Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/92 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9024 Naslov projekta Antropološki stroji, biopolitika in produkcija ter genealogija (golega) življenja Vodja projekta 11486 Marina Gržinić Mauhler Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Eden temeljnih ciljev projekta Antropološki stroji, biopolitika in produkcija ter genealogija (golega) življenja je bila temeljita analiza procesa produkcije življenja, pri čemer smo izhajali iz antropološkega stroja kot paradigme sodobnih pojmovanj življenja. S pomočjo pojma biopolitike smo natančneje začrtali meje transformacij življenja v sodobni antropologiji ter politični filozofiji. Ena od osnovnih logik raziskave je bila predstavitev in natančna analiza filozofske zgodovine pojmov človeka in življenja, dveh ključnih pojmov za dandanes prevladujoče pojmovanje zgodovine kot zgodovine počlovečenja. Zato se nismo omejili zgolj na filozofijo, pač pa smo analizirali tudi nekatere ključne pojme antropologije. Za našo raziskavo je bila pomembna teza Giorgia Agambena, da države v dobi globalizacije uveljavljajo dva tipa, dva modusa življenja: na eni strani modalno življenje (bio), na drugi pa golo življenje (zoe). Prvi tip, modalno življenje, je poistoveteno s pojmom življenja, kot je udejanjeno v zahodnih demokratičnih družbah, potrošniških družbah, ta slog življenja pa bi lahko povzeli s pojmom življenje-ki-izbira. Drugi tip, golo življenje kot goli temelj življenja pa je razcepljen: na eni strani je temelj suverenosti vseh sodobnih držav, ne glede na »razvitost« in demokratičnost, na drugi pa je utelešeno zlasti v nerazvitih oziroma demokratizirajočih se družbah. Pokazali smo, da ima pojem antropološkega stroja, kot biološke osnove globalizacije, za svojo nereflektirano, nepriznano predpostavko nerazločevanje med človekom in živaljo. Kot je pokazala naša raziskava, implicira to nerazločevanje kot svoje izhodišče učlovečenje kot veljavno za oba pola. V raziskavi smo utemeljili tezo, da danes dominantni pojem človeškosti vse živeče subsumira ideji človeka. Velika zahodna zgodba o učlovečenju je drugo ime za zgodbo o nastanku civilizacije. Ideja človeškosti ima normativno funkcijo, ki omogoča nastanek skrivnostne vezi med človekom in živaljo. Pojem biopolitike smo tudi razširili z vpeljavo nekropolitike. Pojem nekropolitike se povezuje z nekrokapitalizmom in nekroekonomijo; gre za sodobne pojave, ki se odvijajo znotraj globalnega neoliberalnega kapitalizma in skupaj z njim. Podali smo tudi novo drugačno genealogijo življenja. Prvi korak je bil Heideggerjev koncept biti in nanj navezan pojem tu-biti kot radikalni poskus raz-človečenja, de-antropologizacije človeškega življenja. Pokazali smo, da je bila ključna prav Heideggerjev razdelava razmerja med bitjo in časom ter revalorizacija momenta sedanjosti. V ospredju je bila pri tem dimenzija časa ter zgodovina kot specifična temporalizacija oziroma diskontinuiteta v kronološkem času. V tej genealogiji smo nadaljevali s Sartrovo dialektiko biti in niča ter sodobnimi osvetlitvami množičnih uničevanj. V drugem koraku smo nadaljevali s teoretizacijo Badioujevega pojmovanja biti in dogodka ter kritično obravnavali sodobno kritiko razsvetljenske tradicije in prizadevanja po kulpabilizaciji mišljenja kot enega poglavitnih krivcev za izrabljanje tehnologije za množično uničevanje. Agambena smo obravnavali kot tistega misleca, ki je to antigenealogijo samo še zaostril s pojmom zunaj biti. Ob tem smo izpostavili pomembne prodore v sodobni refleksiji življenja in človeka, kot so jih podali M. Foucault s svojim antihumanizmom, G. Deleuze z ukinitvijo pojma subjekta, ki ga nadomesti s procesom neskončnega nastajanje, J. Derrida s pojmom razloke, in A. Badiou s konceptom preloma, ki ga prinaša dogodek. Pokazali smo da gre Agambenu zasluga za to, da poskuša izpostaviti politične posledice generalizacije antropološkega stroja. Agambenova radikalna rešitev je v tem, da zahteva, da je treba vse, ki so še zunaj tega norega kapitalskega stroja, pustiti »nerešene«, pustiti biti zunaj biti. Pustiti biti zunaj tiste »biti«, ki je že vpeta v antrolopološki zahodni stroj in je tudi ni več mogoče rešiti. V tako zamejeni problematiki raziskave s poudarkom na njenih relevantnih znanstvenih izhodiščih je glavni cilj naše raziskave razviti postheideggerjevsko kontekstualizacijo nekaterih ključnih filozofskih figur, ki nam omogočajo misliti pojem in status življenja v dobi globalizacije: Badiou (začetek) - Deleuze (nastajanje) - Derrida (razloka) - Agamben (konec). V raziskavi smo tudi podrobno razvili in utemeljili tri izhodiščne teze raziskave. Prva teza je bila, da je način, kako definirati ontološki status človeškega, način, kako naj identificiramo človeškost, vselej problem. Zato ker poteka ta identifikacija na podlagi paradoksnega razmerja do Drugega: »človek«, in to ne katerikoli, se afirmira, spozna samega sebe, kolikor markira svojo razliko od živali (ali od nečloveškega oziroma manj človeškega). Druga teza je bila, da je odločilni politični konflikt, ki naddoloča večino konfliktov v naših sodobnih družbah, konflikt med živalskostjo in človeškostjo človeka. Na to tezo smo navezali tretjo, po kateri je treba obravnavati zahodno politiko kot soustvarjalko biopolitike. To tezo smo osvetlili tudi z analizo statusa sodobne umetnosti kot biopolitične paradigme. Pokazali smo, da se biopolitika realizira na različnih ravneh sodobnih družb in v okviru različnih praks. V prvem letu raziskovalnega projekta z naslovom Antropološki stroji, biopolitika in produkcija ter genealogija (golega) življenja smo v celoti realizirali zastavljeni načrt predloga programa. V tam namen smo se lotili analize procesa počlovečenja kot procesa oblikovanja univerzalnega principa znanja o procesu počlovečenja. Raziskava se je osredinila na proces produkcije življenja, pri čemer je izhajala iz antropološkega stroja kot paradigme sodobnih pojmovanj življenja. Poleg Michela Foucaulta in Gillesa Deleuza ima med sodobnimi misleci največjo zaslugo za kritično osvetlitev antropogeneze in biopolitike italijanski mislec Giorgio Agamben. Pokazali smo, da se človeškost človeka producira tako, da iz sebe izključi še ne-človeško. V tem smislu se o človekovi človeškosti ne odloča s poživaljenjem človeškega, marveč s postopkom počlovečenja živali. Pokazali smo, da se človeškost človeka v antiki zgodi s počlovečenjem sužnja ali barbara, dandanes pa s počlovečenjem celotnih režimov, ljudstev ali »plemen«, »etnij«, »narodov« tretjega - in zakaj ne tudi drugega? - sveta. Suženj je ne-človek, ki mu svobodni državljan podeljuje njegovo lastno človeškost; pri tem je pomembno razumeti, da je suženj (priseljenec, pribežnik, začasni delavec, »južnjak«, »turek«) vključen samo toliko, kolikor je izključen, samo toliko, kolikor je izvzet iz notranjosti »človeškega«; vključen je samo, kolikor je tam zunaj. Iz tega sledi, da je zares človeško predvsem mesto neke odločitve, ki se nenehno določa na novo, ter da so zareze in re-artikulacije te odločitve vedno znova dis-locirane in premaknjene. Analiza je pokazala, da tega procesa ne moremo misliti ločeno od akumulacije kapitala, gospodarske »racionalizacije« in evakuacije ter abstrahiranja zgodovin. V drugem letu raziskovalnega projekta smo v celoti realizirali zastavljeni načrt predloga programa. Osrednja tema raziskovanja je bila delitev, ki tvori sodobno pojmovanje življenja, in sicer delitev življenja na eni strani na življenje s stilom, modalno življenje, in na drugi strani na golo življenje oziroma življenje brez oblike. To delitev je raziskovanje vneslo v sodobni geopolitični zemljevid življenja, ki modalno življenje, življenje, zmožno izbire, umešča v zahodne neoliberalne demokracije, golo življenje pa v nerazviti tretji oziroma drugi svet. V nadaljevanju raziskovanja smo biopolitiki postavili nasproti nekropolitiko. Pojem nekropolitike uvaja v svojem eseju »Necropolitics« Achille Mbembe, ki postavlja trditev, da danes ne gre več le za biopolitiko regulacijo življenja, pač pa za nekropolitiko (ustvarjanje profita prek produkcije in organizacije smrti). Nekropolitika je povezana s konceptom nekrokapitalizma, to je sodobnega kapitalizma, ki svoje oblike organizacijske akumulacije organizira prek razlastitve in podreditve življenja moči smrti. Nekropolitika je vpletena tudi v vse politike, ki določajo pogoje organiziranja družbenega in političnega prostora postjugoslovanske realnosti. V tem okviru so obravnavali tudi vprašanje razmerja realnega in realnosti in problematiko dozdevka in dejanja, prav tako pa tudi paradigmo upora biopolitiki, pri čemer se je osredotočilo na pojem volje biti proti pri Hardtu in Negriju, prav tako pa tudi na analizo vzporednic med zahtevami kapitalistične dinamike in rojstvom kontrakulture kot tudi vzporednic med konceptom upora in teorijo menedžmenta ter marketinga v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Raziskovalno delo je tudi analiziralo, kako delitev življenja na modalno in nemodalno življenje vpliva na sodobno umetnost, nove tehnologije in družbeni spol. Pri tem je bilo v ospredje postavljena problematika institucij sodobne umetnosti in delovanje umetniškega trga, zaradi katerega se sodobna kultura spreminja v enega najbolj zatiralskih področij znotraj sodobne kapitalistične družbe. Institucionalizacija področja sodobne umetnosti slednjo vse bolj zapira v začaran krog razkošne subjektivne produkcije, ki proizvaja umetnost kot način potrošnje in reglementiranega uživanja v okviru vsakokratne »modne« teorije, ta pa se poslužuje besed, kot so demokratizacija, učinkovitost in razvoj. V tretjem letu smo se lotili postopkov upravljanja in obvladovanja življenja, ki ju v raziskavi obravnavamo kot zlitje treh procesov: obvladovanje človeškega genoma, globalna ekonomija in zahodna humanitarna ideologija. V okviru tega dela smo lotili analize globalizacije kot reverzibilnega procesa, ki se prav nasprotno od splošno dojetega, ne razvija in »emancipira«, pač pa se ponavlja. Opirajoč se na Alaina Badiouja in Gilles Deleuza ter v povezavi z delom Santiaga Lopeza Petita smo izpeljali tezo, da se današnji globalni kapitalizem zares povezuje z dogodkom in da je ta dogodek nebrzdanost kapitala. Neoliberalna globalizacija je repeticija tega dogodka - nebrzdanosti kapitala - ki nam pokaže, da ne moremo govoriti o globalnem kapitalizmu, če ne upoštevamo logike kroženja, ki pogoltne vsakršno specifičnost. Da bi se spoprijeli z globalnim kapitalizmom, moramo razumeti enega od njegovih temeljnih aksiomov, ki je (po Petitu) »solastništvo kapitala in oblasti«. To pomeni, da je danes kapital mnogo več kot kapital, je - oblast. In oblast, ki je več kot oblast, je kapital. V polju umetnosti sta dva osnovna pola, ki upravljata celotni družbeni in politični prostor, razlika in identiteta. Od leta 2001 naprej so se stvari spremenile. Zanimanje za različnost je postalo odraz gole formalizacije, posredovane skozi prizmo prvega kapitalističnega sveta. Gre za razliko, ki se artikulira preko formalne geste, za obliko, izpraznjeno vsebine, za formalizem, preko katerega se pod taktirko biopolitike (kot tudi nekropolitike) preurejajo vsi drugi svetovi in podsvetovi. Sklepni del raziskave je podrobna utemeljitev teze o estetizaciji življenja v sodobnih demokratičnih družbah, iz katere izhaja, da ima paradigma sodobne umetnosti biopolitični značaj. Sodobna umetnost in teorija ne gradita svoje biopolitike tako, da postavljata življenje kot svojo osrednjo materijo, pač pa se biopolitične značilnosti sodobne umetnosti kažejo v načinu, kako obravnava življenje s formalnega, estetskega in kontekstualnega stališča, kako z njim upravlja in kako se z njim umetnost prepleta. Posledice tega so zastrašujoče, saj se je tako kot »Zakon« (kot formalno-pravna zakonodaja) tudi »Umetnost« znašla v kolesju, ki ga poganja izredno stanje. Sodobna umetnost, kakor to tudi velja za pravno-zakonodajno sfero, ki se po Giorgiu Agambenu predstavlja kot eno z življenjem, izredno stanje le še dodatno krepi, se z njim prepleta, namesto da bi ga naredila vidnega in ga podvrgla analizi. Agamben je ob tem zapisal: »Zakon ni nič drugega kot življenje, gledano z nekega določena gledišča.« Vendar prav to sovpadanje zastira izredno stanje, ki je v temelju sodobnega kapitalističnega globalnega sistema; izredno stanje pa se sedaj vse bolj polašča umetnosti in obratno, umetnost se predstavlja kot izredno stanje. Po Agambenu sta zakon in življenje tesno povezana in si delita enake (to je fiktivne) temelje. Fikcija je izrednega pomena, saj daje realne temelje izrednemu stanju. V okviru tretjega leta smo tako analizirali sodobne umetniške projekte z namenom predstaviti biopolitične značilnosti sodobne umetnosti. Zaključek raziskave je sklep, ki se opira tudi na Agambenovo genealogijo človeštva od brezglavosti do puhloglavost, da je na samem področju sodobne umetnosti pomembno razločevati med biopolitiko in nekropolitiko. Ena od posledic »preobrazbe« biopolitike v nekropolitiko oziroma današnje maksimizacije izkoriščanja in razlastitve življenja, dela in človeka je tudi nujnost novega premisleka biopolitike oziroma njena repolitizacija. Biopolitiko je treba politizirati preko - nekropolitike. Zato je stalno treba ugotavljati, komu umetnost služi, razkrivati povezave z neoliberalnim kapitalizmom in odnosom do institucij. Pomembno je še bolj intenzivirati repolitizacijo življenja, ki jo razumemo kot kritično intervencijo, ki ponuja sredstva, cilje in sile, ki se bodo lahko spopadle s trenutno realnostjo, to je z globalnim kapitalizmom. Merilo so v določenem smislu štirje segmenti biopolitike in nekropolitike (kapital/izem in globalizacija, realnost, moč v smislu oblasti in solastništva s kapitalom ter kaj je danes demokracija), ki so povezani preko mehanizmov kroženja in ponavljajočega se formalizma, kar ključno prispeva k percepciji realnosti. Tisto, kar danes šteje kot družbeni antagonizem, je »bio-nekro-politika življenja«. Umetnost iz tega procesa ne samo da ni izvzeta, ampak k njemu veliko prispeva, saj se kot biopolitična mašina dela, da je enaka življenju. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V treh letih raziskovanja so bili raziskovalni cilji maksimalno izpolnjeni. Za potrebe projekta smo v letu 2007 vzpostavili povezave z Akademijo za likovno umetnost na Dunaju (Avstrija), z Ženevsko univerzo za umetnost in oblikovanje (Švica) ter Ohridsko poletno univerzo (Makedonija). V prvem letu raziskovalnega projekta smo v sodelovanju s skupino mednarodnih raziskovalk/raziskovalcev zastavili temelje sodelovanja in vključitve procesa biopolitike v analize vključevanja in izključevanja ženske delovne sile, ženske migracije ter regulacije reprezentacijske politike ženskega telesa. V drugem letu (2008) smo izdali zbornik enainštiridesetih esejev v angleščini z naslovom New Feminism: Worlds of Feminism, Queer and Networking Conditions (urednici Marina Gržinić in Rosa Reitsamer) za ugledno avstrijsko založbo Löcker Verlag, Dunaj. Na 470 straneh je šestdeset teoretičark, umetnic in aktivistk razprlo prostor za debato o spremembah feminizma, ki jih narekuje globalni kapitalizem in njegova biopolitična matrica. Izsledki raziskovanja so bili predstavljeni tudi na Visokem Inštitutu za sodobno umetnost v Gentu v Belgiji, na Baskovski univerzi v Bilbau in Univerzi v Salfordu, Manchester, Velika Britanija. Izsledki raziskovalnega dela so bili tudi preneseni v pedagoški proces v okviru podiplomskega študijskega programa Interkulturni študiji. Primerjalni študij idej in kultur (Univerza v Novi Gorici in ZRC SAZU). V tretjem, zadnjem letu (2009) smo organizirali znanstveni sestanek z naslovom Zakon kapitala: zgodovine zatiranja, Ljubljana, 15 in 16. 12. 2009, Ljubljana (v okviru mednarodenega raziskovalnega projekta). Kot soorganizatorji sta nastopila Filozofski inštitut ZRC SAZU in filozofski modul podiplomskega študijskega programa Interkulturni študiji. Primerjalni študij idej in kultur (Univerza v Novi Gorici in ZRC SAZU). Sodelovali smo z Univerzo v Barceloni in s Central European University, Budimpešta (Madžarska). V letu 2009 smo na temo raziskave imeli 12 odmevnih mednarodnih predavanj, med drugim v Transmediale, Berlin; Stadsschouwburg Amsterdam; Jan van Eyck Academie, Maastricht (Nizozemska). 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Ni bilo odstopanja. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Marina Gržinić. Med realnim in strukturo v neoliberalni kapitalistični globalizaciji: od brezglavega (populizma) do nereflektiranega snoba ANG Marina Gržinić. In between the real and the structure in the neoliberal capitalist globalization: from the headless (populist) towards do snob Opis SLO V izvirnem znanstvenem prispevku se avtorica opira na delo Giorgia Agambena Odprto. Človek in žival (L'aperto. L'uomo e l'animale, 2002) da bi kritično osvetlila proces humanizacije in delovanje antropološkega stroja. V tekstu gre za analizo metafizične tradicije in zahodne znanosti, ki ta stroj proizvajata. V tekstu je prav tako podana elaboracija genealogije procesa humanizacije in produkcija njenih antropoloških, a vendarle filozofsko metafizičnih figur. ANG In this scientific text the author based on the book The Open: Man and Animal (L'aperto. L'uomo e l'animale, 2002) by Giorgio Agamben presents and critically evaluates the process of humanization and the operating of the anthropological machine. The text interrogates the functioning of the anthropological machines produced by the metaphysical tradition and western science. The text elaborates the genealogy of the process of humanization and the production of its anthropological that are nevertheless philosophico-metaphysical figures. Objavljeno v Infra-mince, znastvena revija, Visoka šola za umetnost, Arles, Francija 2007, št. 3, str. 88-99. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27484205 2. Naslov SLO Peter Klepec. Ob logiki smisla in nesmisla pri Deleuzu ANG Peter Klepec. On the sense and nonsense in Deleuze Opis SLO Enega izmed najpomembnješih sodobnih poskusov vzpostavitve nove koncepcije ontologije, ki bi obenem reflektirala tudi razmerje med človekom, živaljo in strojem predstavlja tudi filozofija Gillesa Deleuza, pri čemer nas je v prvem letu raziskave zanimalo Deleuzovo pojmovanje smisla. Članek pokaže, da za Deleuza "igra smisla in nesmisla" v navezavi na vitalistično pojmovanje singularnosti predstavlja tisti temelj, na katerem je mogoč izstop iz določene tradicije in oblikovanje novega, drugačnega premisleka človeka, človeškosti in živali. ANG Gilles Deleuze's philosophy represents one of the most important contemporary attempts to create and establish a new conception of ontology, which would reflect the relationship between Man, Animal and Machine. In the first year of our research we worked on Deleuze's conceptualisation of sense. The article has shown that " the play of sense and non-sense" represents for Deleuze a basis for his withdrawal from certain tradition, opening a new, different reflection of Man, Humankind and Animality. Objavljeno v Filozofski vestnik, Ljubljana, 2007, letn. 28, št. 3, str. 109-123. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27469101 3. Naslov SLO Marina Gržinić. Repolitizacija umetnosti, teorija, reprezentacija in novomedijske tehnologije ANG Marina Gržinić. Re-politicizing art, theory, representation and new media technology Opis SLO V znanstveni monografiji smo se ukvarjali z biopolitičnimi procesi brisanja zgodovine in proizvajanja mitologij, ki so v neposredni povezavi z novimi medijskimi tehnologijami in visoko formaliziranimi estetskimi režimi. ANG The main focus of the scientific monograph is on biopolitical processes that result in evacuation of histories and production of mythologies. Both processes are in direct connection with new media technologies and highly formalized esthetical regimes. Objavljeno v Schlebrügge.Editor, Dunaj 2008, 238 str., ilustr. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 27483693 4. Naslov SLO Samo Tomšič. Arheologija kot strukturalistična filozofija ANG Samo Tomšič. Archeology as Structuralist Philosophy Opis SLO Članek obravnava Foucaultov »strukturalistični moment« v času objave Besed in reči. Foucault v nekem intervjuju vpelje pojem »strukturalistične filozofije«, ki jo razume kot analizo in diagnostiko sedanjosti. Ta orientacija filozofije na podlagi strukturalističnega mišljenja je obravnavana na konkretnem primeru foucaultovske arheologije kot razcepa med zgodovinsko raziskavo in teorijo dogodka. Ta razcep je navezan na problem razmerja med zgodovinsko kontinuiteto in diskontinuiteto. ANG The article discusses Foucault's "structuralist moment" at the time of the publication of The Order of Things. In an interview Foucault introduces the notion of "structuralist philosophy", which he understands as an analysis and diagnostic of the present. This orientation of philosophy on the basis of structuralist thinking is discussed regarding the concrete case of Foucauldian archeology, which presents itself as a split between historical research and theory of the event. This split is linked to the problem of the relation between continuity and discontinuity in history. Objavljeno v Filozofski vestnik, Ljubljana, 2009, letn. 30, št. 3, str. 191-202. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 31041069 5. Naslov SLO Rado Riha. Dozdevek in dejanje ANG Rado Riha. The Semblant and the Act Opis SLO Članekse ukvarja s teorijo dozdevka pri J. Lacanu in pri A. Badiouju. Lacan skuša misliti dozdevek kot dostop do realnega, Badiou se srečuje s problemom dozdevka, ko skuša misliti možnost nedestruktivne strasti do realnega. Z razvitjem implikacij obeh teoretskih zastavitev skuša članek odgovoriti na naslednje vprašanje: ali je in kako je v realnosti, stkani iz dozdevkov, možno dejanje. In sicer dejanje kot možnost radikalne prekinitve in izuma nove vsebine na njenem mestu. Gre za dejanje, ki bi proizvedlo minimalno razliko, spravilo v igro dozdevek, ki loči realno od njega samega. ANG The article sets out from Lacan's and Badiou's theory of the semblant. Whereas Lacan conceives of the semblant in terms of an access to the real, Badiou encounters the problem of the semblant in his inquiry into the possibility of a non-destructive passion for the real. Developing implications from both theoretical positions, the article aims at answering the following question: how is it possible to produce an act in a reality that is made of nothing but semblants, an act that would produce a minimal difference by setting in motion a semblant that separates the real from itself. Objavljeno v Filozofski vestnik, Ljubljana, 2009, letn. 30, št. 1, str. 7-20. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30369581 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Marina Gržinić. Subverzija, državna politika in politika razlike ANG Marina Gržinić. Subversion, state politics and the politics of difference Opis SLO Predavanje na konferenci "Society and lifestyles", University of Salford, Manchester, Velika Britanija, 2008, je problematiziralo status zakona in razmerje do zunaj-zakonitosti ter vprašanje suverenosti v dobi globalizacije, ko se politično v odnosu do življenja reducira bodisi na bios (modalno) ali zoe (golo) življenje ANG Lecture at the conference "Society and lifestyles," University of Salford, Manchester, Great Britain, 2008, has problematized the relation of law and its lawless framework, and questioned sovereignty in the time of globalization, when the political in relation to life is reduced either on bios (modal) or on zoe (naked) life. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v http://www.ccm.salford.ac.uk/ccm/resources/uploads/File/SAL% 20Conference%20Programme.doc Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 29153581 2. Naslov SLO Gostujoči profesor ANG Guest lecturer Opis SLO Marina Gržinić Mauhler je redna profesorica za konceptualno umetnost na Akademiji za likovno umetnost, Dunaj (od 2003 do 2014). Predavanja temeljijo na povezavi umetnosti, sodobne teorije in prakse v relaciji do biopolitike. Posebej se ukvarja z oblikami povezave biopolotike in politike reprezentacije ter z analizo procesov učlovečenja v postopkih estetske abstrakcije in umetniške formalizacije na področju kulture in teorije. Delovanje Marine Gržinč Mauhler je prispevalo tako k mednarodni vpetosti raziskovalnega projekta kot dvigu kvalitete pedagoškega dela projektne skupine. ANG Marina Gržinić Mauhler is ordinary professor at the Academy for Visual Arts in Vienna (2003-2014). In her lectures she brings art, contemporary theory, and practice into relation with biopolitics. Her special focus is on the forms of connections between biopolitics and the politics of representation, and on analysing the processes of becoming human in the practice of esthetic abstraction and artistic formalization in culture and theory. Gržinč Mauhler has contributed to the international embeddedness of the research project and to improvements in educational activities. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v http://www.akbild.ac.at Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 00000 3. Naslov SLO Marina Gržinić. Trajnost in kapital ANG Marina Gržinić. Sustainability and capital Opis SLO Predavanje na konferenci "Sustainability and Contemporary Art", Central European University, Budimpešta (Madžarska), 26. marca 2009. Globalizacija danes velja za glavnega krivca vojn, ki jih prvi kapitalistični svet izvaja po vsem svetu. Taka interpretacija nam onemogoča, da bi videli kako se tudi na drugih področjih manifestira učinek globalizacije, kot denimo na področju kulture in izobraževanja ter glede vprašanj trajnosti. Toda predavanje predstavi globalizacijo ne kot proces, ki ga nekateri imenujejo biopolitična "emancipacija, razvoj" pač pa kot reverzibilen in konflikten dogodek. ANG Lecture on conference "Sustainability and Contemporary Art", Central European University, Budapest (Hungary), 26 March 2009. Globalization is seen mostly as the cause of wars exported all over in the world from the First capitalist world. Though with such an interpretation we can not grasp other effects of globalization, for example on the fields of culture and education. The lecture main thesis is that globalization is not a process, named in many circumstances as the biopolitical "emancipation, development," but that globalization is a reversible and conflictual event. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v http://www.sustainablepractice.org/2010/03/23/sustainability-and- contemporary-art-symposium-budapest/ Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 30097709 4. Naslov SLO Vključitev rezultatov raziskovalnega projekta v pedagoško delo v okviru enega dodiplomskega in dveh podiplomskih programov ANG Inclusion of results of research work within the framework of one under- graduate and two post-graduate university programs Opis SLO Raziskovalci in raziskovalke raziskovalnega projekta so rezultate svojega dela smiselno vključevali v pedagoško delo v okviru dveh podiplomskih programov. V okviru podiplomskega študijskega programa Interkulturni študij. Primerjalni študij idej in kultur (Fakulteta za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici in Znanstvenoraziskovalni center SAZU) so sodelovali Marina Gržinić-Mauhler, Rado Riha, Matjaž Vesel, Peter Klepec in Alenka Zupančič. V okviru podiplomskega programa Filozofija in teorija vizualne kulture (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper) pa Aleš Erjavec. ANG The researchers of the research project included their research work also within the framework of two post-graduate university programs. Marina Gržinić-Mauhler, Rado Riha, Matjaž Vesel, Peter Klepec, and Alenka Zupančič collaborated with the post-graduate program Intercultural Studies. Comparative Studies of Ideas and Cultures (Faculty for Post-Graduate Studies of the University of Nova Gorica and the Scientific Research Centre of SASA), Aleš Erjavec collaborated with the postgraduate program Philosophy and Theory of Visual Culture (University of Primorska, Faculty of Humanities, Koper). Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v http://www.ung.si/si/studijski-programi/141113/#program_courses, http://www.fhs.upr.si/sl/studij/studij-1-stopnja/kulturni-študiji/predmetnik/ http://www.fhs.upr.si/sl/studij/3stopnja/vizkult/ Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 00000 5. Naslov SLO Šta je, u stvari, radikalno? (Peter Klepec, Petar Bojanić, ur.) ANG What, in fact, is radical? (Peter Klepec&Petar Bojanić, eds.) Opis SLO Zbornik tekstov Šta je, u stvari, radikalno? uspe predstaviti problem radikalnega kot enega najaktualnejših problemov družbe in družbenega danes. Na ta način se zoperstavlja sodobni demokratični dogmi, ki se namreč skuša izogniti vsakršnim ekstremizmom in radikalizmom, ravno to pa potem omogoča vznik novih nevarnih »lažnih« radikalizmov. S tega vidika zbornik predstavlja enega najpomembnejših poskusov premisleka politike emancipacije danes in tako tudi dosežkov najširšega družbenega pomena. ANG The collection of articles What, in fact, is radical? manages to present the problem of the radical as one of the most pertinent contemporary problems of society and of the social. The contemporary democratic dogma tries to avoid all sorts of extremisms and radicalisms, this in turn gives rise to new dangerous »fake« radicalisms. From this point of view the collection represents one of the most important recent reflections on politics of emancipation and constitutes therefore also the achivement of broadest social importance. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Peter Klepec, Petar Bojanić (ur.). Šta je, u stvari, radikalno?, (Edicija Rizom, knj. 5). Beograd: Narodna biblioteka Srbije, 2009. 361 str., ilustr. ISBN 978- 86-7035-210-0. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 170086156 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Ključni prispevek raziskave je v povezovanju med filozofijo, antropologijo, politično teorijo, sociologijo. To povezovanje je osredinjeno na raziskavo antropološkega stroja, pojem, ki zaznamuje temeljno transformacijo v pojmovanju razmerja med naravo in človekom. Antropološki stroj je obravnavan kot operator, ki proizvaja človeškost, humanost, prek vključevanje v človeško tistega, kar mu je tuje, heterogeno, namreč nečloveškega. Pri kritični obravnavi pojma antropološkega stroja je izpostavljena še etična, normativna in preskriptivna razsežnost njegovega delovanja, ker gre za delovanje, ki vnaprej določa, kaj je človeško, kdo je človek in kaj je dostojno človeka. Projekt pokaže, da se sedanji globalizacijski kapitalizem ne osredinja le na življenje, pač pa da kapitalizira smrt. Raziskava izpostavlja kot nujno posledico sodobne biopolitizacije življenja prekarnost življenja, ki je v povezavi z negotovostjo dela. S tem odpira prostor za premislek o prihodnosti demokratičnega političnega procesa v sodobnih družbah, ki zahteva tudi kritično etično refleksijo procesa počlovečenja. ANG The most important contribution of the research is its specific way of establishing a connection between philosophy, anthropology, political theory and sociology. The key notion of this connection is that of the anthropological machine marking a fundamental transformation in the conception of the relationship between nature and man. The anthropological machine is presented as operator that produces the human (and humanity) by including in the human that which is foreign and heterogeneous to it, namely the inhuman.An important contribution consists in bringing forward the ethical, normative and prescriptive dimensions of the anthropological machine, making it easier to recognize its role in the supposedly neutral definitions of human and animal. Project has shown that global capitalism is increasingly not only concentrating on life itself, but makes profits from death. In the light of the notion of biopolitics it is exposed how the contemporary politicization of life induces processes of precarity and produces a growing uncertainty of life. With this the research opened a space for possible reflection on the future of the democratic political process in contemporary societies, as well as for the critical ethical reflection of the process of humanization. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ V Sloveniji so dognanja pričujočega projekta prispevala k filozofski in antropološki osvetlitvi procesa produkcije življenja in delovanja antropološkega stroja v naših specifičnih razmerah ekonomsko-politične transformacije družbe. Pri tem smo imeli ključno vlogo v razpravi o človekovih pravicah v slovenskem prostoru in o mestu Slovenije v integracijskih procesih znotraj združene Evrope. ANG In Slovenia, the results of this project gave a significant contribution to philosophical and anthropological elucidation of the process of the production of life and of the functioning of the anthropological machine in our specific circumstances of the political and economic transformation of society. It also contributed substantially in forming arguments in the debate on human rights in Slovenia and on the place of Slovenia in the European processes of integration 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj oJ DA J NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda ne Rezultat I ^ Uporaba rezultatov 1 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 ^ Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj oda one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj oJ DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj oda one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 JL Uporaba rezultatov 1 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 jl Uporaba rezultatov 1 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura O o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 3 1 2 3 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Marina Gržinić Mauhler in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 19.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/92 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a 17-92-A6-1E-DF-A4-54-56-00-39-EE-66-C0-B3-D0-B8-A9-9E-8F-76