta 2010 Upravni odbor ČZS je na svoji 14. redni seji, 3. marca 2011, sprejel sklep št. 252, s katerim je v skladu z 2. alinejo 13. člena Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja (Ur. l. RS, št. 94/10) ugotovil in potrdil povprečno ceno medu v prodaji na drobno v letu 2010, ki je podlaga za obračun povračila stroškov, ki jih imajo izvajalci pašnega reda z razporejanjem čebel. Leta 2010 je bila povprečna cena medu v prodaji na drobno 7,62 EUR/kg. Anton Tomec, tajnik ČZS Hrušev ožig Čebele sodijo v skupino žuželk, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju sadnega drevja. Žal so tudi prenašalke bakterije Erwinia amylovora, ki povzroča hrušev ožig, to pa je ena izmed najnevarnejših bolezni pečkarjev (jablane, hruške, kutine), saj povzroča veliko gospodarsko škodo. Bakterija se z dotikom pripne na telo čebele in se predvsem v obdobju cvetenja prenaša na gostiteljske rastline na njeni preletni razdalji. V skladu s pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruše-vega ožiga (Ur. l. RS, št. 19/09) je treba upoštevati določbe, ki se nanašajo na omejitve premeščanja čebel. Iz Fitosanitarne uprave RS so nas obvestili, da bodo za leto 2011 veljale meje okuženih in nevtralnih območij ter žarišč okužbe s hruševim ožigom, ki so objavljene na spletni strani: http:// www.furs.si/svn/zvr/hr_ozig.asp. Pred premikom čebel je treba v obdobju trajanja nevarnosti okužbe s hruševim ožigom o nameravanem premeščanju čebel obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja (http://www.furs.si/svn/zvr/FSI_enote.asp). V dogovoru z njim bo čebelar pred premeščanjem čebeljih panjev izbral primeren karantenski ukrep, če gre za premik z okuženega območja hruševega ožiga na ogroženo območje sadjarske pridelave. Obdobje omejitev je za Primorsko od 15. marca do 30. junija, za preostalo Slovenijo pa od 25. marca do 30. junija. Vlasta Knapič, FURS PriporoCene cene Komisija UO ČZS za ekonomiko čebelarjenja je na svoji 10. redni seji, 24. februarja 2011, sprejela sklep o priporočenih cenah medu v letu 2011/2012 ter čebeljih družin, voska in cvetnega prahu v letu 2011. Čebelji pridelek Cena (EUR) | cvetlični med (900 g) 6,60 akacijev med (900 g) 7,20 lipov med (900 g) 7,20 gozdni med (900 g) 7,80 kostanjev med (900 g) 7,80 smrekov med (900 g) 8,30 hojev med (900 g) 8,30 cvetni prah (0,1 kg) 4,30 vosek (1 kg) 7,50 čebelja družina (sat pokrite zalege s čebelami) 10,50 > Uradne ure JSSC na terenu v aprilu Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu bo imela 18. aprila 2011 od 14. do 18. ure uradne ure na terenu po Sloveniji, torej zunaj svojih stalnih pisarn, in sicer v: • Čebelarski dom Brode - tam bo ga. Tanja Mag-dič; • pri g. Darku Kozloviču, Škocjan 33, Koper, tam bo ga. Nataša Lilek; • Domu čebelarjev Grosuplje, Spodnje Blato 20 a, - tam bo ga. Andreja Kandolf; • Gostišču na trgu, Hiša kulinarike in turizma, Glavni trg 30, Novo mesto - tam bo g. Vlado Auguštin; • Pisarni JSSČ, Vinska Gorica 10, Dobrna med 10. in 14. uro - tam bo ga. Lidija Senič. Na ta dan zato ne bo uradnih ur na stalnih krajih. Aritours in Čebelarska zveza Slovenije vabita na strokovno ekskurzijo v ARGENTINO z obiskom APIMONDIE 2011 Argentina je znana kot dežela tanga in nogometa, ognja in ledu, pisane narave in divjih živali ter kot dežela radovednih in strastnih ljudi, ki ljubijo življenje! V Argentino se je v prejšnjem stoletju izselilo več kot 31.000 Slovencev, ki so se v novi domovini organizirali v močne skupnosti, med našo ekskurzijo pa bomo obiskali skupnosti v Buenos Airesu in Barilocheju. Strokovna ekskurzija za čebelarje bo potekala od 20. 9. do 2. 10. 2011 (13 dni). CENA na osebo, izračunana januarja 2011 za 30 prijavljenih oseb je 3.390 EUR. Celoten program je objavljen na spletni strani ČZS: http://www.czs.si/novice_podrobno.php?sif_no=1664. Prijave sprejemamo v agenciji Aritours v Mariboru do zasedbe prostih mest. Ker se cene letalskih prevozov zvišujejo z bližanjem datuma odhoda, priporočamo hitro prijavo za zagotovitev ugodne cene. Končna cena potovanja je odvisna od cen letalskih kart, zato se lahko še spremeni. Dokončna cena potovanja bo določena na dan potrditve potovanja. Možnost plačevanja na obroke. Za podroben program in druge informacije pokličite v agencijo Aritours, tel. št.: 02/252 16 19, ali pišite na info@aritours.si. Spomladansko delo pri čebelah Čebelarji se zavedamo, kako pomemben je ta mesec za naše čebele in tudi za naše čebelarstvo. Napake, ki jih naredimo zdaj, se nam namreč pokažejo v prihodnjih mesecih kot roji, posledica tega pa so prazne posode za med. Zato moramo pri čebelah preveriti zaloge hrane in jih po potrebi tudi dodati, prav tako pa moramo velikost prostora prilagajati moči posamezne čebelje družine. Če pri tem nismo dovolj spretni, pokličemo območnega terenskega svetovalca, ki nam bo svetoval bodisi po telefonu bodisi ob neposrednem obisku v našem čebelarstvu. Tako boste lahko skupaj z njim ocenili moč posamezne čebelje družine. Pri čebelarjih začetnikih pa se prav gotovo zatika ne samo pri delu s čebelami, ampak tudi pri izpolnjevanju dokumentacije, ki jo je treba voditi v čebelarstvu. Zato jim svetujemo, da pokličejo terenskega svetovalca in s tem naredijo prvi korak k uspešnemu delu pri čebelarjenju, saj je to svetovanje za vse čebelarje povsem brezplačno. Terenski svetovalci v tem obdobju na svojih območjih izvajajo tudi delavnice o spomladanskih opravilih pri čebelah. Časovni razpored delavnic terenskih svetovalcev je objavljen v nadaljevanju. Ob tem vsa ČD tudi obveščamo, da bodo terenski svetovalci maja in junija za njihove člane pripravili delavnico o interni kontroli medu na terenu. V okviru delavnice bodo udeležencem predstavili pomembnost izvajanja terenske analize medu ter jih poučili o pravilni navedbi podatkov na nalepki za med. Predstavniki društev, ki bi se želeli dogovoriti o izvedbi delavnice v njihovem čebelarskem društvu, naj pokličejo na tel. št. 040/436 517. Čebelarji, izkoristite svetovanje terenskih svetovalcev v čebelarstvu in tako odpravite odprta vprašanja pri vašem čebelarjenju. Seznam terenskih svetovalcev je objavljen na spletni strani ČZS, in sicer v rubriki Svetovalna služba. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Delavnice terenskih svetovalcev Datum Čas Tema Izvajalec ■ Kraj Kontakt 1. apr. 16.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Matej Leskovar Vzrejno-promocijski center Slovenska Bistrica g. Leskovar 030/604 078 2. apr. 18.00 Oskrba čebel v pomladanskem času in interna kontrola medu na terenu Jakob Madjar Čebelji Gradič g. Madjar 030/604 081 3. apr. 9.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Andrej Jernej Šolski čebelnjak na Blagovni g. Jernej 030/604 064 4. apr. 14.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Stanislav Knežič Planinsko parkirišče (pri nekdanjem Dinosu), Kočevje g. Knežič 040/455 855 5. apr. 18.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Rudolf Cerk Gostilna Godec, Borovnica g. Cerk 030/604 004 6. apr. 16.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Stane Kokelj Gostišče Fink, Liptovska cesta, Slovenske Konjice g. Kokelj 030/604 065 8. apr. 16.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Matej Leskovar Vzrejno - promocijski center Slovenska Bistrica g. Leskovar 030/604 078 8. apr. 17.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Mihael Kamplet Za glasbeno šolo Ruše g. Valenčič 041/514 598 8. apr. 17.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Peter Babnik Čebelnjak ČD Vojnik g. Babnik 041/211 295 9. april 9.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Edvard Dolmovič OŠ Leskovec g. Dolomovič 041/625 840 9. apr. 9.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Maksim Proje Čebelarski dom Črna na Koroškem g. Germadnik 031/626 553 9. apr. 10.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Marjan Koderman Gorjuša 25, Dob g. Koderman 041/244 590 15. apr. 18.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Jože Pugel Jakličev dom, Videm g. Pugelj 031/694 076 16. apr. 9.00 Oskrba čebel v pomladanskem času Ciril Rupnik Srednja Kanomlja 66, Spodnja Idrija g. Rupnik 041/47 5 308 Čebelarski klobuk Čebelarski klobuk je izdelan iz rjave klobučevi-ne, oblikovane v ravno, 8 cm visoko oglavje, z nekoliko izbočenim vrhom in 9 cm širokimi krajci z obrobo. Krajci so na zunanjem robu zadaj zasukani nekoliko navzgor, spredaj pa navzdol. Okoli oglav-ja je zašit rjav svilen (ripsast) trak. Pokrivalo je sestavni del slovesne čebelarske obleke oz. uniforme. Tak model klobuka je nosil Anton Janša, ki je znan kot začetnik modernega čebelarstva. Izdelovalec originalnega slovenskega čebelarskega klobuka: Pajk Klobuki, d. o. o., Tržaška 62, Ljubljana. Prodaja in trženje podjetje STB, d. o. o., Laporje 8, 1311 Turjak. Naročila sprejemamo po tel. št.: 041/399 717 ali 01/787 31 23 oz. na elektronski naslov: info@pajk-klobuki.si, spletna stran: www.pajk-klobuki.si. Čebelarski klobuk lahko naročite tudi prek spletne trgovine ČZS na povezavi: www.czs.si/eshop/index.php. NOVO! Obešanke za med s programom za tiskanje Z veseljem vam sporočamo, da so na voljo obešanke za med, na katere lahko s posebnim programom dotiskate podatke o svojem čebelarstvu (na enak način kot na nalepke za med). Na eni poli je deset obešank, ki jih preprosto prepognete in odtrgate, na njih pa je tudi že serijsko narejena luknjica za trakec, s katerim jih pritrdite na kozarce. Cena 1 pole je 0,126 EUR. Program za dotisk najdete na spletni strani ČZS, pod rubriko: Obrazci. Program si naložite na svoj računalnik tako kot program za tiskanje nalepk. Če imate morda še kaka dodatna vprašanja glede tiskanja obešank, nas pokličite po tel.: 01/729 61 00 (tajništvo ČZS). > Urnik usposabljanj ČZS nadaljuje program usposabljanja čebelarjev. Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti novo izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu bomo odslej izvajali v osnovni obliki s celotno snovjo, potrebno za izdajo potrdila udeležencem, ter v krajši obliki za obnovitev znanja. Za izvedbo predavanja Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mora biti prijavljenih najmanj 15 udeležencev. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. apr. 9.00 Vzreja čebeljih matic Stanislav Plut Obrtni dom, Partizanski trg, Metlika g. Auguštin 040/436 516 6. apr. 17.00 Pridobivanje sredstev in koriščenje razpisov Tanja Magdič Zavoda za gozdove, Ahacijev trg 2, Idrija g. Rupnik 05/377 71 32 7. apr. 16.00 Nosema ceranae dr. sc. Ivana Tlak Gajger Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Štrukelj 040/436 518 7. apr. 17.00 Tehnologija pridelave cvetnega prahu Janez Kropivšek Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica g. Skrt 041/484 174 7. apr. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Kristovič 031/753 114 8. apr. 15.00 Biodinamično čebelarjenje Martin Dettli Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Zavodnik 040/615 386 9. apr. 9.00 Biodinamično čebelarjenje Martin Dettli Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Zavodnik 040/615 386 12. apr. 16.00 Zdravstveno varstvo čebel Martina Škof, dr. vet. med. Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica NVI 01/283 43 71 12. apr. 16.00 Čebelarska zakonodaja Tanja Magdič Dvorana Kulturnega doma na Humu, Kojsko g. Štucin 041/450 240 14. apr. 17.00 Razmnoževanje in sajenje me-dovitih rastlin Jure Justinek Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Štrukelj 040/436 518 14. apr. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z na-kladnimi panji Janez Kropivšek Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica g. Skrt 041/484 174 14. apr. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto dr. Stanislav Kapun Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Kristovič 031/753 114 15. apr. 17.00 Moj način čebelarjenja Ivan Jurkovič Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Jurkovič 031/325 089 16. apr. 10.00 Praktični prikaz čebelarjenja Janez Kropivšek Društveni čebelnjak ČD Vojnik, Vojnik g. Babnik 041/211 295 20. apr. 17.00 Pridobivanje matičnega mlečka Milan Meglič Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Repič 031/484 527 20. apr. 17.00 Tehnologija pridelave propolisa Norbert Jedlovčnik Prostovoljno gasilsko društvo, Planina pri Sevnici 70, Planina pri Sevnici g. Jazbinšek 041/794 177 21. apr. 17.00 Gozdne paše Franc Šivic Sejna soba, Občina Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor g. Kokl 041/538 223 21. apr. 17.00 Tehnologija pridelave cvetnega prahu Vlado Pušnik OŠ Radeče g. Bregar 041/668 305 Program zatiranja varoze 6. apr. 18.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Družbeni center Krka, Krka 1a g. Kambič 041/989 128 Zdravstveni del Martina Škof, dr. vet. med 6. apr. 19.00 Apitehnični ukrepi dr. Stanislav Kapun Sejna soba občine, Šalovci g. Verner 041/522 900 Zdravstveni del mag. Lidija Matavž, dr. vet. med. 13. apr. 18.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin OŠ Kostanjevica g. Jordan 031/592 511 Zdravstveni del Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov 1. apr. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV Nataša Lilek Dvorana Begrad, Zadružna cesta 16, Črnomelj g. Lakner 040/826 500 11. apr. 17.00 Delavnica o označevanju medu in ustrezni tehnologiji pridelave medu Boštjan Noč, Andreja Kandolf Restavracija Gaj, Loke 1, Mozirje g. Šmerc 031/702 958 12. apr. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV Andreja Kandolf ČD Barje, Dušana Kraigherja 2, Ljubljana g. Javornik 031/398 239 19. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV Tomaž Samec Okrepčevalnica pri Darinki, Juršinci g. Horvat 05/993 42 55 20. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV Tomaž Samec V prostorih ČD Lovrenc na Pohorju, Čebelarska ulica 1, Lovrenc na Pohorju g. Kosjek 051/323 240 prodami Cvetni prah, propolis, vosek, akacijev med in matični mleček, odlična kakovost, ponudba velja celo leto, tel.: 041/965 939. 300 kg hojevega medu, Me-nišija, aprila nekaj družin, tel.: 031/894 382 (zvečer). 3 nove AŽ-panje 10 satar-je, z družinami ali brez njih, tel.: 051/221 727. 4 čebelje družine na 5 AŽ-sa-tih, tel.: 01/780 73 80. 5 čebeljih družin na 10 AŽ-satih, s panji ali brez njih (Tolmin), tel.: 051/726 980. 5 novih AŽ-panjev 9 satarjev, tel.: 041/830 008. 6 čebeljih družin na 10 AŽ-satih in 8 na 7 AŽ-satih, brez panjev, tel.: 01/895 71 26, 031/431 762 (Kočevje). 6 čebeljih družin na 10 AŽ-satih, s panji ali brez njih (Pre-kmurje), tel.: 02/543 15 30, 031/650 609. 8 čebeljih družin na 10 AŽ-satih, tel.: 01/361 20 43. 8 čebeljih družin na 7 in 9 AŽ-satih, panji brezplačno, tel.: 04/574 41 65. 10 čebeljih družin na 5 in 9 AŽ-satih, tel.: 01/427 24 17. 10 čebeljih družin na 7 AŽ-satih (okolica Ajdovščine), tel.: 041/484 145. 10 čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 01/365 15 36. 10 čebeljih družin z AŽ 10-satarji, tel.: 031/506 432. 10 ekološko gojenih čebeljih družin na 2/3 LR-satih, tel.: 03/571 79 22. 13 čebeljih družin na LR-satih, s panji ali brez njih, tel.: 041/853 715. 15 čebeljih družin na 9 satih s panji (Ruše), tel.: 041/366 005. 20 čebeljih družin na 7 ali 10 AŽ-satih, tel.: 041/759 100. 30 čebeljih družin na 10 AŽ-satih in 12 na 7 AŽ-satih, tel.: 041/961 766 (Sevnica). 30 čebeljih družin na 7 AŽ-satih (Novo mesto), tel.: 041/385 494. Čebele na 7 do 9 AŽ-satih, tel.: 07/496 73 28. Čebelje družine na 10 AŽ-sa-tih (Kočevsko), tel.: 041/491 307. Čebele na 7 satih, smukalni-ke in gradilnike, predstavljene lani v Celju, tel.: 031/360 467. Čebele na LR- in AŽ-sa-tih (Ptuj), tel.: 051/382 610, 02/745 02 91. Čebelje družine na AZ-, LR-, 2/3 LR- in DB-satih (Kočevje), tel.: 040/455 855. Čebelje družine in štirisatno, nerjaveče točilo, tel.: 041/881 830. Čebelje družine na 10 AŽ- satih s panji (Gorenjska), tel.: 041/992 582. Čebelje družine na 10 AŽ-satih (okolica Kranja), tel.: 04/204 67 10. Čebelje družine na 5 AŽ-sa-tih, tel.: 041/772 857. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ- satih (Bled), tel.: 031/615 362. Čebelje družine na 5 satih (Bohinj), tel.: 031/631 557. Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ-satih, lahko z dobro ohranjenimi panji (okolica Nove Gorice), tel.: 041/584 509. Čebelje družine na 5, 9 in 10 AŽ-satih, tel.: 040/833 106. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/504 762. Čebelje družine na AŽ-satih (Ivančna Gorica), tel.: 041/639 612. Čebelje družine na AŽ-sa-tih (Maribor), tel.: 02/251 21 21. POPUSTI ZA CLANE ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE APIS M^ D 4-odstotni popust* Čebelarstvo Rihar-Kocjan 4-odstotni popust* v TERM h SNOVTK 10-odstotni popust* Čebelarstvo LUCKA 4-odstotni popust* TPV prikolice 20-odstotni popust* Posamezna podjetja članom ČZS omogočajo nakupe s popusti. ČZS išče še dodatne popuste in ugodnosti za svoje člane. * Podrobnejše podatke o popustih najdete na spletni strani ČZS: www.czs.si ali v uredništvu revne Slovenski čebelar, tel.: 01/729 61 14. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ- satih, smukalnike za cvetni prah, ugodno, tel.: 031/846 674, 04/251 1364. Čebelje družine na AŽ- in LR-satih, tel.: 041/661 576. Čebelje družine na AŽ-satih (Gorenjska), tel.: 031/694 913. Čebelje družine na AŽ-sa-tih, tel.: 041/647 427. Čebelje družine na AŽ-sa-tih, maja paketne roje (Jelenc), tel.: 040/431 155, 04/252 32 99. Čebelje družine na LR-sa-tih s panji ali brez njih, smukalnike za cvetni prah, plemenilčke za vzrejo matic in drugo čebelarsko opremo, tel.: 041/661 576. Čebelje družine, 15 nakla-dnih panjev, kasetno točilo na 8 satov in manjši čebelnjak iz brun za 15 panjev, tel.: 041/601 060. Čebelje družine, dobre me-darice na 9- in 10-satih (po 6. aprilu), tel.: 02/829 04 83. Čebelje družine, (Ivančna Gorica), tel.: 041/650 798. Mlade čebelje družine na 1 AŽ-satu, zaželena rezervacija, tel.:041/508 020, 01/895 50 50. Močne čebelje družine na AŽ-satih, po izbiri, tel.: 07/496 83 30, 051/341 321. Nekaj čebeljih družin (Bela krajina), tel.: 040/331 199. Nekaj čebeljih družin na 5, 7 in 10 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 031/732 114. Nekaj čebeljih družin na 9 in 10 AŽ-satih, tel.: 05/757 21 83, 041/567 682. Čebelje družine na AŽ-satih (Primorska), tel.: 041/511 467. Nekaj zdravih čebeljih družin na 5 in 10 AŽ-satih, ugodno, tel.: 031/630 935. Več čebeljih družin na 10 AŽ- satih (Ptuj), tel.: 02/746 80 31. Več čebeljih družin na 5, 7 in 10 AŽ-satih (Litija), tel.: 031/533 939. Več čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 07/495 95 47, 031/207 881 Več čebeljih družin na 10 AŽ-satih, po izbiri, tel.: 04/252 12 86. Več čebeljih družin z lanskimi maticami, na 5S in 7S, čebele so veterinarsko pregledane, tel.: 041/385 620. Več močnih čebeljih družin na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami (Primorska), tel.: 031/254 995. Več močnih in zdravih čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Ptuja), tel.: 02/745 7 8 91 in 041/991 758. Več rezervnih čebeljih družin, tel.: 05/364 61 25. 15 naseljenih in 15 praznih AŽ-panjev, tel.: 031/670 829. 20 AŽ-panjev 10 S z zdravimi čebeljimi družinami in 20 prašilčkov 7 S - samo čebele s satjem (Ljutomer), tel.: 02/581 16 60 (zvečer). 12 novih 3-etažnih AŽ 10-satarjev, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). 15 novih AŽ-panjev, tel.: 040/253 874. Več novih ali malo rabljenih AŽ-panjev 10-, 11- ali 12-satar-jev, tel.: 041 386 152. Večjo količino 10-satnih vi-sokonakladnih 1/1 in nizkona-kladnih 2/3 LR-panjev, Mizarstvo Ploštajner, tel.: 040/484 832. Zabojnik z 20 naseljenimi 3-etažnimi AŽ-panji, tel.: 041/661 576. Prikolico za prevoz 10 AŽ-panjev, tel.: 051/651 184. Dva prevozna čebelnjaka (1 x 10 panjev brez čebel in 1 x 11 naseljenih panjev); čebelnjaka je mogoče pripeti na avtomobilsko kljuko, tel.: 040/236 985. Lipove AŽ-satnike (okolica Maribora), tel.: 041/911 557. Točilo na 4 sate ter lepljene, zbite in vrtane satnike, tel.: 041/953 803. Točilo na 4 sate z motornim pogonom, ugodno, tel.: 041/323 767. 3 močne čebelje družine na 7 AŽ satih, tel.: 041/689 055. 10 čebeljih družin na 10 AŽ satih (Postojna), tel.: 031/260 726. Več čebeljih družin na 5 in 7 AŽ satih (Vrhnika), tel.: 01/750 45 67. Čebelje družine na 5 AŽ satih, tel.: 051/390 898. Čebelje družine na 5 satih in satnice (Celje), tel.: 03/541 50 25. Čebelje družine na LR in AŽ satih, s panji ali brez, tel.: 040/984 013. Čebelje družine na 10 AŽ satih, s panji ali brez, tel.: 02/613 15 74. Čebelje družine na 7 AŽ satih (Kras), tel.: 041/299 192. 7 nakladnih panjev z družinami ali samo družine (okolica Idrije), tel. 05/277 34 78. Letve za izdelavo AŽ sa-tnikov, po želji nažagam, tel.: 041/688 404. Zanimivo, dobro ohranjeno knjigo avtorja Jovo N. Kantar-ja z naslovom: »Z zdravimi čebelami v 21. stoletje.«, cena: 15 EUR, tel.: 031/217 811. Medved-panj, hrast, tel.: 031/241 254. PodarimI Nekatere številke in letnike revije Slovenski čebelar, tel.: 02/758 48 01. Brezplačne spletne strani za ČD, za objavljanje novic, slik ter dogodkov. Enostavno pisanje novic. Več informacij na: ce-belarska.tocka@gmail.com oz. 031/217 811. kupim Šestsatno samoobračalno točilo, tel.: 041/881 830. 10 rabljenih AŽ-panjev (Maribor), tel.: 02/251 21 21. 80 čebeljih družin na AZ-sa-tih, tel.: 041/917 594, 02/803 40 60. TAM 2001, predelan za prevoz čebeljih panjev, s panji ali brez njih, tel.: 031/781 895. najamem Čebelnjak s čebelami ali brez njih, do 60 km iz Ljubljane, tel.: 041/968 612. Male oglase in razpise za stojišča za objavo v prihodnji, 5. št. SČ, ki bo izšla maja 2011, pošljite na e-naslov: marko.borko@czs. si najpozneje do 6. aprila 2011! Uredništvo RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php Avtomatski odzivnik za paše - tel.: 01/729 61 20 ČD Kanal - Brda razpisuje za leto 2011 stojišča na akacije-vi, lipovi in kostanjevi paši. Pisne vloge za namestitev čebel naj čebelarji oddajo v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše do 10. aprila 2011 na naslov: Ivan Mencin, Staničeva 5, 5213 Kanal, tel.: 031/727 798 ali 05/395 12 14. ČD Logatec zbira vloge za dovoz čebel na gozdno pašo. Vloge pošljite kot pripeto datoteko na e-naslov: tone.zakelj@kclj. si ali miro.leskovec@siol.net oz. z običajno pošto na naslov Tone Zakelj, Gozdna pot 20 a, 1370 Logatec (041/560 573) ali Miro Leskovec, Ograde 4, 1370 Logatec (041/939 021). ČD Puconci ima novega skrbnika pasišč. Prosimo vse, ki ste doslej vozili čebele na aka-cijevo pašo na naše območje, da pisne vloge pošljete najpozneje do 20. 4. 2011 na naslov: Marjan Maučec, Brezovci 48, 9201 Puconci, tel.: 041/270 921. ČD Ajdovščina sprejema pisne prijave za akacijevo pašo do 15. aprila, za gozdno pašo pa do 15. maja 2011. Vloga mora biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše. Prijava: Milan Lisjak, Vrtovče 30, 5295 Branik, tel.: 031/804 788. OČD Koper zbira pisne prijave za prevoz na akacijevo pašo do 20. aprila 2011. Pošljite jih na naslov: Miloš Furlan, Stritarjeva 1, 6000 Koper, tel.: 041/747 435. ČD Šempeter zbira prijave za dovoz čebel na pašo na akaciji v Spodnji Vipavski dolini. Pošljite jih do 10. aprila 2011 na naslov: Jože Praček, B. Vodo-pivca 7, 5294 Dornberk, tel.: 051/217 234 ali 05/301 84 79. ČD Nova Gorica sprejema pisne prijave na obrazcu »Vloga za namestitev čebel« za akacijevo pašo do 15. aprila, na naslov: Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica, tel.: 041/975 393. ČD Moravske Toplice zbira vloge za akacijevo pašo do 20. aprila 2011. Pisne prijave pošljite na naslov: ČD Moravske Toplice, Lešče 4, 9226 Moravske Toplice. ČD Postojna sprejema pisne prijave za pašo na divji češnji in lipi do 15. aprila 2011, za gozdno pašo pa do 15. maja 2011 na naslov: ČD Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna. ČD Prosenjakovci zbira vloge za dovoz čebel na akaci-jevo pašo do 20. aprila 2011. Pisne prijave pošljite na naslov: ČD Prosenjakovci, Ivanjševci 11, 9207 Prosenjakovci. ČD Sežana obvešča čebelarje, da bo UO sprejemal vloge za čebeljo pašo na akaciji v dolini Branice, Rodiku in Vrem-ski dolini do 15. aprila 2011 v skladu s pašnim redom in katastrom za to območje. Vloge za posamezno pasišče pošljite na novi naslov: ČD Sežana, Br-kinčeva 24, 6210 Sežana, tel.: 041/649 142. Sušilnice SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu. Sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p., Sp. Sorica 1a, 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517, e-pošta: blaz.okorn@siol.net IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA ipgar IzJeL 'eiano s smis/om za 'slo čebelarska oprema Delovni čas trgovine: Qd ponedeljka do petka 9 00-12.00 in 13 00-17,00 ob sobotah: 9 00-12,00 facebook-Ne spreglejte nasi ČEBELJE POGACE MEDOPtP Izolirana, neriaveCa, toplotna omara Z9 segrevanje rnedu. Moinijsl nastavitve temperature 3S'C-50-C. Nastavljiv) vmesni polici. NOVO ToCilo za med 4S 2 rnotorjerrt SOW NAROČENO BtAGO VAM LAHKO ODPOSUEMO S PAKETNO POŠTO, Cedilo za med-dvojno Cedilna posoda z grobim iri finim cedilom ia 30 kg medu HermetiCna poseda za med 50 kg Ometalnik tebel s posebnim mehanizmom za vpetje lonca T i }i _ f f n Nudimo vam AŽmLR BIC samic« soeftifk^tom. SalrikiAŽ vrtani in sestavljeni ter LR nesestavljeni V naši trgovini vam >e na volp celoten asortlman artiklov za Sičenje. iiiii Slika aa simMieiia Pridrä^enu ai pcairteo da amonfe« üi LOGARTRADE d.o.o. PfigcrtQviriskflmnakupjiebelaf3keapfernevvfedrioalive£kfit50EUR Poslovna cona A 41, 42 OB Šenčur priznamo čebelarjem z ve^avno čebelarska Eharnico 4% pop usta, tel.. 04 251 94 10, info^Iogar-trade.si, www.logar-trade.si FELIKS HAUSER 1929-2010 V začetku novembra lani, ko so se čebele in narava pripravljale na zasluženi zimski počitek, smo se poslovili od našega zvestega dolgoletnega člana Feliksa Hauserja. Luč sveta je zagledal leta 1929 v Cerkvenja-ku v Slovenskih goricah. Ko se je upokojil, je izpolnil svojo dolgoletno željo iz otroštva in si priskrbel čebele. Še istega leta se je včlanil tudi v društvo in ostal naš zvesti član do konca. Nenehno je izboljševal svoje znanje, krepil izkušnje ter si nabiral spretnosti za delo s čebelami. Svoje čebelarstvo je vsako leto povečeval, kupil je tudi tovornjak in postal prevaževalec čebel po širši okolici Haloz in Slovenskih goric. Najbolj pa je bil vesel, kadar je lahko na domačem dvorišču opazoval in občudoval veselo izletavanje in prijetno brenčanje čebel. Občudoval je živahnost in pridnost svojih ljubljenk, saj je bil tudi sam tako priden, delaven in skrben kot čebele, zato je njihovo delo še bolj cenil. Ko mu je začela pešati moč, ko ga je počasi začelo zapuščati zdravje, je svoje čebelarstvo zmanjšal na nekaj panjev. Ob hiši si je zgradil majhen čebelnjak in ga z veliko ljubeznijo napolnil s panji. V čebelnjaku je preživel veliko lepih in veselih trenutkov, ni pa pričakoval, da bo tako na hitro prišel čas slovesa, da se bo moral posloviti od svojih domačih in od svojih čebel, ki so bile njegove sopotnice toliko let. Ostal jim je zvest do konca življenja. En mandat je bil tudi član UO ČD Turnišče. Za svoje požrtvovalno delo je prejel tudi odličje Antona Janše III. stopnje. Čebelarji ČD Turnišče smo se od njega poslovili z društvenim praporom. Ostal nam bo v trajnem in lepem spominu. ČD Turnišče pri Ptuju MARJAN SLANIČ 1950-2010 Septembra lani nas je veliko prezgodaj zapustil član ČD Lovrenc na Pohorju Marjan Slanič. V naše društvo se je včlanil leta 1997 ter se v njem hitro uveljavil s svojim strokovnim delom in organizacijskimi sposobnostmi. Bil je pobudnik ustanovitve Sekcije za medene pijače pri ČZD Maribor. Uveljavil se je tudi kot predavatelj na področju izdelave medenih pijač. Sodeloval je na številnih ocenjevanjih medu in medenih pijač in na njih za svoje izdelke prejemal najvišja priznanja. Za svoje delo v društvu in zvezi je prejel odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje, priznanje Petra Močnika za organizacijsko delo in priznanje Ivana Jurančiča za delo na področju izobraževanja. Bil je ljubitelj slovenske ljudske pesmi, veseljak, duhovit sogovor- nik in takšen nam bo ostal v spominu. Marjan, pogrešamo te! ČD Lovrenc na Pohorju ANTON FOJKAR 1938-2010 Konec avgusta lani nas je sredi priprav čebeljih družin na mirno zimsko spanje v 72. letu starosti nepričakovano zapustil naš dolgoletni član Anton Fojkar iz Puštala pri Škofji Loki. Na njegovo zadnjo pot na mestno pokopališče v Škofji Loki smo ga pospremili tudi številni čebelarji. Pokojni Tone se je rodil 27. avgusta 1938. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklic mizarja. Delo in strokovno izpopolnjevanje je začel v podjetju Jelovica, a se je že kmalu odločil za samostojno opravljanje tega poklica in ta status ohranil do upokojitve. S čebelarstvom se je seznanil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, leta 1980 pa je postal tudi član ČD Škofja Loka. Vse odtlej je v dveh stacionarnih čebelnjakih, postavljenih v dolini Hrastni-ce, uspešno čebelaril s 40 do 50 panji. Postaviti je nameraval še tretji stacionarni čebelnjak, a ga je pri zaključnih delih prehitela smrt. Kljub temu da je imel v svoji mizarski delavnici vedno veliko dela, je vedno našel čas za svoje čebele in za delo v društvu. V njem je bil vsa leta dejaven na različnih področjih, nekaj mandatnih obdobij je bil tudi član upravnega odbora, še posebej pa smo mu hvaležni za izdelavo in vgradnjo stavbnega pohištva v naš novi Dom čebelarjev v Brodeh. Za svoje delo na čebar-skem področju je prejel tudi odli-čji Antona Janše III. in II. stopnje. Tone nam bo ostal v spominu kot strokoven čebelar ter prijeten sogovornik in družabnik, predvsem pa kot človek odprtega srca. ČD Škofja Loka FRANC ŠTURM 1923-2010 V osemin-osemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil Franc Šturm iz Postojne. Rodil se je 10. ol