4L ^ . t m w \



^mmiiiiimtmitiiimtmiiim
IMIIMIIIIMttlltHO
3EST I
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
^iiimtttuiumflimiiiiuiiiMiiumttiiiimmuiiif. —
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV DRUŽINE V JO! IFTIT — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH | AMERIŠKIH.
f.imililllimiuillllimilmlllliumuiliuiuiluui^
ŠTEV. (No.) 96.
Važen sestanek delničarjev Slov. kat. tiskovne družbe Edinost.
ZA NASELBINE, KJER NI SLOVENSKE ŽUPNIJE JE KATOLIŠKI ČASOPIS EDINI PRIDIGAR, TAKO JE POV-DARIL DELNIČAR MICHAEL HOCHEVAR IZ BRID-GEPORTA, OHIO. — USTANOVITEV PROSVETNEGA DRUŠTVA.
CHICAGO, ILL., PETEK, 19. JUNIJA — FRIDAY, JUNE, 19, 1925.
LETNIK XXXIV,
Ža delničarjem Mr. Josip Z:\larjem tri. tajnikom K. S. K. J. je bila pozvana k besedi delničarka Mrs. Maine Prisland podpredsednica K. S. K. J. katera je živahno pozdravljena nastopila s svojim govorom. Njen govor je bil kratek a jedrnat in pomenljiv. Čestitala je vsem, ki delujejo za k atol i-
toliški tiskarni, kar pomaga vzdrževati katoliški list. — Za njo je govoril delničar Mr. Leo Jurjevec, ki je enako, kakor drugi navdušeno povdarjal o potrebi kat. časopisja. — Za njim je nastopil delničar Mr. Math Kremesec znani slovenski mesar v Chicago. On je govoril navdušeno za katoliški tisk. O-
NOVA NAPRAVA ZA ČIŠČENJE VODE V CHICAGO, ILL.
Iz
domovine.
SUMLJIVO JE KO ITALIJANI SLAVE "PRIJATELJSKI PAKT" Z JUGOSLAVIJO. — TROJEZlCNA REVIJA V GRADEŽU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
PROPOSEO FILTRATION PLANT
with
RECREATION FEATURES
CHICAGO. 132*
A A. 5PB*Gut, COWM.O* Bu6i_rc «.o»*a JOHN tBCJON, C.TT tK6»CCI)
L- D. GAYTCON, ENWwwTtB n-t an

ško časopisje in povdarjala, [žigosal je vse tiste katoličane, da moramo vsi delati nato, da bomo činvpreje dobili slov. kat. dnevnik. Rekla je, ker se vedno prosi za nove naročnike, jaz sem jih tu prinesla pet seboj in jih tu izročim uredniku, da jim začne pošiljati list. Njenim krepkim besedam so vsi navdušeno pritrjevali.
Za njo je govoril delničar "Mr. Martin Kremesec gl. porotnik K. S. K. J. Govoril je o tisku in obenem je zahvaljeval domačega g. župnika Rev. K. Zakrajšeka, ki je prihodnji dan odhajal V staro domovino na obisk. Prosil ga je naj se spominja chicaških faranov v molitvah v Rimu, na Brezjah in v Lurdu.	. '
Nato je govoril Mr. Mike Progar, ki je zastopal dr. sv. Cirila in Metoda, štev. 144, K. S. K. J. iz Sheboygana, Wis. Tudi on je navduševal vse navzoče naj se vsepovsod deluje za katoliško časopisje, ker smo ga silno potrebni.
Nato je bil pozvan k besedi Dr. Valentin Maršol, ki proučuje medicinstvo v okrajni bolnišnici okraja Cook. On kot učenjak in izboren govornik je povdarjal o veliki potrebi prosvetnih društev, ki razširjajo znanstvo in vedo. Njegovemu govoru so navdušeno, pritrjevali. , *
Za njim pa je nastopil delničar Mr. Michael llochevar iz Bridgeport, Ohio. Mr. llochevar je že znan po svojih zanimivih dopisih v katol. listih. Je pa tudi dober govornik in razumen mož. V svojem govo-
ki imajo naročene take liste kot je newyorski dnevnik. To je sramota je dejal, da katoličani podpirajo nasprotne liste. Ce si katoličan tedaj podpiraj katoliški tisk ne pa nasprotnega. Povedal je tudi, kako je odpovedal že pred šestimi leti nesramni newyorski dnevnik, ki je napadal slov. duhovnike v Chicago. Dalje je tudi zahvalil v svojem govoru domačega g. župnika za navdušeno delovanje na župniji in ga prosil naj se spominja vseh chicaža-nov na svojih božjih potih. Za svxrj-TravrltišeTi govor je žel Mr.
Pogled na napravo, ki se namerava zgraditi za čiščenje vode, ki jo vporabljajo prebivalci mesta Chicago, 111. Načrt je napravljen po katerem se namerava zgraditi več enakih naprav, od kjer bo voda že očiščena prišla do sedanje mestne sesalne naprave.
V novi napravi se bo voda pustila stati da se vstanovi, omehča, filtrira in razkuži, tako da bo na ta način mesto preskrbljeno s zdravo in čisto vodo.	\
Sumljivi slavospevl.
Italijani na ves glas slave "prijateljski pakt" z Jugoslavijo. Sam Mussolini je v senatu pred celem svetom naglasil "prisrčne odnošaje" z Jugoslavijo. "Piccolo" pravi, da ta -g vez a ni samo v korist obema državama, ampak da pomenja tudi neprecenljivo vrednost za evropski mir. Ta zveza je naravnost zgftd, kaj se more do-
Nalezljive bolezni v Trstu.
Od 9, do 16. maja je ugotovil zdravstveni urad v Trstu 6 slučajev davice, 7 slučajev škr-latice in 2 slučaja trebušnega legarja. Vsi bolniki so ostali živi in je upati, da bodo okrevali.
-o-
Krčmarjeva sreča.
Izredno srečo je imel krčmar Dominik Vivoda iz Rojana pri
j , ,	,. . ,, Trstu. M oz ie v naglici obe-
sfcci z dalekovidnostjo in dobro	, ,,	.
t j t • i - , m • v sil za par trenutkov svoj pas z
KRIŽEM SVETA, NAMERAVANI NAPAD NA CR0WA.
—	Lisbon, Portugalsko. — Pet delavcev je bilo mrtvih in sedem težko ranjenih pri eksploziji, ki je nastala v kotlu kjer so kuhali žganje.
—	Tokyo, Japonsko.
PODROBNOSTI 0
Math Kremesec navdušeno pn- - - • ,
_ .	v	je prirejala predavanja, v enem
trjevanje. — Za tem so se go- ... . , ,
... , , .. ..	„ , * slučaju je bila tudi povabljena
vonli delničarji Mr. John Kos-i D , , -... .... .	. v tlelo hiso.
ki je izjavil, da ga pri-1 _ Washington. _ Semkaj
Chicago, 111. — Vse bandite na vrv. Tako je dejal pred kratkim državni pravdnik R. E. Tu- Crowe, Chicago, 111. Med člani kaj je preminula v 93. letu svo- zloglasnih tolovajskih družb, je starosti Mme. Kaji,Ko Vaji- osobito one, kateri je bil vod-ma, najstarejša vzgojiteljica, ja usmrteni Genna je zavrelo
znana tudi v Zdr. državah kjer in ime Crowa je prišlo na črno'je glasilo prvotno poročilo.
listo rokomavharjev.	I Največ mrtvih, in sicer 35 oseb
New York. — Kakor je bilo včeraj poročano o železniški nesreči v bližini Ilackettstown, N. J. GO milj od New Yorka se danes naknadno poroča, da je prišlo pri tej nezgodi 42 oseb ob življenje, ne le 17 kakor se
mac, ki je izjavil, aa ga pri srčno veseli tak sestanek in da se popolnoma strinja z vsemi - Govoril je za
predgovorniki. njim delničar Mr. Albin Za-krajsek, ki je navzoče s svojega stališča navduševal za katoliško Časopisje. — Za njim je govorila Mrs. Julia Gottlieb I tajnica dr. Marija Pomagaj št. 78, K. S. K. J. katero društvo je zastopala ter v njenem imenu pozdravila vse navzoče. — Za dr. sv. Alojzija št. 47, K. S. K. J. je govoril Mr. Joseph Fa j far predsednik društva, kateri je pozdravil vse navzoče ter se navdušeno izrazil za kat. tisk. — Za njim je govoril Mr. Andrew Glavač za dr. sv. Družine št. 13, D. S. D., ki je tudi izrazil svoje misli za katol. časopisje. — Nato je govoril Mr. i Michael Kobal, ki je tudi navdušeno spregovoril, kako silno potreba je nam ameriškim Slo-
je došlo poročilo, ki pravi, da
je
V sredo jutro je bilo poročano, da je neki Človek bil tako 'drzen in prišel v okrajno p6s-
je iz Chicago, ill. Ranjenih je
(ju,
stavka v Šanghaju pri kra-in da se ni treba bati
lop je, ki je zastraženo, odprl; Vzrok
nesreče je bila stra-
več- Vrata pisarne državnega pravd- 'šanska nevihta, ki je malo prej
...	. „	,	nika Crowa, oddal tri strele in Hiviala Nalivi ter silni veter ie
jih nemirov. Poročilo tudi pra- . ..	.anjaia. i\au\i &uiu vein jt.
vi, da se dijaki pripravljajo na Pobe*ni1-	[nanosi! pesek na progo in ko je
veliko posebno demonstracijo, Brezdvomno je bil napad na-'vIaK zavozil v to zapreko se je
iki bo dne 25. junija.	n^enjen na Mr. Crowa, ki pa
— Milwaukee, Wis. — Krna- slučajno ni bil takrat v pisar-nuel L. Philiph, 63 let star, tri- | ni. pač pa njegov azistent E. kratni guverner države Wiscon- [Curran, kateri danes hvali Bo-sin je po enodnevni bolezni ga. da je še pri življenju, kajti preminul. V svojemu življenju ena krogla je padla le tri pal- ( je bil politični nasprotnik R. ce proč od njega.
ru za katoliški tisk je povdaril, vencem kato, tiska _ ^ Vi, kateri imate slovenske du-
hovnike v svojih naselbinah ne veste, 'kaj je vreden katol. tisk. A uni, ki živimo v malih naselbinah cenimo katoliško časopisje, kajti za nas je katol. list e-dini slovenski pridigar. Njegovim bodrilnim besedam so vsi navdušeno pritrjevali.
Za njim je govorila delničarka Mrs. Mary Hoge tudi iz Bridgeport, O. tudi ona je navdušeno povdarjala o važnosti katoliškega tiska. Povedala je, koliko je list Edinost v njih naselbini koristil društvu K. S. K. J. Povedala je pa tudi, da glavne zasluge, da imamo kat. Slovenci v Ameriki še kaj katol. časopisja je ravno-Rev. K. Zakrajšeka, ki se je prejšna leta toliko boril za katol. tisk. Tudi ona je žela pohvalo za svoje besede.
Nato je govorila delničarka Miss Uršula Zakrajšek, ki je navzočim; obrazložila veliki pomen naročanja tiskovin pri ka-
je se enkrat govoril Rev. Kazimir Zakrajšek kateri se je poslovil od vseh, ker je drugi dan odšel na pot v Rim in staro domovino. Med drugim je pove- x.pi.po. dal tudi nekoliko zgodovine,^**; katoliškem tisku, kako se je začelo pred 18. leti in kako se je potem- vse razvijalo, kar je bilo. zelo zanimivo slišati.
Med govori je navzoče zabavala z lepim petjem znana slovenska pevka Miss Justina Kosmač, ki je nam ta večer zapela par jako lepih pismi.
Vsi, ki so se udeležili tega sestanka so bili izvanredno dobro razpoloženi in so se na novo navdušili za katoliško časopisje.
- Na fem sestanku se je tudi ustanovilo prosvetno društvo Baraga, katerega naloga bo šir
La Folletteja.
—	Elgin, 111. — Ivan Blake, oče treh otrok je bil v bližini mesta na neki samotni cesti napaden ko je sedel v svojem avtomobilu z neko prijateljico. Napadalec je ustrelil Blaka do smrti, žensko pa težko ranil. O napadalcu ni sledu.
—	Rim. — 140 članov parlamenta stavka že nad eno leto. Goji se upanje, da bo pobegel vmes kralj in prisilil faši-
te, da bodo sprejeli pogoje o-1 ozicije.
—	Gary, Ind. — The Broad-• ray Limited vlak je povozil
neznanega človeka v bližini mesta. Nesrečnež je takoj izdihnil, njegovo identiteto se ni moglo dognati.
—	Washburn, Me. — Izbruhnil je ogenj na žagi American Realty kompanije, podjetje je popolnoma uničeno. Škoda se ceni na pol milijona dolarjev.
NEMČIJA ZA GARANCIJSKI DOGOVOR.
Berlin. _ Želji Nemčije po
mednarodni konferenci glede garancije in razoroževanja bodo zavezniki najbrže ustregli. Nemčija zavlačuje objavo francoske note, za kar ima vzrok, ki je nepojasnjen, a je znano, da je politične važnosti. V gotovih krogih se to zavlačenje tolmači, da pomeni kar je predlagala Nemčija že meseca februarja, namreč, naj bi se strnili vsi evropski narodi v eno vrsto in ustvarili podlago — traj-^Vlak je vozil z veliko hitrostjo nemu miru, kar je bilo tako pri in tako zadel v zapreko, ki je srcu našemu bivšemu umrlemu bila usodepolna. Farmar Jo-predsedniku Hardingu, ki je seph Snyder, ki živi tam v bli-
voljo, zgled, ki bi bil najsrečnejša rešitev tudi za francosko-nemško garancijsko vprašanje. Italijansko-jugoslovansko prijateljstvo deluje in učinkuje in
donaša izvrstne uspehe. _ Ti
slavospevi, kakor pišejo neka-* jteri listi v Sloveniji so zelo
ZELEZNIŠKI NESREČI.
-o-
Italijanska reklama.
Italijani so v reklami res zelo iznajdljiv narod. V Gradežu naznanjajo skorajšni izid revije, ki se bo imenovala "Sa spiagg aidi Grado" in bo pri-občevala tekst v italijanskem, češkem in nemškem jeziku. To vse seveda samo radi tega, da bi prišlo v Gradež čimveč Čehov in Nemcev, ki so Italiji kot predmet izkoriščanja vedno dobrodošli.
o-
Smrtna kosa.
V Rodežu pri Plaveh je umrl v starosti 88 let veleposestnik Andrej Konjedic. Pokojnik je bil umen gospodar in 44 let župan občine Plave-Deskle. Udeleževal se je tudi političnega življenja in ostal do zadnjega zvest Slovenec. — V Lipi je umrl 42 letni posestnik Vincenc Trampuž.
"Čuk na palci" obsojen.
Goriški satirično-humoristič-ni list "Čuk na palci" je bil radi pesmi "Ali spi oko posta-" ve?" — obsojen na 500 lir denarne globe, i	-o-
I bilo petdeset, 15 od teh bo najbrže poškodbam podleglo.
denarjem na klin v sobi za goste. Imel je v pasu 4 tisoč lir gotovine. Ko se je vrnil v gostilno, je pas z edinim gostom izginil. Zato je brž tekel na o-rožniško postajo in naznanil dogodek, obenem pa se je odpravil tudi sam na zasledovanje tatu. Oblezel je nešteto gostiln brez uspeha. Pod večer ga je naključje zaneslo v Bar-kovlje, kjer je spoznal v nekem pivcu tatu. Velel ga je prijeti. Mož je imel pri sebi 2000 lir, ostala dva tisočaka, je de-[jal, da je zavrgel s torbico vred, katero je pustil v nekem jarku. Krčmar se je odpravil na opisano mesto in je tam res našel pas in v njem dva tisočaka. Tako je prišel do svojega denarja, tatu pa je izročil o-blasti.
stroj prevrnil in za seboj potegnil štiri vozove. Do malega vsi mrtvi so podlegli vsled opeklin, ki so jih zadobili, ko je kotel lokomotive razneslo od kjer je sopara napolnila vozove v katerih fcf nesrečneži našli mučno smrt. Osem oseb je bilo na mestu mrtvih, 31 jih je pa umrlo kmalo na to ko so bili preneše-ni v bolnišnico. Po zdravniški izpovedi posnemamo, da naj i mati j 15 ranjencev se še bori s smrtjo, za katere ni upanja, da I bi okrevali. Razen sedmih, že-| lezniških uslužbencev so vsi mrtvi in ranjeni Ameriški — Nemci, ki so se nahajali na potovanju iz Chicago proti Ho-boken, od koder bi se imeli vkrcati na parnik, ki bi jih peljal proti Bremenu, od Bremena bi potovali dalje proti Ko-linu, Munichu in Dunaju.
Ko se je dogodila nesreča, so bili vsi potniki v posteljah.
riti izobrazbo in pravo nepŠHttemu predsedniku naše tiskov
tvorjeno vedo med naše ljudstvo. Program tega ustanovljenega prosvetnega društva Ba-
raga, bomo v kratkem natančnejše obrazložili. Ta sestanek je bil zelo važnega pomena, da je to resnica bo kmalu pokazala bližnja bodočnost.
Da je sestanek izpadel tako lepo gre zahvala stoloravna-telju Rev. James Černetu čast
>
ne družbe, ki je v takih stvareh res pravi mojster. Vsem najlepša hvala za poset in Bog živi!
dejal: "Svetovni trajni mir se lahko doseže potom združenja vseh evropskih narodov."
Pariz. — Od tukaj pa prihaja poročilo, da je Italija tako rekoč proti varstvenemu paktu, ki je bil poslan Nemčiji kot odgovor na nemško spomenico. Pač pa pravi Mussolini, da je rimska vlada pripravljena podpirati vse kar vodi k trajnemu miru v Evropi, a ne m»ra pa i-meti nič skupnega s paktom, dokler ne bo pomen garancije bolj jasno izražen.
o-
Širite "a. s. m edinost*
žini je čul močan pok, nakar se je takoj podal na lice mesta in ko je videl kaj se je zgodilo ni zgubljal časa, temveč obvestil policijo, katera je takoj te-lefonično poklicala zdravniško, pomoč, katera je bila v kratkem: času na kraju nesreče. Farmarji živeči v bližini so pomagali pri reševanju, tako tudi nepoškodovani potniki. V temi je bilo reševalno delo zelo o-težkočeno. Največ ranjencev so rešili ko so šli za glasom stokanja in vpitja. Med reševalci se je najbolj odlikovala neka potnica z imenom Mrs. Haaker.
Fašistovski pretepač v preiskavi.
Alojzij Kavčič iz Gabrovice pri Komnu, ki je bil svojčas kaznovan in izgnan iz Jugoslavije, je postal pozneje fašistovski voditelj in pretepač mladih in starih ljudi na Zgornjem Krasu. Še pred tem pa je bil komunist. Ker pa je tudi kot fašist imel dolge prste, je prišel zdaj zanj zasluženi konec. Oblasti so ga zaprle in sedaj premišlja Kavčič svoje grehe v ječi, odkoder pa ni izključeno, da kot pristaš režima pride "nedolžen" na prosto.
-o-
Tužna Istra.
Tržaški "Piccolo" toži zadnje dni na dolgo in široko radi bede istrskega ljudstva. Prebivalstvo nima denarja, da bi plačalo davke, katere iztirjuje-jo eksekutorji na najbolj neusmiljen način kar jih pomnijo ljudje. Vse je naprodaj, samo da se odrine davek državi. Končno poziva list Tržačane, naj priskočijo Istri na pomoč, da se olajša grozna beda. A te bede so krivi zopet — slovanski agitatorji. Seveda, saj oni vladajo Istro.
Žrtev avtomobila.
V Škednju pri Trstu se je pripetila te dni huda nesreča. 7Ietna deklica Karmela Schil-lan se je vračala domov iz šole. Nedaleč od šolskega poslopja je hotelo dekletce prekoračiti cesto. Istcfeasno je privozil mimo tovorni avtomobil, ki je otroka povozil. Schillanova je zadobila težke telesne poškodbe. Njeno stanje je zelo nevarno in ni verjetno, da bo okrevala.	,, -
Nikdar ne govori o svojemu bližnjemu, kar ti ne želiš, da bi tvoj bližnji o tebi.
DENARNE POŠIUATVE
v JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Niša banka ima svoje lastne zvett
s poŠto in zanesljivimi bankami i starem krajn in naše Došiljatre sov.40* stavljene prejemniku na dom aH al zadnjo pošto točno in brez vsakeM odbitka.
Naše cene za poiiljke v dinarjih ia ft, rab so bile vCeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 —	Din. ...".....	$ 9 40
1.000 —	Din. ................$ 18.45
2.500 —	Din ................$ 46.00
5.000._	Din. ............$ 91.50
10,000 —	Din^............$182.00
100	—	Lir	................$ 4.80
200	—	Lir	................$ 9.25
500	—	Lir	................$ 22.25
1,000	—	Lir	................$ 43.25
Pri pošiljatrah nad 10,000 Din. aB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se ceua denarja čestokrat n4> nja, dostikrat docela nepričakovan«! je absolutno nemogoče določiti esafl vnaprej. Zato se pošiljatve nakmfej« po cenali onega dne, ko ml sprejmi mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TOTI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOjAV-NO.
Vse poš«ljatve naslovite na—8LO* VENSKO BANKO
2AKRAJS£K A CESAREJC 70—9tb AVE. NEW YORK, CIT%
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST*
Prvi la najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen M* 1891. Edfaost leta 1914.
Tha first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo. Četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. S	^ —PUBLISHED BY; —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Cltfcago, DL
Telephone: Canal 009a
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
■AROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto........
Za Zednijene države za pol leta .............
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .. "	Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ...
SUBSCRIPTION: For United States per year..................
For United States per half year .............
For Chicago, Canada and Europe per year .... _"	For Chicago, Canada and Europe per half year
.. .$4.00 ...$2.00 ...$4.75 ., .$2.50 ..$4.00 ...$2.00 ..$4.75 ...$2.50
Entered as second das matter October 11th 1919. at Post Office at Chi Cago. 111., under the act of March 3rd 1670.
Zahvala in odgovor.
Društvu Marije Pomagaj štev. 78, K. S. K. J. go, III. se na temu mestu najuljudneje zahvalim za velikodušni dar $25.00 podarjen za sv. Očeta v Rimu v dar. To je menda v odgovor Glas Narodu, kateri je pisal v 130 štev. izmišljen in žaljiv dopis na račun dr. Marije Pomagaj štev. 78, K. S. K. J. V dopisu je G. N. protestiral proti darilom sv. Očetu, mu predbacival o miljonih na kopičenih in podtikal zaničljiva i-mena. In ker pa dr. M. P. o temu dopisu ničesar ne ve, in ker tudi posamezne članice o temu skovanemu dopisu ničesar ne vedo, zato jaz to stvar prepuščam občinstvu v raz^dbo. In ker pa je G. N. poleg tega še tako odločno protestiraFnapram darovom, za katere sem jaz opomnil v listu, in ker je tudi meni narekoval, da naj jaz mojo radodarnost delim od Italijanov zatiranim Slovencem, mu hočem na to dvoje odgovoriti.
Protesti Glas Naroda, so sedaj vsi prepozni in brez vsakega pomena. Protestirati je bil čas takrat, ko se je denar nabiral za osvoboditev, takrat, ko je tudi G. X. trobil za mi-ljondolarski fond, takrat, ko je bilo že 60 tisoč dol. v skladu za zatirane Slovence, in takrat, ko se je isti denar delil ne za sirote, ne za od Italijanov podjarmljeno Primorsko, pač pa za namene, kot proti verske tiskarne \ domovini, za protiverski tisk med Ameriškimi Slovenci, itd.
Takrat bi bilo potreba, da ste protestirali in bi bila vaša dolžnost. Ali čemu vam je treba protestirati sedaj? Saj ni
način. Sedaj vam je sv. Oče trn v očefrt njegovi milijoni so vam silno odveč. Bog zna ako je med tistimi milijoni r$s kakšen cent od G. N. potem naj bi že "žlobudral", ali zastonj ga bi iskali podnevu z lučjo, nikoli bi ga ne našli. Ampak to ni kar tako, G. N. mora tako pisati, ker se to lepo sliši, ker on brani	katoliška društva pred izkoriščanjem. Čudno logika kaj ne?! Na eni strani bije po sv. Očetu na drugi pa brani katoliška društva. Pa kaj hočete. On ve, da ako tako piše, bodo vsaj nekateri pohvalili njegov gospodarski nastop. G. N. pa lahko rečemo: "Gospodine pomiluj, pomiluj! Ako je že vse ga drugega zmanjkalo na Cortlandt st. za priobčevanje, kakor da skladajo take smešne lažnjive dopise (izmišljotine) potem naj se kar pripravijo za sprevod!
ANTON GRDINA.
ZAHVALA.
V dolžnost mi je, da se zahvalim čikaškim društvam in fa-ranom za nedeljski poset. Tb zahvalo izrekam v imenu vseh romarjev in potnikov po številu nad 70 iz Clevelanda in Lo-raina. Zahvala vam za Vaš sprejem in okrepčilo ob prihodu dopoldan, kakor tudi ob povratku popoldan, ko smo odhajali. Vsi potniki in potnice, so mi naročili, da so bili z vsem prav zadovoljni in posebno, ker so bili dvakrat nahranjeni in po-krepčani. Zares so slovenska srca darežljiva in gostoljubna.
Nadalje pa zahvala tudi vsem prijateljem, društvenim uradnikom in uradnicam, za nedeljski tako veseli sestanek na hribčku "Marije Pomagaj." Tolikq prijateljev naenkrat še nisem nikjer imel čast srečati, kakor sem jih tamkaj. In zato se v Chica. ^vsem zahvaljujem za srečna voščila, kakor tudi za darila, ki so jih za svojce izročili. Prav prisrčno zahvalo zasluži tudi Mr. Joseph Svete v Lorainu, O. ker je posredoval, da smo vsi pravočasno dobili vožnje listke. On je vedno na razpolago za vsako pomoč in zasluži priznanja. V imenu svojemu, kakor tudi v imenu vseh, ki so mi naročili izrekam: — Hvala vsem Vam!
4NTON GRDINA.
Chicago, 111.
Zadnji ponedeljek in torek je nas obiskalo več romarjev iz raznih krajev Amerike, ki so zadnjo nedeljo prihiteli v Le-mont h Mariji Pomagaj, k bla-nobenega fonda (sklada). Ko sem jaz objavil za prostovoljne goslovitvi slovenskega kolegija
sv. Frančiška. Ogledali so si
sa slovenskega župnika v Bar-bertonu Rev. Antona Bomba-cha, ki je odšel te dni v Kanado na oddih in počitnice.
Rev. P. Leon, O. F. M. se je vrnil te dni nazaj s počitnic, ki se je nahajal doma pri stariših v Nyack, N. Y. blizu mesta New York. Sedaj, ko je odšel župnik Rev. Kazimir Zakraj-šek v staro domovino vodi on vse župnijske posle fare sv. Štefana.
-o-
Will ar d, Wi«.
Sedaj je malo časa za pisanje v časopise, ker je vse za-posljeno s poljskimi deli. Nekaj malih novic se pa le more omeniti. Članice altarnega društva so kupile krasno novo večno luč, ki je bila blagoslovljena na Cvetno nedeljo. Ta dan so tudi društva, kot člani društva sv. Družine skupno prejeli sv. obhajilo. Žene so ob tej priliki poskrbele za pojedino članom društva, kakor tudi drugim faranom. Prvo nedeljo maja meseca je bilo blagoslovlje-nje novega bandera za Marijino družbo. Bandero jfc na eni strani iz bele Žide z udelanimi gartrožami in okrašen s zlatimi obšivi. Na sredi bandera pa i je krasno z barvami slikana podoba Marijina. Druga stran bandera je lahko
bo in zabavo.
Poročevalec.
Sheboygan, Wis.
Tukaj je utonil 11- letni John Razel z 923 Indiana avenue vod°m Slovenec sin znane družine Mr. in Mrs. Razel. U-tonil je v znanem Crystal jezeru blizu znanega Starks otoka na vzhodni strani. Nesreča se je zgodila zadnjo nedeljo nekako ob 1:30 uri popoldne, ko se John Razel vozil s čolnom po jezeru, ki se mu je preobrnil. Utopljeni se je baje, kakor poročajo neki ribiči, ki so cel dogodek videli 7, obrežja večkrat dvignil iz vode, da bi se rešil, a zastonj je bilo zginil je pod površino in do danes, ko se to poroča, ga še niso dobili iz vode. Iščejo ga že dva dni brez vsakega uspeha. Jezero, kjer je u-tonil, je globoko nad 40 čevljev. .Okrajni šerif je poskušal dvigniti truplo pokojnega z razstrelbo dinamita, a tudi to je bilo doslej brezupešno.
Poročevalec.
' Rev. F. S. Rant župnik cerkve sv. Rafaela rodom Slovenec je te dni obhajal svojo letnico ali srebrni jubilej svojega mašništva. Farani cerkva sv. Rafaela so mu ob tej priliki priredili slovesen koncert in banket ter mu pokazali uda-nostno svojo hvaležnost, za njegovo veliko delo, ki ga je doslej izvršil za nje na njih župniji. V spomin na njegov srebrni jubilej so mu podarili lep dar, lepo denarnico, ki" je bila precej nabasana. Na banketu je govorilo več duhovnikov njegovih sošolcev in njegovih fara-nov, ki so Father Rantu v lepih besedah čestitali na velikem delu, ki ga je izvršil tekom njegovega delovanja na župniji sv. Rafaela. Tega važnega in pomenljivega jubileja slovenskega duhovnika se je udeležilo tudi več slovenskih čč. gg. duhovnikov iz železnega okrožja in drugih krajev Minnesote. Bili so: Right Rev. Anton Ogu-lin, Very Rev. J. Schifrer, Rev. Ant. Pirnat, Rev. John Mihel-čič, Rev. Val. Schifrer, Rev. Alojzij Kastigar in več tujih
darove, sem tudi omenil, da vsaki lahko daruje, v kateri namen hoče, ako bi kdo daroval za zatirane Slovence pod Italijanom, bi jaz z veseljem to tudi izročil. Ker pa jaz nisem v ta namen ničesar nabiral, ampak le izrazil, da sprejemam
našo tiskarno, zlasti novi stroj, ter se vsi pohvalno izrazili o našemu podjetju. Mi smo se
prav prisrčno razveselili. S tem smo se takorekoč od bližje spoznali, kar bo gotovo rodilo nove vspehe, da bomo vsi skupaj, mi pri podjetju in oni po
za vse kar darovalci želijo, je^torej vaše bedasto protestiranje številnih obiskovalcev te dni vredno smeha, in je obenem samo dokaz, kako strankarski da ste! Jaz sem tudi omenil, da bom srečal vsakovrstnih siromakov, kateri bodo potrebni. No, vi pa le protestirajte* še sto let, s tem pokažete kakšni da ste. Meni narekujete, da naj sam delim svojo radodarnost. To jaz vem brez vas! To sem vselej storil brez vas! Da pa vam bo bolj mraz, naj vam še tole služi v pojasnilo in v dokaz, da ste vi nič druzega, kakor zavijačarji. Ko ste vi zvonili na čast Republikanskemu združenju, sem jaz deloval za in v okvirju S. N. Zveze, katera je
v istem času pošiljala zaboje vrednosti do pol miljona dolarjev za reveže v stari domovini. Tudi jaz sem sam poslal en zaboj, in ne mojim sorodnikom, ker niso bili potrebni, pač pa drugim, za katerih potrebo sem znal. Ne vem, koliko ste jih poslali pri vas? Pripovedovalo se je pa, da, ste takrat in potem pošiljali velikanske svote denarja in precej debelo računali zanj. Jaz pa sem takrat, ko je prišla prošnja na S. N. Zvezo, da bi se kupila za Jugoslovane lahko cela ladija živeža, za znižano ceno, ako bi se spravilo denarja skupaj, sem zopet jaz dal dvakrat po $100 in večkrat pa v manjših svotah. Pri Glas Narodu ste navajeni, da ljudem s peskom nasujete oči in tako bijete po drugih, da sum od sebe zavrnete. Ali tako ne bo šlo dolgo več, takih farbarij je narod sit. Ko se je vojna odločevala za Jugoslavijo, sem bil jaz , ko sem podaril $500 naenkrat, to je bil tudi namen osvoboditve svojega naroda. Vi bi pa radi danes človeku vzeli zasluženo ime in ga naredili za narodnega izdajalca. Da tako ste lahko delali, in marsikomu vzeli dobro ime, dokler ste sami z vašim časopisom kontrolirali ves narod. Danes se pa ljudem dani. In ker jih ne morete več na gospodarski način, ste jih začeli pa na protiverski
bo svetla in jako udobna, za,. . „ . . ,
» . -	lan. Seveda je bi o precei dela
razne prireditve, kot igre, vese- -	, ^ J
i* * j ..j i i	ln truda, predno se ie dovoli
lice, shode, itd. Tako bo posta-1 , , ,	J
la naša šola v resnici pravi na- nabr;i!o ™ bandero, toda sedaj rodni dom vseh katoliško mis- J° PU tem Večje veselJe' lečih Slovencev v Chicago. Zato rojaki, katol. društva in vsak, ki more, naj pridno pomaga z dejanji, besedo in denarjem pri tem delu za našo slovensko šolo sv. Štefana.
Pueblo, Colo.
Društvo Prešeren je priredi- I duhovnikov. Lajikov se je ude-lo koncert, na katerem smo se ležilo iz bližnjih krajev nekaj prav veselo zabavali. Tako le- ! nad sto, kar zlasti priča, kako pih slovenskih pesmi, kakor je Rev. Father Rant priljubljen smo jih Culi na koncertu, ka- med tujimi ljudmi, plavkasto terega je vodil pevovodja Mr. Vrlemu jubilantu častitamo modra z napisom, da je to ban- Matt Jerman še nismo čuli. Vso i» mu želimo, da bi zdrav in čil dero last članic Marijine druž- pohvalo zaslužijo in vsa čast dočakal še svoje zlate maše! be. Kristina Jordan, Maggie jim.	I	Poročevalec.
M orgel, Mary Perovšek in Poleg vsega je bilo tudi sil-1	-o-
VSEM DRAGIM OBILNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO CEL! AMERIKI. Ker mi ni bilo- mogoče se posloviti od vseh svojih obilnih
in
j Frances Petkovšek članice Ma- no veliko humorja, tako, da rijine družbe so jako ponosne Mmo se vsi prav od srca nasme-na to novo bandero, ker one so jali.
prve izmed vseh društev, da I Dalje imam tudi poročati ža-lastujejo svoje bandero v tej lostno novico, da je preminul
rojak Anton Prijatelj, doma iz prijateljev osebno, niti pisme-Ponikev, fara Dobropolje. Bo- no, še celo za njih lepa vošila lehal je okrog (i. mesecev na za srečno pot in njih darove se raku in 6. junija je pa previ-1 nisem mogel vsem tako zahva-|ker njih trud ni bil zaman. Ban- den s sv. zakramenti mirno v liti. kakor bi se bil tako rad dero je delo znane tvrdke Da- Gospodu zaspal. Tu zapušča ' poslavljam se od vseh tem po-leide Co. iz Chicago, HI.	žalujočo soprogo in enega sina ' torn. Vrjemite mi, dragi prija-
Vreme je letos bolj čudno, in brata. Bil je član dr. sv. telji, da nisem mislil, da imam včasih mraz kot v Alaski in (Jožefa št. 7. KSKJ. katero mu toliko in tako zvestih prijate-
drugič pa zopet vroče, da se j je naprav ilo lep pogreb z obilno udeležbo njegovih znancev !
Ijev, kakor se je pokazalo pri tej priliki, da jih imam. Veli-
Zadnji torek ob 1. uri popol-	dih*"	^ i	I « .
dne je odšel v Rim in na obisk ,JublJO vroče vre^e. ker to po- »n sorodnikov. Pogreb se je;krat, ko sb me tepli in bili od
v staro domovino Rev P Kazi- maga koruzi. ki v vročem vfe- | vršiI 9- junija iz hiše žalosti iz vseh strani, ko so me smešili in
mir Za krajše k O F M slo- menu najbolje raste in koruza cerkve Marija Pomagaj. Star me preganjali radi mojega od-
venski župnik cerkve sv Stefa- Je tuka-* izmed vseh pridelkov jJ*e M 55 let priljubljen med ločnega nastopa v obrambo
na v Chicago Na postajo Ka najbolJši P"delek in tudi naj-1 vsemi, ki so ga poznali. Naj mu svoje vere in za koristi mojegr
raznih naselbinah še z večjim je spremilo več faranov in nje-L*	° dr<?Vje je ja"	**** soprogi in sinil mile*a slovenskega naroda,
navdušenjem in pogumom de- gov duhovni in redovni sobrat ° d , cvete,°>	nekaj, pa nase sozalje!	Sem res mislil: "Saj me vse so-
1 oval i za večji orosoeh in na-Verv Rev. P. Huiro Rr,n O F l?a.Je slana P°b™la, zato bo . <«o»pa Štorklja se tudi ogla- vraži. Pusti vse skupaj in na-
za večji prospeh in na-fVery Rev. P. Hugo Bren, O. F.jfV* *!*"* ]puiJra,a' zaxo ,)0 predek katoliškega tiska in ka- M. provincijalni komisar iz Le- bol d 'T,	' b° pa tl_
toliških idej sploh. Zato se monta. Ganljivo je bilo, ko je	0Je ..
vsem naj prisrčnejše zahvali- preč. g. odhajal in se poslav- *olmkov ^ bilo več, toda so mo, ko so nas ob tej redki pri- ■ Ijal od svojih zvestih faranov. !	p ^""k"'
liki posetili in nam dali prilož- \ Njegova pot bo naj prvo z dru- »uzma ° J. ki
je nas
si tupatam v našem mestu. Dru- redi, kar ti nasprotniki ukazu-žini Mr. in Mrs. Papež je pri- jejo naprej* in naprej !" Toda nesla za spomin krepkega sin- sedaj pa toliko izrazov somi-čka. Častitamo!	šljenja, prijateljstva, da, celo
Pri naši fari imamo tudi pre-| prave odkrite ljubezni. Bratje
nost, da smo se vsi spoznali.
od
bližje gimi slovenskimi romarji v Rim, aPUStUa ^ dobrjm ^tom, jJ^j Wmemb Father Inocent in sestre, to me navdušuje, to , •	. . .	J . . ' se je zonet novima fn.-. .bodo prestavi leni 7uh :i<o>-im	- _ - i
kjer se bodo skupno poklonili i sv. Očetu, nakar bodo obiskali
Te dni so začeli s priprava!
za nadaljevanje zidave soleči. | staro domovino, tamkaj Brez- a \	""
,	j	...	idobra pota,
za se eno nadaljno je na Gorenjskem in potem na-'
nadstropje. Ko bo še eno nad-jzaj	^—-u.-.i.-i.-i
je zopet povrnila na far- bodo Prestavljeni, zakaterim je me naprfnujcjo s še večjo lju-
nam vse hudo, posebno mladi-; bežni jo do svojega naroda in na jih je rada imela.	še za večje žrtve za Boga in
Pozdravljam vse čitatelje ši- bližnjega. Nikdar nisem iskal
mo in jim kličemo dobrodošli! Sedaj, ko imamo že povsod
Štefana za še eno nadalinoJje na Gorenjskem in potem na-1	P°la'	Že sk°r° Vsi ,-nm a w ,	i -
vračujoč bodo obiskali ^v "	' ?°V€ avtomobL	1,StU 1>a Želim <Časti in nikdar Jih »elinr.
stropje dozidano bo dalo šoli Lurd na Francoskem in potem ^ ^ ^O »obel in bo- bilo Uspeha, novo lepšo obliko, kar bo tudi nazaj v Ameriko. Lepa in zani-'^	P°zablh' kak° ho-	Naročnik.
miva h<3 ta pot in vsem, ki so
povzdignilo našo slovensko naselbino okrog sv. Štefana. Šoli se jo udeležili kličemo: srečno bo dokončana tja do jeseni, j pot, obilo razvedrila in srečen ko se bo začelo z novim šolskim Ipoiratek nazaj med nas! letom 1925—26. V novem nad- Rev. John Miklavčič je odšel stropju bo tudi bodoča farna zadnjo nedeljo s clevelandski-dvorana, večja in obsežnejša, mi romarji v Barberton, Ohio, in ličnejša, kakor sedanja, ' kjer bo nadomestoval nekaj ca-
Zabav tudi ne primanjkuje, ker je več piknikov, na katerih starejši se zabavajo z regradov-cem in mladina pa s plesom. Tako, da ne boste mislili, da na farmah se samo dela in gara, temveč je tudi časa za druž-
Ce bom v zadnjem kakem kotičku, zadnji med vsemi, pa bom y a j bolj zadovoljen, in le takrat sem vesel, kadar
Springfield, Minn. jinmai bciu vese i, Kadar sem
Malo kedaj se čuje glas ka- najbolj tepen. Prepričanja sem Kega slovenskega dopisnika iz bil vedno/kakor psalmist ki
tejra mesta. Vendar te dni se
je vršila tukaj velika pomenljiva slavnost za našo slovensko javnost.
pravi: "Tvoja palica in Tvoj bič sta bila moja največja tolažba." Vendar pa me veseli (Dalje na S. strani.)
Jutranja zvezda.
NapUa! H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
"Ah," je rekel Kefer, "ti razbojniki gotovo žalujejo za svojim plenom. Čudno se mi zdi, da vaju niso zasledovali. Mislil sem, da šta nekaj drugega, ker čudno, ko sem nocoj spal .v pesku, me je obiskal neki duh iz podzemlja v snu in mi rekel, naj iščem neko Asto in še neko gospo, ki je z njo — a imena te gospe se ne morem spomniti. Imena tega duha pa se spominjam: rekel je, da se zove Mermes."
Tedaj je Asti vzkriknila, skočila po-koncu in natančno pogledala Keferjev obraz, toda on se ni umaknil pred njenim pogledom.
"Vidim," je rekla počasi, "da si tudi ti, čeprav si berač, videč."
"Morda Asti," je odgovoril. "V svojem dolgem življenju sem mnogokrat opazil, da so možje več, nego se zdijo — pa ženske tudi. Morda si tudi ti isto opazila, ker dojilje v velikih hišah marsikaj opazijo,
če hočejo. A ne govoriva več o tem. Mislim, da je bolje, če ne govoriva več o tem. Ti in tvoja tovarišica — kako se imenuje?"
"Neferte," je odgovorila Asti naglo.
"Ah, Neferte! To gotovo ni ime, ki mi ga je imenoval duh, čeprav se zdi, da se je enako začenjalo. Ti in tvoja tovarišica Neferte sta torej ušli razbojnikom in sta beg uredili tako, da sta mogli odnesti s seboj nekatere stvari, na primer to prelepo harfov okrog katere se ovija kraljevski u-rej, in — toda kaj je v drugi košari?"
"Biseri," mu je odgovorila Tua takoj.
"Velika košara polna biserov! Ali jih smem videti? O, ne boj se, ne bom okra-del tistih, ki so me nahranili, to je proti običaju puščave."
"Gotovo," je rekla Tua. "Nikoli nisem mislila, da bi naju okradel, ker če bi bil iz rodil tatov, bi bil gotovo bogatejši in manj lačen. Mislila sem le, da si skoraj slep, oče Kefer, in da ne boš mogel videti razlike med biserom in kremencem."
"A tip mi je ostal, hči Neferte," je odgovoril z lahnim smehljajem.
Tua mu je torej izročila košaro. Odprl jo je in vzel iz nje niz biserov, jil* oti-
paval, duhal, ogledoval in okušal z jezikom, zlasti tiste velike, ki so bili posebej zaviti. Ko jih je vse pretipal, jih je zopet spravil v košaro in rekel suho:
"Res čudno, dojilja Asti, da vaju ti si-rijski razbojniki niso poskusili zasledovati, zakaj s temi dragulji bi se dalo kupiti kraljestvo, naj bodo že vajini ali njihovi."
"Biserov ne moreva jesti," je odgovorila Asti.
"Ne, toda z biseri si moreta kupiti več, nego potrebujeta za hrano."
"Pa ne v puščavi," je rekla Asti.
"Res, toda slučajno je v tej puščavi mesto, ki ni zelo daleč odtod."
"Ali se imenuje Napata?" je vprašala Tua pozorno,
"Napata? Ne, tako se ne imenuje. A slišal sem o tem kraju, imenujejo ga Zlato mesto. Res, nekoč sem bil v mladosti tamkaj, a tega je več ko sto let."
"Več ko sto let! Ali se spominjaš poti tjakaj ?"
"Da, več ali manj, toda peš je več nego leto dni hoda in pot vodi skozi puščave in skozi_divje rodove. Malokdo pride živ v to mesto.
"In vendar hočem priti tjakaj ali umreti, oče."
"Morda prideš, hči Neferte, morda prideš, a mislim, da zdaj še ne. Harfo imaš in zato je verjetno, da znaš igrati in peti ; tudi biserov imaš. Prebivalci mesta, o katerem sem ti govoril, pa ljubijo glasbo. Tudi bisere ljubijo, in ker se ne moreš odpraviti na pot v Napato pred tremi meseci, ko bo deževje v gorah zopet napolnilo vodnjake v puščavi, bi morda bilo modro, če se med tem tamkaj nastaniš. Dojilja Asti bi bila trgovka z biseri in ti, njena hči, bi bila pevka. Kaj meniš?"
"Menim, da bi bila vesela, če pridem kamorkoli iz te puščave," je rekla Tua trudno. "Pelji naju v mesto, oče Kefer, če poznaš pot."
"Pofnam pot in vaju hočem odvesti tjakaj v zahvalo za dobro kosilo, ki sta mi ga dali. Odrinimo! Pojdita za menoj!"
Vzel je svojo dplgo palico in se odpravil pred njima.
"Ta Kefer ima za starca čudovit korak," je rekla Tua. "S početka, ko sva ga zagledali, je komaj noge prestavljal."
"To ni človek," je odgovorila Asti, "marveč duji, dober ali hudoben, tega ne
vem, duh, ki se j.e prikazal v podobi berača. Ali bi mogel človek toliko pojesti, kakor je poje'del on — polno košaro hrane ? Ali pripoveduje človek o mestih, ki jih je obiskal v mladosti pred več ko sto leti, ali izjavlja človek, da mu je moj mrtvi soprog govoril v snu ? Ne, nc, to je duh, kakor tisti na ladji!"
"Tem bolje," je odgovorila Tua veselo. "Saj so nam duhovi bili dobri prijatelji. Če bi njih ne bilo, bi bila sedaj mrtva ali osramočena."
"To bomo videli ob koncu zgodbe,"'je rekla Asti, ki je bila zlovoljna in trudna, zakaj solnce je hudo pripekalo. "Pojdiva pač za njim. Nič drugega ne moreva storiti."
Hodili, so tako uro za uro, dokler se niso proti večeru, ko sta bili obe ženski že upehani, %naporno vzpeli na dolgo peščeno in skalovito višino ter z grebena ugledali nedaleč pod seboj veliko obzidano mesto sredi zelene, rodovitne ravnine. Kefer, ki je stopal spredaj, ju je vodil proti temu mestu, dokler niso dospeli do skupine dreves na robu obdelane krajine. Tam se je ustavil, in ko sta prišli za njim, ju je popeljal pod drevesa.
'AMEMKANSKI SLOVENEC IN "EDINOST"
EC*E


family society.)
(THE HOLY
VSTANOVLJENA NSVEMB^A" 1914
Zjs^rADmrkf SEDEŽ: J0L1ET, ILL. —
v dri. Pa.
vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
Toraj vsem skupaj še enkrat stokrat Bog Plačaj in ha veselo svidenje,
Rev. P. Kazimir Zakrajšek.
STALIŠCEAMERIŠKE YLADE NAPRAM MEHIKI.
Nase geslo: "Vse
Predsednik l. podpredsednik
glavni odbor.
x. poupreu&ednik ...V JO^N IaŠSerVi^^Bt" J°Hct
II. podpreds. . JOS l WuimS12, 1425 Center St- J°Het- 1,1
Gl. tajnik ... / °b Tos ^VpvV^^^'' St' Sliarpbarg. .Pa.
Zapisnikar ..... ......P\h? 't t ^tA^ 311 S»mmit St-	IJL
Blagajnik .... .....SliiON ^H^a^' 5U N"	Joliet, IU.
Duhovni vodja . REV P K ZAK^KpIr iic N Chi"Ko St' ->0,iet-
Ktv. F. K. ZAKRAJŠEK, 1852 VV. 22nd PI. Chicago, IU.
IU.
ter
NADZORNI ODBOR
ANDREW GLAVACH 1844 W 22nrf PU- r-i •
ik-IKIC 12(12 N. Broadway St., Joliet III
WTi^M CT«,,„.-pT POROTNI ODBOR.
ANTON STRUKEL. 1240 Third St. La Salle IU JOS. KLEMENCIC.1212 N. Broadway Jo III FRANK PAVLAKQVICH, 28 Sch^Lll, Pa.
1924" jf D" S- D- -Pečala svojim članom in članicam n.nlioxiin dcdicem razn,h podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku
$35,993.91
(Nadaljevanje a 3. strani.)
ta iaraz prijateljstya in priznanja od mojega naroda, ker mi kaže, da s*m bil na pravem potu in da ni res, da sem; kazil samo mir in. bil samo v dražbo in v križ svojim znancem in svojim prijateUem temveč, da sem morda vendar le kaj dobrega storil. Zato prav iskrena zahvala in stokratno Bog plačaj ^a vse! Posebno se pa še enkrat pri vstopu na parnik poslavljam od vas, moji dragi župijani, župnije svetega Štefana. Marsikako grenko smo skupaj prestali, marsikak boj smo skupaj izvojevali, vendar danes nas ni sram naših vspe-hov! Napovedovali so Vam, da Vam bom samo mir kazil, da drugega ne znam. Ne vem, ali imajo prav ali ne. Toliko pa vem, da sem ponosen na vspe-he teh šest let, od kar sem bil med Vami, kakor ste ponosni tudi Vi. Velikanska udeležba pri službah božjih krasni na-,	^^^H
predek cele naselbine, krasna; Amerika poiskala šola, katero bomo slovesno končali in slovesno blagoslovili,
Šle pred tron božji in Marijin, kaj bo on delal.
Predsednik Coolidge bo pod-vztl nadaljn« korake, da prisili Mehiko »polniti njeno dolžnost. — Callesova izzivajoča nota se prezira.
JEZERO "CHICAGO.'
Pn M.no Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsvlvania, da v, . ...
"'^elbinah ustanovijo moško ali žensko društvo. ter Ka pridružijo ^ak01" hitro se vrnem domov, SO j
Washington. — Predsednik Coolidge namerava podvzeti vse potrebne korake, da prisili mehiško vlado pripoznati ameriške pravite v Mehiki, kakor Vi še niste videli jezera "Chi-tudi povrnitev odškodnine A- cago." Tudi ga ne najdete na merikancem, katerim je bila zemljevidu; pa vendar obstoji, vzeta lastnina po agrarni po- ~
8tavi	*	Dvajset milj je dolg, pet milj
Zanikuje se pa, kar bi neka- ?irok !n nad 7 čevljev &obok; ten tako radi videli, da bi si' ° Je Jezero' ki bi nastalo, ako zadoščenje'bl Se Vsa voda' ki se v Chicago in pravice v Mehiki z orožjenJP° neP°treb"e™ potrati nape-Do tega mnenja je privedlo i dejstvo, da je predsednik Coo-
ICikm.	|S,tU; ak° stanuJete> Plačate in-1 varnost je, da ne nastane kak-
Pravi poročilo, se a-1 direktno vodo
stroškov se j nevarnost tudi lastnini v sluča-za vzdrževanje sesalne ju požara, ker je pritisk vode naprave, katera nasesa 422,- preslab.
000,000 galon vode dnevno, od Vse to se da preprečiti z katere se velika množina po merjenjem vode, po katerem nepotrebnem strati.	bi jo vdak plačal le toliko, ko-
Ta izguba in potrata vode se ; likor jo porabi, na ta način bi more preprečiti, ali pa bo mest- vsak gospodar se pobrigal in na vodovodna naprava vedno poravil vse kjer voda pušča, slabejša. Mesto ne more do- !Ko bi se to storilo, bi imeli čisto volj vode nasesati, da bi je za- zdravo vodo in bi tudi ne bilo dostovalo za vse potrebe. Pri- toliko treba plačati za vporabo tisk je preslab, da bi sfcinovalci jvode.
živeči v visokih nadstropjih do. i	_o_
bili vodo, če pa jo, pa le malo i Dolg pravi: začni me, delal kaplja. Voda se porabi tako se bom naprej sam. naglo, da se ne more filtrirati, temveč se mora s kemikalijami
meriftlri nA=in«it, cu u j* ------- ----8 stanovanjem, šna bolezen radi nečiste vode,
meriš ki poslanik Sheffield ne | Del vaših vodnih ' " 1 ' "
bo tako hitro povrnil nazaj v| vporabi
Mehiko, ako se sploh se bo
Ako se Callesu v teku par tednov še ne bo poljubilo zadostiti ameriškim zahtevam, bo tajnik Kellogg poslal drugo o-strejšo noto.
"EI Demokrata," poluradno glasilo mehiške vlade napada tajnika Kellogga radi njegove izjave glede Mehike in zanikuje, da bi bila resnica kar Kellogg piše, temveč da vse kar poroča je le v njegovih domišljijah..
Kadar se mož smeje nesreči,
pomagati, da je zaužitna. Ne- je to vedno le tuja. -
ljala na eno mesto.
Pomislite, koliko bi veljalo,
smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI. PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! ■ ■ ----
URADNO NAZNANILO PREDSEDNIKA D. S. D.
r rad no se naznanja vsem Ida se ne bostQ ozirali toliko na'tanjem.
krajevnim društvom, spadajo- stroške, temveč 11a načela in
da bi se napravilo tako jezero, ako bi se voda tja nasesala, ta-1 ko se pa potrati po malomarnih
kom. Begali so Va;, da hočem! «cijo P-ti Villa in gen, j™^T^^^l
j vas kom an dira ti, izrabljati v Uieuneja mornariškega po-'statke	^
svoje sebične namene. Vi paveljnika, ki ima izkušnjo o vo- | d p	'Inotrpl
ste se prepričali, kako veliko1 J**1	v Mehiki> kate-i nem	nepotreb-:
krivico so mi delali s tem oči-' reruu bl bll° za sIučaJ kakrš.
Sli ste za menoi in! nihkoli nemirov poverjeno po-
Vi nimate nobenega dobička
konvencijo, ki se bo vršila septembra meseca v Chicago, 111, To lahko storijo 11a mesečnih rodnih sejah julija in avgusta, ali pa na posebnih sejah.
Čas in vspored konvencije bo tukaj objavljen pravočasno, za /daj je le potrebno, da slavna društva izvolijo svoje delegate, in .-icer po pravilih kakor sledi: Vsako žensko ali moško društvo ima pravico poslati 11a konvencijo ako šteje od 8 do 50 članov in članic po enega delegata, ako šteje nad 50 članov (ie) pošlje lahko po dva delegata in ako šteje nad 100 članov je opravičeno na vsakih
menoj ...
_ „. 0	,	glejte vspehov! Cast Vam! Za-| velistvo nad četami.	^
1111 \ družbo Sv. Družine, da principe ter napredek in pro- to le nikdar ne poslušajte teh ■ V političnih krogih se smatra	, .'	,
naj volijo svoje delegate za na cvit društev, katere mi vsi sku- ki Vam bodo napadali Vaše do-iU sestanek s predsednikom *	M>Q'ai>o vode me-
paj zastopamo.	, bre duhovnike, ki se trudijo za'coolidgem, kot namigljaj mehi-: ———--
Kakor je bilo sklenjeno na j Vas ! Branite jih kot otroci svo- škemu Predsedniku Callesu, da LED! LED! LED! zadnji konvenciji, da se član- jega očeta in Bog Vas bo bla-'^e Amerika pripravljena si po-stvu dovoli objaviti v glasilu poslavljal z blagoslovom četr-iiskati svoje Pravice v Mehiki, svoje dobre nasvete glede spre. te božje zapovedi. Kjerkoli ak^ ne z lepa — pa 2 or°žjem. membe pravil in za splošno iz- bom na svetih mestih posebno1 Izz>vajočemu odgovoru *pre-bolj sanje k dobremu napredku v Lurdu in na Brezjah, moje	Callesa tajniku Kellog-
naše slavne organizacije, gle-jsrce bo z Vami in goreče mo-..... *1 I" ',"J"'L ljMM' ' |
de na to apeliram, da naj dru- ltfve in
štva na svojih sejah vzamejo . _
nekatere točke pravil nekoliko """""""""
v pretres in potem svoje želje o eventuelni spremembi objavijo v glasilu Am. S. & Edinost, tako da bomo tekom konvencije imeli vsaj nekoliko dobrih n isvetov, ki bodo slavni zbornici predložena v skupno deba.
gtl se v vladnih krogih Ameri-
a Vaš blagoslov bodo!ke ne PriPisuJe nobene važnosti. Smatra se le kot neko besedilo, s katerim bi se rad Cal-les postavil pred Mehikanci, češ, jaz se ne bojim Amerikan-cev. Glede na to pravi Coolid-
POZOR ROJAKI!
S tera naznanjam slavnemu občinstvu :
z 12 milj dolgim jezerom; pla-Ako ste lastnik hi-
V vročili dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pija-i če, da meso ne zadiši, mleko ne skisa.1 i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje ku-j pujejo led od slovenskega leda rja. Katera ga od slovenskega ledarja še nc kupupe naj to stori: Pokličite "a telefon: Canal 2686 in v pra^ajte za:
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srccm naznanjamo vsem prijateljem in znancem širom
Amerike, da ie naša ljuba hčerka, oziroma sestra
Jožefina Lokar
po dolgem fcolehanju previdena s sv. Zakramenti za umirajoče v 22. letu svoje starosti, dne 20. maja t. 1. mirno v Gospodu zaspala. Tem potom se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so pokojno obiskovali in nas tolažili tekom bolezni, ob času smrti in ob pogrebu. Posebno se zahvaljujemo Mr. Mrth Pipanu, Mr. Jos. Lokarju in Miss Margaret L.esar, ki so prišli iz Milwaukee na pogreb. Dalje se zahvaljujemo Mius Irmi Kruger in Miss Violet Hansen, ki sta prišli iz Detroit, oziroma iz Milwaukee kot zastopnici Pere Marquette Railroad kompanije. zs katero je pokojna r>reje delala. Omenjeni gospodični sta prinesli kresne vence in se udeležili tudi pogreba. Srčna hvala Rev. L. J. KIop-čiču za njegove obiske in pogrebne obrede v cerkvi sv. Jožefa in na pokopališču in sploh vsem, ki so sc udeležili pogreba. Usmiljeni večni sodnik, ki naj kmalu združi pokojno hčerko z njenim ranjim očetom, nai stotero poplača vsem ki so nam tako blagohotno stali ob strani v tej brhki uri preizkušnje.
Žalujoči: MRS. AGNES LOKAR, mati. Bratje in sestre.
ilumet. Mich.. 16. junija 1925.
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
50 dodatnih članov po enega |to in s tem prihranili veliko dra-delegata, tak? n. pr. na 150	časa društvam in Družbi,
članov 3 delegate, na 200 čla- ker konvencija Družbe sv. Dru-nov 1 in 11a 250 članov 5 dele- žine ni nikoli trajala več kakor
gatov itd.
dva dni in upam, da ne bode tu-
Nadalje si štejem v dolžnost di letos. Prosim, da blagovoli-
opozoriti cenjena društva, naj nikar ne gledajo na par dolarjev, ki jih potrošijo zastopniki, katere pošiljajo na glavno zborovanje, ker čas Zborovanja je sedaj podaljšan na vsaka tri leta in ker naša lepo cvetoča mlada organizacija ravno sedaj potrebuje pomoči od svojih mladik in te mladike so njej krajevna društva in ako ta ne pošljejo v polnem številu svojih zastopnikov, napravijo slab
te to naznanilo prečitati 11a društvenih sejah. • 2eleč Vam dobri vspeh na društvenem delovanju
s bratskim pozdravom
Geo. Stonich, preds. D.S.D.
DRUŠTVA POZOR!
Društva, ki želijo prirediti to poletje svoje piknike izlete naj najemejo prostore (Grove) vtis in ugled naši slavni Druž-j pravočasno. Pišite ali pa pokli-bi sv. Družine. Kadi tega upam, čite.
POZOR ROJAKI V PUEBLO IN OKOLICI.
V nedeljo dne 21. junija priredi pevski zbor "Prešeren" koncert v Šušterjevi dvorani na East Northern avenue. Program te prireditve je jako bogat in vsled tega je važno za vsakega Slovenca in Slovenko v Pueblo in okolici, da se jo udeleži. Cisti dobiček je namenjen v korist "Domu Slepcev" v Ljubljani. S tem bo vsak pomagal dobri stvari in zraven imel prijetno zabavo in razvedrilo, kakoršnega ni vsak dan. Pridite in posetite to prireditev v najobilnejšem številu vsi!
Prirejevalni odbor.
WALTER KOCH Lemont, III.
Phone: Lemont 83-R-l.
On pripelje led na dom, prodaja in
j	jrleda na to kai Tnl	premog, les in prevaža tudi
Da imam naprodaj 4-zidan«? f ' .. UK	na to kaj Lal- hiilvo , b sciilev. Rojakom sc a
les pise, temveč bo pazil na to, jioplo priporoča.	; ^
hiše v bližini slovenske cerkve in sicer:
DVONADSTROPNA HIŠA z basementom, zadaj garaža za 2. mašine, pripravna za vsako trgovino na 22. cesti. Cena: $16.500.00.
TRINADSTROPNA HIŠA po 4 sobe z basementom, zadaj garaža za 2 mašine. Cena: $12,300.00.
DVONADSTROPNA HIŠA, zgoraj 6 sob spodaj pa 4 sobe, odzadaj garaža za S mašine. Cena: $9.500.00.
DVONADSTROPNA HIŠA, po 4 sobe z basementom. Zadaj garaža za dve mašine. Cena: $7,200.00.
Naprodaj imam še več hiš bolj oddaljenih od slovenske naselbine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na :
JOSEPH ZUPANCICH, Prodajalec hiš in zemljišč. 1824 — West 22nd Place CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 7130
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMBK V CHICAGL
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pe-grebe, krste in iesaitovanja. — Cene zmerne.
1S14 — So. Throop Street,	Chicago.
Phone«: CANAL 5903 in 5666.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje his zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone:	'
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRQOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
A, M. Kapsa
2000 BLUE ISLAND. AVE., CHICAGO, ILL Phane: CANAL 1614.
vsakovrstne želez nine,
Trgovina
strojniške naprave, električne potreb-ščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so uj-
' Blago dovaramo na dom. v vsan del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri-
--
Vi ■ Li
<& ft
^^^^Bi^rfiirrrtfltt rrin iiV»" i
., -------- ________
+ Phone: Canal 1172 WESTERN PLAYER
ACTION CO.
Manufacturers of Player Pianos. 20SS W. 22nd St., Chicago, 111.
Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. —
*
Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo.
h

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem tuino vest, da je naša ljubljena mati in soproga
Phone: CANAL 5087
Kes. SEELEY 3(529
Sluga
dne 12. junija 1925 po dolgi in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti preminula in nas tako za vedno zapustila. Pokojna je bila rojena leta 1885 na Stražnem vrhu pri Črnomlju na Dolenjskem. V Ameriki je bivala nad 22. let. Bila, je članica društva Marija Pomaga i. št. 78. KSKJ., dr. sv. Mohorja, dr. sv. Neže. št. 826. Reda Kat. Borštnaric. dr. Zarja in dr. Krščanskih mater in žena.
Ob tej priliki zahvaljujemo vse sorodnike kot brata Frank Rožič in njegovo soprogo Lena Rožič, brata John Rožiča in njegovo soprogo Mary Rožič, potem sestro pokojne Kattie BuKOvec in še vse druge sorodnike, ki so pomagali nam in tolažili nas ob tej žalostni uri preizkušnje. ter za vse darovane vence in cvetlice, ki so jih poklonili pokojni v zadnji pozdrav. — Obenem zahvaljujemo tudi vse druge družine, posameznike prijatelje in znance, ki so pokojno v tako obilnem številu obiskavali v bolezni in jo tolažili, ko je morala prestajati tolilo bolečin; hvala tudi vsem za številhc obiske ,ko se je pokojna nahajala na mrtvaškem odru in za poklonjene vence in cvetlice na krsto pokojne.
Posebno zahvaljujemo še gl. predsednika KSKJ. Antona Grdina, gl. tajnika KSKJ. Josip Zalarja. gl. podpredsednico KSKJ. Marie Pris-land ter društvenicd dr. Marija Magdalene KSKJ. iz Clevelanda ki so prišle pokropit pokojno o priliki njih romanja v Lemont. Vse najlepše zahvaljujemo.
Posebno zahvaljujemo dr. Marija Pomagaj, št. 78. KSKJ.. dr. sv. Neže. št. 826. Reda Kat. Borštnaric. dr. sv. Mohorja, dr. Zarja in dr. Krščanskih mater in žena. katere so pokojno obiskovale v bolnišnici m doma, iil potem, ko se je nahajala na mrtvaškem odru, ki so jo prišle pokropit ter molile ob krsti za pokojno ter za vse poklonjene vence m cvetlice pokojnisv zadnji pozdrav. Za vse se vsem imenovanim društven, društvenilom in društvenicam najlepše zahvaljujemo.
Zahvaliti moramo tudi preč. g. župnika Rev. Kazimirja Zakrajšek, za obiske v bolezni in lepe opravljene pogrebne obrede in za ganljivi govor ob krsti, pri katerem je ihtela žalosti vsa cerkev.
Konečno še enkrat zahvalimo prav v«e, karkoli je kdo storil ob teh žalostnih trenutkih za pokojno ali za nas. Vsem hvala in Bog P|a"J-
Ti ljubljena soproga in mati, ki si prestala v svoji dolgi hudi bolezni velikanske bolečine in trpljenje, s katerim si si gotovo zaslužila boljše življenje onstran groba, pa spavaj mirno, spočij se v Gospodu, da se veseli in srečni snidemo na zvezdami, kakor to nam sv. Knz govori.
Žalujoči ostali: JOSEPH SLUGA, soprog, JOSEPH in JOHN, sinova, MARY, hčer.
Chicago, Ill-t dne 17. junija 1925.
■ M * m M
Zobozdravnik z X žarki
DR. G. E. FINCH *
vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi.
PREPRIČAJTE SE
CENE NIZKE
DELO PRVOVRSTNO
O njegovem solidnem delu se prepričajte pri
njegovih slovenskih pacijentih
V poslopju Ulington gledališča — 21 IS W. 22nd St. CHICAGO. ILL.
Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8.
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste 3e na-- menili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, 111.
Phone CANAL 7130
■ itL
_____• -- a* -.

' ' ■ " ■ ?! -- " - . '

"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Tudi Kska po jo začuden opravičeval, da jo najde tukaj. Ampak koga je pravzaprav tako nrpotrpežljivo čakal, če ne nje? In tudi INI ari am na bi bila pravzaprav užaljena, ako bi si bila morala sama zajeti vode iz Tibe-
ra
neiro
}iti s
iemo
vendar K-have, izruvai krepko
Lepa Židinja je mislila nanj mnogo več, o je hotela, tista dva dni, in mislila mnogo sama vedela. Čudno, kako take in rastejo v našiii dušah, pa se rav ne zavedamo. Skrbno negu-re rastline in jim zalivamo, in ejo vkljub temu pritlikave in bore pa teptamo, jih porežemo, jih o s koreninami vred — te pa rastejo in razkošno, da pokrijejo naše stene naše hiše s svojim
n-
ost; Di-
ss brstjem ill napolnijo vonjem.
Mariamna ni bila ena tistih judovskih hčera, ki bi bil zanjo tujec izvržek človeštva, ker je slučajno pogan. Njeno občudovanje s Kalho jo jo naučilo plemenitejših resnic, nego so bile tisle, ki jih je prejela od svojih dedov. In poleg plemenskega ponosa in ljubezni do svojega naroda je vsrkala vase tudi ljubezen do bližnjega in pa strpnost, čednosti, ki so bile temelji nove vere, določene, da razlije svojo luč čez vse. narode sveta.
Četudi ne popolnoma kakor brata, pa skoraj kakor brata je cenila Mariamna možatega britanskega sužnja. —
Vsa srečna sta se pogovarjala.--Prav
nič več ni bila Mariamna plaha in boječa.
Eska ji je pravil, s kako nepotrpežljivost-jo jo je čakal in kako mu je postajalo dolgočasno ob samotni razvalini. —
"Kako si vendar mogel vedeti, da pridem semkaj?" ga je vprašala in iz oči ji je sijala vsa njena dekliška pri prostost. Pravzaprav bi se bila morala dobro spominjati, da je oni večer v razgovoru s Kalho več kot enkrat opozorila Esko na svoj vsakdanji obisk pri reki.
"Mislil sem si, da boš prišla," se je nasmehnil. "Lovec sem bil, veš, in naučil sem.se, da plahe srne ob solnčnem zapadli gredo k
vodi--Tudi sinoči sem bil tukaj in dve uri
sem te zastonj čakal —." ~	- .
Bistro ga je pogledala in naglo povesila oči. Kri ji je šinila v bledo lice.
"Sinoči si me čakal —?" je vprašala s tresočim glasom, ki je iz njega donelo obžalovanje. "In jaz ves dan nisem stopila iz hiše —. O, da bi bila vedela —!"	~ r
Vsa v zadregi je umolknila, kot da bi bila povedala preveč.
Ni opazil -njene zadrege. Videti mu je bilo, da ima nekaj na srcu, nekaj, kar si jej ni upal povedati, česar pa mu njegov pošteni značaj ni dovoljeval prikrivati.
S težavo je končno spravil na dan sledeče :
"Ti veš, kaj sem! Moj čas ni moj čas in moji udje so last drugega. Čeravno je res, da je moj gospodar prijazen in dober in obziren —. Pa kaj to pomaga —? Mariamna, jaz sem — suženj !"
"Dobro vem!" je prisrčno odgovorila in ljubeče pomilovanje se ji je zabliščalo v temnih očeh. "Moj stric Kalha mi je vse povedal, ko si se oni dan poslovil!"
Globoko je dahnil in prsi so se mu razširile, kot da se mu je odvalil kamen.
"In vendar sta si vkljub temu želela, da bi zopet prišel?" je vprašal, in žarek sreče mu je zasijal na licu.
"Zakaj ne?" se mu je prijazno nasmehnila. "Tale pest je sicer pest sužnjeva, pa vendar je pobila na tla — mojega sovražnika z močjo stoterih bojevnikov, in tale roka sužnjeva me je spremljala domov z varno skrbjo ljubeče matere! — Ah, ne govori mi o suženjstvu, — da je le roka močna in srce dobro in pošteno! Najsi je ludi telo vklenjeno
v železne verige, da je le duh svoboden! Eska, ali misliš, da telo vklenjeno v železne okove, če je slabo sodim o tebi, ker si pogan in suženj?"
Mehek in rahel je bil njen glas, ko je izgovorila njegovo ime. Nikdar še ni noben glas tako sladko donel v njegovem ušesu. Novo, neznano čustvo sreče je prešinjalo vse njegovo bitje, — pa nikoli še ni tako bridko in neznosno čutil svojega položaja.
"Nočem, da bi slabo sodila o meni!" je živahno odgovoril. "Na noben način ne! — Poslušaj, Mariamna! — 1 jet sem bil v vojski in s stoterimi drugimi ujetniki pripeljan semkaj v Rim. Na trg so nas postavili kakor živino. In kakor živino nas je prodajal trgovec, izkušen v trgovanju s človeškim blagom. Kaj Lucij Licinij me je kupil, kakor bi kupil par volov ali pa par konj. Kupljen in prodan kakor živina in odpeljan na dom k novemu gospodarju —!"
Pikra, bridka zaničljivost je zvenela iz njegovih besed, tem bridkejša, ker jo je toliko časa zadrževal. Dolgo se je premagoval, dolgo je.uduševal svojo nevoljo — in danes je bilo prvikrat, da je našel sočutno bitje, ki mu je mogel razkriti svojo bridkost in mu potožiti prizadjano krivico. In skušnjava je bila velika, da bi se potožil in si olajšal srce in si izlil iz duše ves gnev, — pa trdo je bil vzgojen in že v mladih letih so mu vcepili v dušo. da je slabost in mehkužnost, se pritoževati in tarnati. In tudi danes ni pozabil otroških naukov — in miren je ostal.
Iznova ga je tolažila z mehkim in pomirjevalnim glasom.
"Pa dober je tvoj gospodar," mu je rekla, "dober in obziren — sam si tako dejal. In ne morem si ga drugačnega misliti —. Zares, Eska, zelo nesrečna bi bila, če bi vedela. da si _—."
Hipoma je umolknila in zagrabila s toliko naglico vrč, ki ga je bil napolni zanjo, da je polovico vode razlila po njegovi in svoji obleki.
"Nekdo naju opazuje! Zdrav bodi!" je brez sape in vsa prestrašena šepnila in zbežala. Enkrat se je še obrnila in pogledala nazaj k njemu — nato pa je tem urneje odhitela —.
Zrl je za njo, dokler mu hi izginila v mračni ulici, in ni videl dvoje drznih črnih o-či, ki so ga s hudomušno posmehljivostjo opazovale.
Še le ko se je za njegovim hrbtom oglasil vesel zbadljiv dekliški smeh, se jo nevoljen obrnil.
XII.
Miri na.
Mirina je po navadi govorila ter se smejala z visokim, prevpitim, nekoliko zahripa-nim, pa ne neprijetnim glasom, ki se je prav posebno dobro podajal posmehljivi zbadljivo-sti njenega značaja.
"Torej sem te končno vendar ugnala —? In obilo dela si mi dal! — Seveda — po vodo si prišel semkaj k Tiberu ob solnčnem zapa-du —. In čisto slučajno, seveda, si jo srečal — tistole deklino v črni obleki, ki se je izmuznila tamle v temo kakor strašilo —. Ah, kako zijaš! Kakor tele, ko mu devajo venec krog vratu in ga peljejo k klavni daritvi — in uboga ta stvarica še muli in obira zelenje, ki ga venča za klanje —. No, pa dobro! Ti vsaj si odločen za vse boljši daritveni altar, ko pa da bi izdihnil zadnji vzdihljaj za takole predmestno čarovnico! — Pri Jupitru kako zijaš in kako si lep, ti veliki, močni barbar!" --
Smejala se mu je in tako blizu je prišla s svojim njegovemu licu, da bi ga bila skoraj lahko poljubila.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naroČite pri
A. S. & EDINOST
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
Nov kabel med Ameriko in Angleško.
Med Ameriko in Anglijo začno v kratkem polagati nov brzojavni kabel, ki bo v stanu posredovati v minuti 12.500 črk.
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2153 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste.
CHICAGO, ILL.
FRANK GRILL
Edina slovenska mlekarna Z^- SVOJI K SVOJIM
Razvaža mleko na dom točno vsaki dan.
1818 —West 22nd St.
CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko ■ podjetje.
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirano delo za S4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 j let; kot največje to zadevno podjetje
v Chicagi. Unij ski delavci. I J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Ogden Ave. J Phone Lawndale 0114.
[pisano poueJ#
_______J. M. Trunk« -
........*......^'..•■.'■.■■■••■•»••i--
HOTEL SE PRODA
ob Yrbskem jezeru na Koroškem, Avstrija.
Hotel obstoji iz 4 poslopij in si-~er 2 dvonadstropni hiši, ena enonad-■stropna in velik podzidan stekleni sa-Ion za obednico.
Lega hotela je krasna in ima 32 lepo opremljenih sob za tujce, restavracijski prostori in kuhinja imajo vso potrebno pohištvo ter dobro ohranjeno perilo za vse tujske sobe.
Hotel ima lastno kopališče s 50 kabinami in 7 čolni, ter veliko mo-lorno jahto s sedeži za 30 oseb in železnih pancer plošč.
Okrog hotela je 6 oralov zemlje in sicer parka, sadovnjaka, njive in j gozda.
Hotel je vsako poletje nabito poln. Cena 2 miljona dinarjev.
Prodaja
FRANC ČUČEK,
PTUJ, SLOVENIJA,
JUGOSLAVIJA
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC !
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
SLOVENSKE GOSPODINJE
»o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — i^totako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Cor. Center and Hutchins Street, Chicago telefon 2917.
JOLIET, ILL.

CLEVELANDCAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St.' CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za n&ro* čila premoga, katerega pripe 1 jam na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21 s? Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV.
Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobo^. zdravnika.
Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo-
VSE DELO JAMČENO
ste zadovoljni.
Preiščemo in ocenimo zastonjl — Postrežnice.
Phone. 4854.
*
t*
BURROWS
ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstrop--
je.
Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne.
Vogel Chicago in Van Buren ceste.	Joliet, 111.

^ tf* Jf0	«{«	*(*
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET, ILL.
VAŽNO NAZNANILO
Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne L decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kje? se bom v bodoče poleg notarskega posla bavi! tudi s prodajanjem his in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila dajem zastonj.
Anton Zbašnik
4905 Butler St.,.
JAVNI NOTAR,
PITTSBURGH, PA.
ii
Pomperdon, Helikon, Stern-h a gel wetter.. . . srečni smo fantje, kar nas je raznih rdečih sort. Sicer hoče nas neki Trunk, ki ni tako neumen, kakor mi izgledamo, hočem reči, kakor se dela, malo "pretrun-kati," a Trunk bo lahko še precej časa trunčil po Ameriki, preden bo kakega "potunkal," kakor pravi Enakopravnost. Vsekako je pa treba korajže, saj čvovk je včasih švoh in tak prefrigan možakar še lahko kako našpila, ker se je učil pri jezuitih logike. Ampak. Ne, ne ... ne bo nas "potunkal," saj imamo — — — srednji vek. O blažena tema tega temnega veka, kako svitla si ti za •— nas! Kadar nas jezuitska logika, — sam bes naj jo butne — hoče ugnati v kozji rog, se mi, ki se pustimo ugnati kveče-mu le od naših dražestnih, če pridejo nad nas s cunjo, mi, pravimo in rečemo, mi se zatečemo v našo neizčrpljivo duševno orožarno, v temni, za nas blaženi — srednji vek. Gor-j® je nam, ko bi tega vekanja, hočem reči, veka ne bilo. Kam naj bi mi ušli pred — logiko?, j Prosveta, Enakopravnost, Delavska Slovenija, Proletarec, j Glas Svobode, Glas Naroda . . . vsi rdeči, napol rdeči, ultra rdeči bratje, vsi, svetujemo vam najnujneje, zatecite se v — srednji vek, ko vam hudo prede pred kakim morebitnim —
,. ...........,■..■.■:'..■.......................'............................-..-T^k,
brez mazila. Gosh, bi bilo hudo. Saj mi take "Štramente zelo porajtamo in jih tudi he-du potrebujemo, posebno zdaj, ko je kontrola v. . . no vsaj na dnevnem redu. Helikon, Pomperdon, Blitzdonnerwetter. . . fejst fantje smo, nobena logika nas ne poseka, _ nihče .nas ne more porezati. Srečni, blaženi, temni srednji vek. Klobuk za vrat, korajžo fantje, ker malo nas je pa le strah.
! trunkanjem. Naš spas, naša u-
Žarkomet. Prosveta št. 121. Kako, da se Mr. K. T. B. ne podpiše s polnim imenom? Rad bi vedel, s kom se včasih malo zravsava, pa to je njegova stvar. "Trunk sicer ni doktor Sv. pisma, a misli, da je velik modrijan." Škoda, da za misli nihče ne da niti ficka, saj vidite, da me niso naredili za doktorja. Tudi Vi ne bote dosti porajtali mojih misli. -
Zopet sva pri kontroli. Vzdržnost. "Sloveči zdravniki so zoper, posledice hude." Piše se lahko marsikaj, ali gre pri tem za vzdržnost, kakršna edinole bi mogla priti v poštev, je druga stvar. Vzdržnost mora biti harmonična, sporazum*-na, zapopasti oba dela, drugače ni vzdržnost. V takem slučaju bo težko kaka nemoralnost ali tragedija. Vi pravite bedaki, jaz še enkrat, če so razlogi in je prava vzdržnost — junaki.
Zdaj pa udarite! Pa je samo
■ teha, temni, vek!
blaženi srednji
. I zrak dobil luknjo. Polna miza,
lačen sem. . . sline se mi kar cedijo. . . bedak si, Trunk, če ne
Odkrijte in zalučite logiki, ješ. Res, bedakovičev bedak rečemo, prefriganemu Trunku bi bil, pravi kvadratbedak, a v obraz, da objektivna zgodo- v vsakem slučaju, Mr. K. T. B.? vina, ne Trunkova, govori, pa Kaj pa, če do mize in jedi in če je to Trunku všeč ali ne, da pijače nimam pravice??? Pa so v srednjem veku — oh gro- poskusite Vi! V Chicagu imate za in strah za Trunka severim- , gotovo restavrante, kjer so miški'"očetje," "sveta" katoliška i ze in jedi in pijača. . . pa ni-cerkev, inkvizitorji učenjake mate ficka v žepu, toraj nobe-in znanstvenike, kar je zgodo- ne pravice do miz. . . poskusite vinsko dokazana stvar in se vsesti in oditi po francosko.. Trunk to prav dobro ve, toraj Niti Dr. Bren, niti priprosti faj-znanstvenike — na meh drli! mošter Vas ne bo rešil pred — S tem poderete, posebno, a-ko špehkamro. se močno derete, vsako jezuit-
Včasih je na eni črki vse ležeče. Ferdahtana srednjeveška logika, ki spada med staro šaro, pa še vedno straši. Za Vaš "argument" dam Vam $00000-Pa blagor nam, da so prešli, j 0000000000, a niti 10c. Poglej-Tudi mi smo znanstveniki, ki te, koliko so vredni $ in koliko smo "srečno pozabili na to lo- velja 10c. Ta gorjanski fajmo-
sko logiko, in rešite svoje duše ... a . . .no . . . teh ni treba, ker jih nimate. Srečni temni Časi srednjega veka.
giko in jo vrgli med staro šaro, kamor spada," a ko bi bili še temni časi srednjega veka — svete besede — bi inkvizitorji | tudi nas lahko odrli ali nas. . .
j in nič pomazali. Primojdun, to Prijateljica žarkometa iz j bi bilo hudo za nas.	Montane "vidi duhovne očete
Močno hudo, rečem, kakor je ]e kot prefrigance. . in se ho-bilo to za onega čifuta, ki se je'če potrditi v tem prepričanju z
Šter dlako cepi. Saj imam časa dosti. Vaša kolona je prekratka, pravite, ali ne bo tudi
preplitva ? ?
* ** * *
pisal Izak Meier in prišel v Carigrad. Turki so ga tam "preparirali" za harem, a je srečno
neko storijo. Storijo moram se-ve verjeti, kar nočem nikomur zabrusiti v obraz, da laže. Du-
tako podel in pohvalil ljudi, ki se v petek postijo+ v istem hipu pa sam jedel v petek pečenko, 1, . .. P . „„ m |to ki bila potencirana hinavšči-Sta je Vase ime?" Trepe- na, ki je sicer mogoča, a za me odvrne cifut: "I . . .M..." je le predebela. Ponovno pa kako sta? zarenci Srb, poudarim, da nihče ni opravičen, ako se sklicuje na napake drugih, niti duhovnikov. <3e~je storija resnična, obžalujem pohujšanje.
usel dasi je bilo malo prepoz- hovni očetje nismo svetniki
no Ivo pride na mejo, menda sam vem najbolje. . saj sam ni-
srbsko - sam . . . Boga ni . . . Sem. . a da bi bil kak duhovnik hu . . . tudi ne . . . "bog"
nas ne more ... ne vem kdo
naj nas varuje — —»--toraj
srbsko mejo, ga Šumadijac pita : ta je "Pa
"v Vašem pašušu čitam — če je znal citati, saj še srbski oficirji ne znajo, kakor tudi po Ameriki pišejo slovenski ? ? ? listi — da je Vaše ime Izak Meier." Cifut, ki so ga za harem sfiksali, a je všel haremu, ne sfiksanju, in ni znal srbski, je odgovoril: "jiddiš." "Bin ich, jah, gekommen nach Kon-stantinopel, jah, und da habn Sie mir, jah, au bej. . . genom-men den zak un die. . . er, au bej." Ali ga je Šumadijac raz-umil, ali ne, tega se ne ve, samo močno hedu je bilo za čifuta. . .
Tako močno hedu bi bilo lahko tudi za nas rdeče znanstvenike, ko bi "regiral" še temni vek, inkyizicija in — nož
Samomor v škarjami.
V Beogradu si je skušal^ končati življenje neka 54 letna udova. Ker ni našla nobenega primernega orožja, da si zada smrtni udarec, je zgrabila navadne škarje ter si jih zasadila v prsi. — Ranila se je smrtno-nevaino ter ne bo okrevala V smrt je šla vsled prevelike bede Pred leti je bil njen mož najbogatejši trgovec v Beogradu, pozneje pa je izgubil vse premoženje ter zapustil svojo zeno v največji bedi.
-o--
t