Murska Sobota, 27. septembra 1990 • LETO XIII • Št. 37 • Cena 8 din Kako so v Pomurju poskrbeli za poceni nakup živil — Čeprav manjši odziv ljudi, v sindikatih, zadrugah in trgovini zadev ne puščajo vnemar — Kakšne bodo cene V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je močno načet standard ljudi, postaja prodaja ozimnice znova aktualnejša. Zato si v Zvezi svobodnih sindikatov ves čas prizadevajo, da bi delavci kupili ozimnico čim ugodneje. V tem smislu so pridelovalce in trgovske organizacije pozvali, da se v največji možni meri odpovedo kalkulativ-nim stroškom, kot so stroški prodaje na debelo, pakiranje, prevoz in skladiščenje. Na ta način bi lahko določeno blago za ozimnico pocenili tudi za 10 do 20 odstotkov. (Nadaljevanje na zadnji str.) STRAN 2 KAM PLAVAMO? Se bo sedanja slovenska partija »preoblekla« v »novo« socialdemokratsko stranko in se pridružila Pučnikovim socialdemokratom? [ OTROKOVO ZDRAVO IN VARNO OKOLJE nam'je Prv' oktobrski teden, ki je obenem tudi TEDEN no ol Letos bo potekal pod geslom Otrokovo zdravo in var-tudi Nekoliko širša vsebina tega sporočila pa bo zapisana človed pose.bnib plakatih. in sicer: »Otroštvo je najlepša doba ^ebin žaljenja. Obdobje, ki je neponovljivo. Kaj nismo za 0 m barvne odtenke tega obdobja odgovorni vsi odrasli? N® redi in varn^? v katerem otroci odraščajo, zdravo Pravili Murska Sobota bodo v počastitev tedna otroka pri-^avaro« 'daVe de! otro^'^ '8rač v prostorih Ljubljanske banke, '^eli ra.'ce Triglav in občinske skupščine, poleg tega pa bodo brg 2a zfiuve v vseh vrtcih. Zelo lepo doživetje se obeta 3. okto-»a igric/ otrok od 5. do 7. leta v Murski Soboti, in sicer r° ^ovap a^a Nastopili bodo Neca Falk ter Jerka in Mi-doči nrv .,z Ljubljane. Posebne pozornosti bodo deležni tudi bo-skupna °s°'eki, ki se jim bodo predstavili letošnji prvorazredniki, ti Prireditev pa bo na OŠ Edvarda Kardelja v Murski Sobo- bo torej otroštvo zdravo, varno, srečno . . . Jože Graj Foto: Juhnov So v Mashingtonu) smo najbrž težko ^tuniu ;pepte!nber’ kajli po p Pri ol J® Predviden začetek k^oya magistralne ceste is urska Sok orn-’a Radgona— ^n^a-Lendav^ Tako v ljubljeno in zahaja ,®OVoru Republiškega «ii)e Poslal .Promet >n zveze, ki ^činski'Va r’ aprila prej®’ aSnk konferenci SZDL V' ie । Or8anizirali zaporo tajati -?tos ne bodo začeli skih del d' PreP°vedi iz-v turistični sezoni MAGISTRALNA CESTA SE MIRUJE DELEGATSKA SPOTIKANJA MAK V LJUTOMERU prej niti ni bilo možno opravljati večjih del. No, sedaj bi z rekonstrukcijo že lahko začeli, kot je bilo obljubljeno, toda graditelji zaenkrat še mirujejo. Ko smo te dni poizvedovali pri najodgovornejših v Ljubljani, kako kaže glede obnove najpomembnejše prometne žile Pomurja, smo dobili odgovor, da so projekti v Washingtonu, da torej čakajo na soglasje Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ozi- roma na posojilo ustanove. V odgovoru pa je pisalo: »Ne glede na navedeno pa se v septembru t. 1. predvideva začetek del na že omenjenem odseku Zgornji Por-čič—Benedikt ter odsekih Benedikt—Lomanoše, Počehova— Malečnik in Gornja Radgona— Murska Sobota —Lendava.« Prav tako je bilo dano zagotovi- lo, da bodo naročili izdelavo idejnega projekta za murskoso-. boško obvoznico. Upajmo, da tudi tokrat ne bo ostalo pri obljubah in zagotovilih, ampak da bodo te dni res začeli obnavljati cesto, s katero je največji del Pomurja povezan s preostalo Slovenijo. Ali pa bo res potrebna zapora? Jože Graj KLIJE REVANSIZEM? Tudi na zadnjem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine so bile v ospredju številne delegatske pobude in vprašanja. Med pomembnejšimi bi za javnost verjetno kazalo omeniti vprašanje delegata zbora krajevnih skupnosti Jožeta Kramarja, ki se je v imenu svoje stranke (ki je tudi v Demosu — združeni opoziciji) odločno ogradil od izvajanj krščanskega demokrata Blaža Zajnkoviča od razprave na predzadnjem zasedanju skupščine, ko je prepričeval delegate, da naj ne podaljšajo mandata vršilki dolžnosti vodje proračuna in javnih financ, Mariji Gjerkeš-Dugonjik. Lendavski zdravstveni ŽOGATA IZBIRA POHIŠTVA ^Konkurenčne cene Možnost nakupa na kredit brezplačni prevoz ^ri plačilu z gotovino nad l.OOO,oo din problem in še nekaj ^ajemo popust SALON POHIŠTVA M.SOBOTA So rekli nekateri, bolje si ne nadevati sodniškega pokrivala pri zadevi lendavski zdravstveni dom, nestrinjanju zdravnikov splošne medicine in ginekologa z ukrepom, ki so ga sprejeli na kolegiju direktorjev Pomurskega zdravstvenega centra (da dražjo nočno tretjo izmeno dela zamenjajo s cenejšo obliko, pripravljenostjo zdravnika na domu), ter izrekanju nezaupnice direktorju in pripomb na njegovo delo. Vendar: Slednje bi se prav gotovo lahko pripeljalo v jasnejše vode, saj se dajo stvari izmeriti, pokazati s številkami ter ugotoviti ob pregledu ali izmeriti še kako drugače ter potem povedati, kaj je res in kaj ni. Morda bi to lahko opravil kdo tretji iz stroke. Vsekakor pa je treba priti na jasno že zaradi bolnikov, ljudi, ki obiskujejo zdravstveni dom, zaradi delovnega vzdušja in navsezad- nje tudi zaradi osebe, ki je imeno- LES-POHISTVO vana. Mnogo težje pa je najti besede za sam ukrep ter zadeve okoli njega. Vsaka stran ima svoj prav, tehtanje, kdo ima več na svoji strani, pa je namreč nespametno. Morda pa bi problem lahko postavili v drugi kontekst (če je seveda najpomembnejše le vprašanje dobrega zdravstvenega varstva uporabnikov, kot se sedaj postavlja) ali nanj gledali z drugega zornega kota. Pomurje namreč nima organizirane nujne medicinske pomoči, saj če bi bila, potem bi se stvari drugače sukale. Nujna medicinska pomoč s sodobno opretpo ob dežurnem timu ponoči bi morda lahko omogočala dobro in hitro zdravniško pomoč ljudem Pomurja. Odpiram torej vprašanje organiziranosti zdravstva v Pomurju. Zakaj te oblike dela v Pomurju še nimamo, pa je spet drugo vprašanje, morda dveh, denarja in večnega problema organiziranosti in vrednotenja regijskih de- BELTINCI 10-40 °Pusta za nakup pohištva Proizvajalcev. T.Vrbas, MARLES, B.Luka, SLOVENIJALES Ž1Ce» IMO OtoCec GRADITELJI POZORI javnosti. Veslnikov koledar Majda Horvat Na vprašanje predsednika IS SO Ljutomer Franca Štrakla, ali so krščanski demokrati proti zaradi slabega dela ali zaradi osebe, je Blaž Zajnkovič odgovoril, da zaradi osebe. Jože Kramar je še vprašal ali so v ozadju osebni interesi. Kot kaže, bo šlo za maščevanje Blaža Zajnkoviča, saj ima z Marijo Gjerkeš-Dugonjik velike neporavnane račune. Leta 1979 je bila namreč ravnateljica osnovne šole v Ljutomeru, za katero je računovodski center pri Glasbeni šoli opravljal storitve. Delegat Blaž Zajnkovič je bil prav v tistem času zaposlen v računovodskem centru. Marija Gjerkeš-Dugonjik je odkrila, daje Blaž Zajnkovič poneverjal denar in ga prijavila sodišču. Le-to je ugotovilo njegovo krivdo, saj je: »Blaž Zajnkovič neupravičeno uporabil denar, zaupan mu pri organizaciji združenega dela, in ga uporabil za zidanje hiše . ..« Temeljno sodišče Murska Sobota, enota v Ljutomeru, ki mu je takrat predsedoval Mitja Berce, ga je na glavni obravnavi 19. oktobra 1979 spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj in ga za prvo obsodilo na tri, za drugo pa na šest mesecev zapora oz. mu je izreklo enotno kazen osem mesecev zapora pogojno na tri leta. Sodišče je Blažu Zajnkoviču sicer odkrito priznanje in prejšnje neoporečno življenje ter skrb za dva mladoletna otroka štelo kot olajševalno okoliščino, kot oteževalno okoliščino pa mu je štelo: »... da je uporabil denar šolskih otrok, namenjen za njihove že tako skromne malice, kar kaže na določeno obliko brezobzirnosti.« Skratka, krščanski nauk, ki pravi, da če te nekdo udari po levem licu, mu nastavi še desnega, in ki govori o odpuščanju, je osnova v delovanju krščanskih demokratov. Pravzaprav bi moral biti, a kot kaže, v primeru vojne med Marijo Gjerkeš-Dugonjik in Blažem Zajnkovičem ni tako. Iz vsega povedanega lahko mirno sklepamo, da gre za osebno maščevanje Blaža Zajnkoviča, ki je zlorabil tudi delegatske klopi, da bi onemogočil Marijo Gjerkeš-Dugonjik. Vsekakor takšen način ne sodi v skupščinske Ob koncu tedna bo su- OREDIS d o. o Novo selo Rok, R. Končar« 18 —. Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proiz- vodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno od 27. septembra do 3. oktobra 27. september, četrtek, Justin 28. september, petek. Venčeslav 29. september, sobota. Mihael 30. september, nedelja. Jernej 1. oktober, ponedeljek, Julija 2. oktober, torek, Bogumil 3. oktober, sreda, Evald ho in Če vleče, postopno topleje. obleče. Mihael leto za pašo zapre, Jurij pa jo odpre. klopi. Dušan Loparnik na Mihaelovo sever veliko zimo in sneg VREME aktualno po svetu Na prvi pogled bi lahko temu posnetku rekli »telesa v gibanju«. To končno tudi drži, toda ne v športnem pomenu besede. Gre za demonstracije Filipincev pred ameriškim veleposlaništvom v Manili. Demonstranti so zahtevali ukinitev dveh ameriških vojaških oporišč, s čimer se seveda — kot kaže slika — policaji niso strinjali. SOMBOTELA PIŠE Oha šeka (tudi federacija) Po mnenju opozicije je vladna koalicija na Madžarskem razvila novo politično vedo. Ko je v izjavah nekega vodilnega člana vodilne stranke mogoče razbrati antisemitizem, vlada pravi o tej zadevi, da sporne misli niso stališče vladnega telesa, temveč le del pisateljeve dejavnosti Istvana Csurke. Ko je društvo madžarske svete krone — pod vodstvom namestnika obrambnega ministra dalo pobudo za obnovitev Hortyjevega iredentističnega spomenika v Budimpešti z Mussolinijevim citatom in se je javnost zgrozila, je administracija rekla, da v tej zadevi Erno Raffay sodeluje izrecno le kot zgodovinar. Ko je poslanec vodilne vladne stranke Kalman Keri govoril v parlamentu, da je Madžarska, ko je na Hitlerjevi strani napadla Sovjetsko zvezo, imela prav, ker je pri Donu branila svojo domovino, so merodajni krogi dejali, da gre za osebno mnenje 89-letnega generala. In seveda to isto velja za liderja malih kmetov v parlamentu (tretja koalicijska stranka), ki v svojih razgretih govorancah kar brez ovinkarjenja govori o potrebi po fizičnem obračunu s prapraboljševiki. Poslanka opozicije je postavila vprašanje Gezi Jeszenszkyemu, zakaj se je kot zunanji minister vmešal v privatizacijske zadeve enega najugodnejših madžarskih dnevnikov Magyar Nemzet. Zakaj je preprečil, da bi le-ta ustanovil delniško družbo s švedskim partnerjem, kar je želelo uredništvo, in zakaj je vsilil redakciji francoskega solastnika ? Lakonični odgovor: Pismo je bilo zasebnega značaja. Do pravega vrenja v hramu republike Madžarske je prišlo šele potem, ko je zunanji minister skušal utemeljiti (in s tem tudi priznal), zakaj madžarski vladi bolj ustreza politična usmerjenost francoskega časopisa in med drugim dejal: ». . . Stranke vladne koalicije veliko bolj verodostojno predstavljajo zahodno civilizacijo in demokracijo . . . in nacionalne vrednote ter interese madžarstva kot svobodni demokrati in drugi opozicionalci.. .« Na desnici, kjer sedijo poslanci treh koalicijskih strank, je izbruhnilo gromozansko ploskanje, na drugi strani pa se je slišalo >fuj<. globus BUKAREŠTA - Mlajšega sta E-in N. Ceausesca Nicuja so žara® »načrtovanja umorov« obsodili na" let zapora in 10-letni odvzem vseh državljanskih pravic in odvzem vojaških činov. Niču je bil rezervni major- RIM — Italijanski zunanji minister G. Michelis je predlagal naj bise» ■ ropska gospodarska skupnost v b/ ce imenovala Evropska politi0 skupnost. Predlog bodo obravnava« na konferenci EGS decembra. WASHINGTON - Obrambni®1' nister ZDA Cheney je 150 tisoč riškim vojakom v zalivskem obmocjv Povišal plače za 110 dolarjev ins'^ zvišal stroške operacije Puščavski*1 za 16,5 milijona dolarjev na mesec- ŽENEVA - Britanska mm/k‘ predsednica M. Thatcherjeva F obisku v Švici menila, da svj nevtralnost ne bi bila ovira -( stvo v Evropski skupnosti- S obudila stare razprave o tem VP čnih krogih konfederacije. Po štiridesetih dnevih poletnih počitnic So se v zvezni skupščini »zgrabili« zavoljo proračuna. Ta je znašal najprej 75 milijard dinarjev, sedaj pa ga je vlada povišala na okroglih 100 milijard. V odborih zbora republik in pokrajin so k temu povišanju rekli nekako tako kot: oha, šeka! Slovenska, republiška skupščinska komisija za ustavna vprašanja pa je ugotovila, da federacija ni pravi partner za pogovore okrog novega dogovora o tem kako bomo (ali pa ne bomo) živeli v Jugoslaviji. Celo več: Predsednik Demosa Jože Pučnik je mnenja, da je tudi zvezna vlada lahko samo nekakšen »stečajni upravitelj Jugoslavije«. Toda, tudi predsedstvo SFRJ hiti, saj se je naenkrat ogrelo za »moderno obliko federacije«, to pa še vendarle ni to, kar pomeni konfederalna pogodba med Hrvaško in Slovenijo, ki pa se je nekateri razmišljujoči slovenski ljudje (ne stranke) celo nekoliko bojijo. Osrednji slovenski dnevnik je sicer na prvi strani, vendar v najbolj drobnem tisku, objavil kratko vest o ustanovitvi (slovenske?) Markovičeve stranke, ki se ji pravi Zveza reformskih sil. Čez nekaj dni smo o tem lahko spet nekaj prebrali (videli na TV ali slišali po radiu), ampak zavito tako, da ja ne bi kaj razumeli. Potem pa še »grožnja« zvezne vlade z novim jugoslovanskim tv programom, ki bo »objektiven«. Saj res, bereš domače časopise, zagrebške, beograjske, vsak ima o isti zadevi svojo »resnico«. Vse to pa se nekako pokriva s trditvijo dr. Vojana Rusa v pismih bralcev v zadnji sobotni prilogi Dela, (za Slovenca seveda), ko pravi, da je za povpreček vse slovenske politike do Jugoslavije v zadhjih letih značilno precej nepremišljenosti, zaletavosti in večkrat temeljnega nepoznavanja jugoslovanskih in evropskih družbenih prostorov in zgodovinskih časov v 20. stoletju«. Tu pa je še nekaj: zvezna vla- da vztraja pri konvertibilnosti dinarja in pri nepopularnem omejevanju osebnih dohodkov. Zvezno predsedstvo (tudi ZIS) je obsodilo kosovsko pobudo za razglasitev kosovske republike. Slovenski član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek se je tej oceni upiral, saj je pač še svež spomin na odpoklic njegovega hrvaškega kolege dr. Stipe Šuvarja, ki se je v Beogradu menda obnašal premalo hrvatsko. Sicer pa lahko vsak dan preberemo kaj o tem, da predsedstva SFRJ nihče več ne jemlje resno. Oha, šeka, pa bi najbrž morali reči tudi hrvatske-mu vtikavanju v bosansko-herce-govske zadeve. Zna se namreč zgoditi, da bodo Bosanci pokazali Hrvatom tisto, po čemer slovijo še iz časov Marije Terezije. Privatizaciologija F-——-j ! TUDI ALBANIJA | Albanija je izrazila pripravljenost, da kot polnopravna ■ I članica pristopi h konferenci o evropski varnosti in sodelova- I nju (KVSE). Albanska agencija ATA je posredovala sporočilo I ■ vlade, v katerem poudarjajo, da bo minister za zunanje zadeve _ Reis Malile stopil v stik z vsemi članicami konference in zahte- | I val polnopravno sodelovanje na prihodnjih srečanjih te orga- । I nizacije, vključno z ministrskim sestankom v New Yorku. Albanska vlada je poudarila, da je pripravljena spoštovati | | načela in obveznosti, ki jih zahteva sodelovanje pri konferenci. ■ ■ Albanija je edina evropska država, ki še ni pristopila h KVSE. I Položaj opazovalca je dobila na junijski konferenci o človeški ■ ■ dimenziji KVSE na Danskem. ■ Tudi zračna zapora >fuj< in svobodni demokrati ter mladi demokrati so neslovesno glasno zapustili slovesno dvorano. Vse tri stranke v opoziciji so kmalu zatem zahtevale, da zunanji minister takoj odstopi. Tak pristop, tak politični ekskluzivizem, češ da le vladna koalicija predstavlja narodne vrednote in interese, spominja na nekdanjo partijsko državo in politično samodrštvo. Kako neki želi minister voditi madžarsko zunanjo politiko brez konsenza z opozicijo? Narodne vrednote in interese lahko zastopa le vseh šest parlamentarnih strank skupaj, ne le one tri na oblasti. Socialistični politiki, kot npr. avstrijski kancler, francoski predsednik, španski premier in zunanji minister, vodja italijanske diplomacije itd., zastopajo iste levičarske, socialistične in liberalne vrednote kot madžarski socialisti. Ali potemtakem za gospoda Jeszenszkyja ti politiki niso dovolj evropski, dovolj demokratični? Predsednik države Arpad Gbncz je pritrdil, da interese madžarskega naroda ne more predstavljati le del parlamenta, temveč samo parlament kot celota. Strinjal se je tudi z ugotovitvijo, da so se zunanjepolitični odnosi Madžarske s sosednjimi državami v zadnjem času dejansko poslabšali. In da v vsej zadevi ne gre toliko za vprašanje določene osebe, ampak za problematiko madžarske zunanje politike nasploh. Sicer pa predsednik republike brez sopodpisa premiera nima možnosti, da razreši dolžnosti katerega koli ministra. In kaj meni o stvari ministrski predsednik Jozsef Antall? »Niti na kraj pameti mi ne pride, da bi odstavil zunanjega ministra.« Ali je to zdaj uradno ali zasebno mnenje? In sploh ne zavoljo dejstva, da sta si premier in zunanji minister — svaka. . BONN - Hamburški tednik M je objavil imena šestih politiK ■ utegnejo biti pred 3. oktobra® 1 frakcije Rdeče armade RAF-varnosti se kancler Kohl Md«) vozi samo še z helikopterjem- & varnosti naj bi pričali papirja f vep pred kratkim odkrili v kolomJL radikalizma na hamburški strasse. ie let05 DUNAJ - Albanijo Je doko^ skalo 21 tisoč tujih turistav, . leta pa jih pričakujejoinJu več jih je prišlo iz ZKN, goslavije. j BAGDAD - Iraški dam Husein in vodja PLO fat sta podprla predlog, naj bi sami poiskali možnost za 0 r krize v Zalivu. PARIZ - Francija se bo ob zalivski krizi ponovn^. j tud' tel terorizem, ki bi lahko Francijo, zaradi njene angaz zalivski krizi. Pet stalnih članic varnostnega sveta, ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in Kitajska, so se sporazumele o osnutku resolucije, s katero naj bi poleg cestnega in pomorskega embarga uvedli zaporo tudi v zračnem prometu z Irakom. Tako naj bi se gospodarske sankcije proti tej državi razširile in jo odrezale od sveta. Medtem pa napetost na območju Zaliva raste. Vse kaže, da se iraško vodstvo ne namerava ukloniti nobenih od resolucij OZN, tudi ne zahtevi za brezpogojen umik iz Kuvajta. Niti turški premier ni mogel pregovoriti Iraka. Da bo Irak vztrajal, med drugim potrjujejo vesti o kopičenju čet. Menda je v Kuvajtu in v bližini okoli 350.000 iraških vojakov z več kot 2000 tanki, nekaj tisoč Volitve in plebiscit Kakor je to pač navada, se pred volitvami veliko obljublja, tudi v sosednji Avstriji. Tako na Koroškem zadnje čase veliko govorijo o pravicah manjšin tudi v socialistični stranki (SPO). Resnici na ljubo je treba reči, da je prav ta stranka namenjala še največ pozornosti problematiki, ki prizadeva Slovence, Hrvate, Madžare, Čehe in Slovake v Avstriji. Kot novost obljubljajo posebnega javnega pravobranilca manjšin. Desetega oktobra bodo na Koroškem slavili 70-letnico koroškega plebiscita. Organizacije koroških Slovencev so se odločile, da na proslavi ne bodo sodelovale. Ker je 10. oktober delavnik, se že nekaj časa pogajajo o tem, da bi bil dela prost dan, temu pa se najbolj upirata trgovinska zbornica in združenje industrialcev. JUGOSLOVANSKIPREBLISKI Spekulacije o mejah niso nič drugega kot zgodbice malega Joviče, ki razmišlja o širjenju Srbije. Da bo jasno: ne more se na račun drugih narodov širiti ne Srbija, ne Hrvatska in ne nobena druga republika. (Borba — Beograd) XXX V novi dogovor o konfederaciji je treba vnesti tudi določilo, da smejo konfederalne enote po 45-letih tudi v inozemstvo. (Slobodna Dalmacija — Split) XXX Markovič se je iz človeka, ki je dobro dojel jugoslovansko gospodarsko krizo in ki se je zavzel za korenito gospodarsko reformo, spremenil v človeka, ki mu vse bolj gre na živce — realnost. (Delo — Ljubljana) transportnimi in drugimi vozili ter najrazličnejšo oborožitvijo. Menda ima Irak pripravljeno tudi kemično orožje. -------------------------------v »Sedaj je čas za plebiscit in razglasitev samostojne Slovenije«, so se pod tem naslovom razpisali v Delu Braco Rotar, Borut Šuklje in Vojko Volk. Ni nujno, da ne bi imeli enakega izhodišča kot avtorji: socialisti smo prepričani, da država ne more imeti drugega legitimnega cilja kot blaginjo državljanov, toda kakšne so poti k temu cilju? Samoodločba o tem, ali hočemo živeti v samostojni in suvereni državi ter skladno s tem samostojno in suvereno odločati o tem, s kom in kako (in ali sploh) se bomo združevali, je edini cilj, ki ga lahko zastopa nova oblast, če hočemo ohraniti svojo legitimnost .. . Lahko razumemo interes Hrvaške, da pride do pogodbe s Slovenijo. A kaj naj bi bil pri tem poseben interes Slovenije? Menda ja ne v tem, da se vmeša v reševanje zapletenih razmer v Kninski krajini, v spore, ki so tako obojestransko nabiti z nacionalnimi čustvi, da jih je težko razumeti, kaj šele reševati. Povod je bilo odprto pismo znanega slovenskega sociologa Velja Rusa predsedniku Demosa Jožetu Pučniku, ki ga je v dveh zapisih objavila Sobotna priloga Dela. Seveda ni mogoče na kratko narediti nekakšnega povzetka vsega tega — Pučnik je vsaj po količini zapisanega Velju Rusu odgovoril — in slovenska politična javnost se je nekoliko razgibala, ker se je vse to tikalo njene »spomladansko rosne« substance. Za naše pomurske razmere omenimo samo dve »sporni« zadevi: prvič, Rusov očitek Pučniku, da prepušča slovenskim krščanskim demokratom »vladanje« tudi v imenu socialdemokratov, slednji pa sami nosijo breme vedno večjih socialnih ŽARIŠČU DOGODKOV Franček Mukič VARŠAVA - V°d.!a ^bo^j-L. Walensa seje odločil, d jka p» diral na volitvah za pre ske republike. BRATISLAVA - ^nk čansko-demokratskih > Češke, Hrvaške, 1«/£ s£ Slovaške in Slovenij saitiez'p tesnejše ^^‘P^^avah-gij v omenjenih drža .^jjansK1 za to srečanje so m čanski demokrati. KAM PLAVAMO? konfliktov na Slovenskem. In drugič, da Demos kot Demos ni znamka z nalepko trajne vrednosti. Poskušajmo to nekoliko analizirati. Eno od predvolilnih gesel sedanje pozicije je bilo: popraviti krivice, ki so se zgodile v začetku teh petinštiridesetih let enopartijskega sistema. To je vžgalo: verni in neverni so se ob volitvah odločili... Vse je bilo usmerjeno proti tako imenovanemu partijskemu enoumju, čeprav bi težko našli koga, ki bi to »enoumje« vedel in znal zadovoljivo razložiti. Antipropaganda pač. »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!« Stara, izničena parola. Toda, kako jo razumeti v tem času, ko se sto in sto grabežljivih rok, iz tujine na primer, spet stega po naši zemlji. Leto 1945 in še naslednja se lahko v zgodovini nekega naroda ponovijo, recimo na petsto, tisoč let. Da ne bo nesporazuma: kar zadeva našo slovensko zemljo, našo last. In kar je naše, je naše! Ptujski dopisnik Dela Franc Milošič je zelo plastično opisal prvi povojni tabor Slovenskih krščanskih demokratov na Ptuju pred štirinajstimi dnevi, ko je med hvalo tabora povedal tudi to, da nihče ni komentiral nevarne izjave na eni od okroglih miz, da je »stiska ljudi energetski naboj in odrešilna priložnost za rast.« To seveda ni daleč od že zdavnaj znane resnice, da je najlažje vladati tudi ubogim na ... Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Naj se mu vrne, če mu je bila nasilno odvzeta v prvih povojnih letih. Bo Demosova, se pravi Peterletova vlada kos tej zapleteni problematiki, da o zahtevkih (praviloma tujih lastnikov) po tovarnah, gradovih itdn. sploh ne govorimo. Vsaka politika ima svojo strategijo in taktiko. Ta, z velikodušno voljo po vračanju, je prozorna v tem, da bi ljudi, občane, vo-lilce, odvrnila od poglavitnih problemov, ki nas tarejo, se pravi, od učinkovitosti vladanja po znanem vzorcu divide et impera — deli in vladaj. To ni nič novega. Vse to gre seveda na rovaš slovenskih krščanskih demokratov, ki imajo v Peterletovi vladi, glede na volilne rezultate, glavno pozicijo. Kot že rečeno, je Rusovo odprto pismo predsedniku Demosa Jožetu Pučniku na neki način »izbilo sodu dno«.-Pa špekulirajmo, čeprav to sploh ne bi bilo treba, ob Rusovi trditvi, da ga je Pučnik nagovarjal k temu, da pove . . . Recimo temu »dogovorjena polemika«. Pučniku, kot predsedniku Demosa sicer, vendar tudi kot predsedniku ene od Demosovih strank — socialdemokratske, trda prede. V odgovoru Veljku Rusu to sicer zanika, toda pomagajmo si nekako pri tem z mislijo, ki jo je predsednik slovenskega Demosa izrekel pred slabim mesecem na simpoziju »Demokratične revolucije v Srednji in Vzhodni Evropi« na Dunaju. Ta pa je, da slovenska socialdemokracija ni imela nobene alternative, kajti sicer bi se morala podrediti krščanskim socialistom. To pove dovolj. Že pred volitvami je dr. Jože Pučnik zelo daljnovidno ocenil, da slovenski »strankarski pašnik« že v bližnji prihodnosti ne . kot ob5t& bo prenesel več k ali treh strankLL razvOja,3r/ ko razbrati tud ^tne"// neevropskega P j/. V Sloveniji so te partij3’ / nekako zakrki |Ogt)V ^/1 zaslužili resnič jujak^j op promisnih nap rokah ’ A tako ni ostalei vej; > * o. jemljivega. C^ačen‘bi10^ alee bomo ozna^ Ro n d t nosa do vojske koli primerne) p0ln ue,«L Slovenija osg fjnd/M vojske m vojaS* v NjgM5 roje pred n®d“jnik / vedal predsed da se g Jože Školč T > ogleduj pK mače« vojsJen^pič f s sedanjim b e h čujemo zaJ^onab^ nega spremen RaCi0 . g . polnoma jasn p« mišljajočemu r ,n prvi vrsti za ■ za politiko. d®ete1‘.S^ Recimo vsen n■ nemu nekakise ki nima nob® s®Ja ;e lU/ vanja. Nedav t[ce) tvSr SDP (uf, misel,kijenor*^ ja (tudi po P^rtijs^'v A bi bil bližnji I?^zaPr> j Novi od1/ »nove« soci . ja * ke na Slovenj je d malo naprej P še en korak-. e ob / d) Kdo vse utegteJ od 1Jt / v naslovu, P ski z o v , prebičani slov gOan / siti kadilnice m /0 JUS” Z | VESTNIK 27 Stran 2 . aktualno doma Stražarji ob meji ne plešejo lambade LOKALNE VOLITVE NA MADŽARSKEM MURSKA SOBOTA-- Na kratko o dolgi,,vroči’ seji Spomini so sveži. Žičnata ograja je še ne dolgo ločevala vzhod , Uhod. Sedaj je izginila. Tudi na avstrijsko-madžarski meji. Toda postaja zdaj ta meja spet »železna«. Ni več ograje, prišli pa sl'h k'’ k' poskušajo omejiti ilegalne prehode, predvsem romun-državljanov, ki bežijo na zahod, v lepše življenje. Kako je torej "8 meji? in so Z dežja pod kap? p«tek ponoči. Obmejni gra-“'sčanski kraj Deutschkreutz. lema še dodatno stopnjuje na-Most. Iz oblakov lije kot iz *afa. Nek carinik pravi: »Ra-ob takšnem slabem vreme-je veliko ilegalnih poskusov da čez mejo. Tako je bilo tudi lani, ko so bežali vzhodni Nemci. 284 smo jih ujeli takrat.« Gostilničarka je prisedla k mizi in smehljaje rekla »Lepo, da ste tukaj. Zakaj niste nastanjeni pri meni?« Njena hčerka izhoda čez mejo.« *V0 $6 Vi v no^' vrne^ s terenat je najprej na vrsti čiščenje orožja Pri DnJ?nskem vhodu gostilne Vojak s 1 v Gornja Pulja stoji Vem n ?r°žjem v roki. V pr-#živč„i,, stroPJu gostilne je V 2] center enote, ki spada 200 m ?v?ki bataljon. Naloga tilom« -16’ da kontrolirajo 70 tkem -rOV meje na Gradiščan-. Začel/ S0 že od srede. a se druga noč stra-j, avstrijsko-madžarske ^hner Oročnik Markuš fie. Ni,XOve'juje na tem delu l?V S m 'j16, ‘legalnih preho-Pts> 'ma zdaj že v ma-A So ’ »Najbolj nevarna ioM Tu”!’ kjer vodijo poti jo^nike t°vornJaki odlagali kl Potem poskuša-4^*0 ZelJ6'” Tudi pokrajina P^ferna. Vinogra-bjtran: Je ln njive na avstrij- -- , .. PSrsL° le 150 metrov od prišli z dežjem. se trudi ob mladih vojakih, ki prihajajo iz Kufsteina in Sant Johanna: »Kako se imenuješ?« Jacky se nasmehne, toda njegove misli so usmerjene v to, kar ga čaka v naslednjih urah: »Enega Romuna pa bom že ujel.« Drugi vojak premišljuje: Pripadnik lovskega polka je v bojni opremi, vendar povelje prepoveduje posebno gonjo za ljudmi, kaj šele streljanje. »Zdaj bodo prebežniki že tako daleč, da jih bomo ujeli.« Da pa se iskanje ne bi spremenilo v gonjo na ljudi, skrbi povelje: Nobenega lovljenja ali gonje za ljudmi.« Potrebno je kreniti naprej, pa čeprav bi carinik rad sedel še naprej. Saj, ilegalci naj bi nrišli z dežjem. Žarometi so prižgani, toda romunskih pri- V I*0»^re,,lenu je veliko ilegalnih prehodov, zato kljub dežju °rhost. iRUHOO! Mis Se ob meji. Nenado-> t>etli luč. Na položaju W ?ožje- »Nič se ni Me (l, 1 nas vodi do na-V^ise 'p,ne- Iščemo patru-l°vornjakom, na ka-®^?ntirani od 8asilcey lwar°meti, prevaža ob M ja\ smo jih v gostilni, 1 povabil spremlja- P«Vinauancu in osminki be-M kav Carinik vojakom, ki IV6'1' sLkrekek »Ravno ob 111 .vremenu je ve-n'h poskusov preho- bežnikov ni na vidiku. Samo zajci in miši se podijo med vinskimi trtami. Nekaj po polnoči zapustimo mejo in vojake, ki ostajajo na straži. V gostilni pri pošti se nadaljuje praznovanje domačinov. In medtem ko se ob zvokih lambade zvijajo parčki, stojijo mladi ljudje s Tirolske na močnem dežju in stražijo mejo. V jutranjih urah jim uspe zajeti peščico Romunov. Kje je ostalih 60.000, ki jih je napovedal gostilničar? KZ, prevod Silva E6ry 30. septembra Madžari ponovno na volišča — Tokrat izbirajo voditelje lokalnih organov — Kako je v Porabju? Na Madžarskem so morali vo-lilci v zadnjem letu dni kar nekajkrat na volišča. Kot je videti iz zadnjih podatkov so se tega tudi že naveličali, saj se je referenduma na katerem so odločali o načinu volitev predsednika republike udeležilo le kakšnih 14% volilnih upravičencev. Od 7 815 759 volilcev jih je prišlo glasovat le 1 087 741, tako da so potem predsednika republike volili poslanci v skupščini. Izvoljen je bil kandidat Zveze svobodnih demokratov Arpad Gbncz. Kako bo tokrat? Mnogi se bojijo, da bo večina volilcev ponovno ostala doma, pa čeprav je tokrat ponudba res mamljiva, saj bodo volili ljudi, ki jih poznajo. Madžari bodo lokalno ureditev postavili popolnoma na glavo. Spreminja se toliko stvari, da se mnogi še sploh ne zavedajo, kaj jim prinaša prihodnost. Tudi županije, ki jih je zdaj 19, ne bodo več takšne kot doslej. Nekatere se bodo tudi združile in imele naj bi tudi skupnega guvernerja (takšen je recimo primer z Železno in Gybr-Sopronsko županijo). Vendar njegova pooblastila oziroma če hočete oblast ne bo takšna kot so jo imeli županijski organi doslej. Temelj te reforme je namreč v popolni decentralizaciji in resnični samoupravi vsakega najmanjšega kraja. Vsepovsod, kjer je manj kot 10 000 prebivalcev bodo člane mestnega (vaškega) sveta in tudi župane volili neposredno, v večjih mestih pa bodo najprej izvolili Člane skupščine, ki bodo nato volili še ožje vodstvo. Poglejmo nekaj konkretnih podatkov. V Sombotelu bodo tako volili le člane skupščine, v Monoštru pa že neposredno župana in mestni svet, ki bo štel 13 članov. Do 12. septembra (To je bil zadnji rok za kandidiranje. Da so prišli na listo so morali kandidati za predsednike občin zbrati 3 % in za člane 1 % podporo volilne baze) so potrebno podporo dobili 4 kandidati za predsednika in 34 kandidatov za člane mestnega sveta. Predlagatelji so različni, mnogo je neodvisnih kandidatov, nekaj pa tudi strankarskih (predvsem člani Madžarskega demokratičnega foruma in Zveze svobodnih demokratov). Med štirimi kandidati za župana kandidira tudi dosedanji predsednik mestnega sveta Karolv Bauer, na listi za člana pa je tudi predsednik Slovenskega društva Lipa Jože Hirnok. Svoje župane in vaške svete bodo dobile tudi porabske vasi. V vseh so se pojavili kandidati (ponekod le eden, kar pa je dovolj, saj je volilna zakonodaja takšna, da ni potrebno imeti protikandidata.) Izvoljen bo tisti, ki bo dobil največ glasov, torej ne bo potrebna absolutna večina. Pogoj za veljavnost volitev je še udeležba, ki mora biti najmanj 40 odstotna, če ne bodo volitve v posameznih krajih ponovili. Tako, zdaj ste zvedeli predvsem tehnično plat volitev. Tuje tudi nekako še najmanj nejasnosti. Kdo vse bo profesionalno opravljal svojo funkcijo? Župani v majhnih krajih nrav gotovo ne bodo mogli biti plačani funkcionarji, saj bo premalo denarja. Tako naj bi se krajani sami odločali in več vasi naj bi imelo skupnega plačanega notarja. Vsak kraj se bo poslej razvijal glede na svoje zmožnosti, saj bodo določeni davki, kot je recimo davek na dohodke, ostali v domači blagajni. Kako bo to v praksi in kaj se bo dalo s tem denarjem narediti, tega zdaj še ni moč povedati. Ko prebiraš madžarske časopise vidiš, da so mnogi zaskrbljeni in se sprašujejo, če ne bodo zdaj prešli z dežja pod kap. Eno je gotovo, s temi volitvami bodo odšli še poslednji mo-hikanci starega sistema. Mnogi so namreč tožili, da so na čelu lokalnih oblasti še vedno ljudje starega režima, zato je bilo težko uveljavljati spremembe, ki sojih sprejemali v parlamentu. Kaj bi še zapisali ob koncu? Šele praksa bo dala odgovore na mnoga vprašanja, ki si jih zdaj postavljamo. Tako tudi nihče ne more natančno povedati kaj bo ta nov komunalni sistem pomenil za življenje in ohranitev slovenstva v Porabju. Gotovo bo mnogo tega odvisno tudi od novoizvoljenih županov in drugih, ki bodo sedeli v organih lokalne samouprave. Silva E6ry Samoprispevek tudi v novem sistemu — Vsi bi radi prišli v program, denarja pa ne bo dovolj — Ker ima PTT podjetje monopol, se dogaja kriminal — Tudi drugič niso uspele volitve podpredsednika občinske skupščine — Občinska uprava se zmanjšuje, plače pa niso takšne, kot so govorice — Kaže, da bo slatino v Nuskovi polnil italijanski zasebnik — Farmi v Nemščaku in Jezerih bosta še naprej smrdeli, odlok o gnojšničnem cevovodu pa še ni dozorel — Ali res ni nihče zaslužen za občinsko nagrado — Srednja kmetijska šola v Rakičanu dobila v.d. ravnatelja, ravnatelja OŠ Gornji Petrovci pa naj bi zaradi kaznivega dejanja razrešili. To so ,izseki’ iz povedanih ocen, mnenj, kritik ... na torkovi skupni seji vseh treh zborov občisnke skupščine v Murski Soboti. Navrgli smo jih zato, ker za daljše poročilo v tej številki nismo imeli prostora. Najdlje so se sicer zadržali pri prvi vsebinski točki: Ali tudi v prihodnje samoprispevek in za katere namene? Vsi so pobudo načeloma podprli, večina pa se jih je zavzemala, da mora priti v program ta ali ona cesta, šola, vrtec, zdravstvena ambulanta, lekarna telovadnica, pokrajinska knjižnica, prostori za informativno dejavnost in tako dalje. Težko je bilo komu oporekati, da ni upravičen do nove pridobitve. Ob koncu je bil sprejet sklep (soglasno), da zbori občinske skupščine podpirajo uvedbo samoprispevka za obdobje 1991—95, izvršni svet pa mora pripraviti konkreten program, določiti prednostne naloge, višino samoprispevka in da bo izvajanje nadzorovala občinska skupščina. Tudi za minulo 5-letno obdobje je treba podati poročilo. Jože Graj V skupščinskih klopeh tudi o zasebnih podjetjih Gornjeradgonska občinska skupščina o gospodarstvu —- veliki likvidnostni problemi — Prejeli že čez 750 vlog o odvzemu premoženja — Do konca oktobra javna razprava o osnutku Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Gornja Rad- gona V torek opoldne so se v Domu gasilcev in civilne zaščite sestali na zasednaju (nato pa še na skupni seji) delegati gornjerad-gonske občinske skupščine. Z delegatskimi vprašanji so najprej zahtevali odgovore na vprašanja o neoporečnosti pitne vode, nadomestilu osebnih dohodkov bivših funkcionarjev ter razprodaji družbenega premoženja, propadanju nekdanje pekarne ter zanemarjenosti travnatih površin v Vidmu ob Ščavnici. Podpredsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Zlatko Erlih je predstavil poslovanje družbenih in (prvič) zasebnih podjetij ter materialnih in družbenih dejavnosti (bivših sisov) v prvem polletju leta 1990. V tem obdobju je predstavljalo največji problem pomanjkanje denarja v obtoku (likvidnost), čemur so botrovali vsaj trije vzroki: zaradi ukrepov zvezne vlade se je zmanjšala denarna masa v obto- ku, kupna moč prebivalstva je manjša (zaradi česar so se povečale zaloge) in splošno neplačevanje obveznosti iz kupoprodja-nih razmerij. Poleg 20 družbenih je bilo ustanovljenih tudi 16 zasebnih podjetij, občina pa tudi v prihodnje ne bo ovirala njihovega ustanavljanja. Predsednik občine Alojz Vogrinčič je opozoril, da ne izvršni svet in ne občina nimata nobenih možnosti posegati v poslovanje podjetij, očitno pa je, da obračunski sistem ni pravilen, saj daje možnost različnega prikazovanja poslovanja podjetij. Delegat iz Avtoradgo-ne, Drago Kaučič, pa je v imenu svojega podjetja postavil kar štiri zahteve: realni tečaj dinarja (do sedaj so bili izvozniki kaznovani) in izplačilo obljubljenih vspod-bud, zmanjšanje obveznosti, ki jih imajo do družbe, zmanjšanje bančnih obrestnih mer ter pravično obravnavanje delnic. Peter Cvetkovič, predsednik komisije za ugotavljanje okoliščin odvzema premoženja, ki je bila zadnja dva meseca najbolj zaposlena, je delegatom postregel s presenetljivimi podatki — prejeli so že čez 750 vlog oziroma prijav odvzema premoženja, od tega so jih 415 oddali tuji državljani. Začuda o tem ni nihče razpravljal. Zato pa je bilo več razprave o osnutku Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Gornja Radgona. Tone Brus je opozoril na spomenike in spominska obeležja vojnim žrtvam, Vinko Mlinarič je podvomil v učinkovit nadzor inšpekcijskih služb nad uresničevanjem določil odloka, saj ni kaznovanja, Jože Čuš pa je predstavnike Zavoda za spomeniško varstvo spomnil na številne, še »neodkrite« spomenike. Bernarda B. Peček TRETJI VEBROV KOLOKVIJ — MARIBOR, AVSTRIJSKA RADGONA Slovo od Že zato, ker je bil dr. France Veber rojen v Gornji Radgoni in ker bi pred tednom dni (20. septembra) dopolnil okroglih sto let, je bilo vredno spremljati tretji mednarodni Vebrov kolokvij (od 21. do 23. septembra) v Mariboru in avstrijski Radgoni. Po krivici zamolčevan oz. zatajevan (tako rekoč neoseba!) slovenski meščanski filozof iz obdobja med obema vojnama je bil v okviru 15-letnice mariborske univerze in 130-letni-ce visokega šolstva v mestu ob Dravi ponovno deležen strokovne, kaže pa, da tudi moralne, politične rehabilitacije. Tako bi mogli sklepati ne le po udeležbi številnih imenitnih strokovnjakov v področja analitične filozofije z vsega sveta, ampak zlasti po udeležbi slovenskega premiera na otvoritvi kolokvija Lojzeta Peterleta. Ta je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da se poslavljamo od totalitaristične dobe, ko se je rad uporabljal glagol čistiti z različnimi predponami (očistiti, prečistiti in podobno) in ki je zadel tudi dr. Vebra. »Sem za sproščeno filozofiranje o vsem, kar zadeva naše žitje in bitje,« je pribil Peterle in navzočim posredoval prigodo z nedavnega obiska na Češkem in Slovaškem, kjer je v vladnih krogih spoznal mlado filozofinjo. Začudilo ga je, kako to, nakar mu je odvrnila, da so jo sprva povabili zgolj začasno s pojasnilom, da v vladi več ne ločijo bistvenega od nebistvenega. Zdaj je nastavljena za stalno in morda se bomo tudi pri nas zgledovali po Češki in Slovaški. S tem je predsednik slovenske vlade potrdil uporabno vrednost vsega tistega, s čemer se je tri dni — najprej v Mariboru, nato pa še v avstrijski Radgoni — ukvarjala svetovna smetana s področja analitične filozofije. Tihi protest v Lesnini 17 delavcev soboške Lesnine molče in brez delovnih plaščev izrazilo svoje nezadovoljstvo s postopki, zlasti ugotavljanjem presežkov delavcev — Zahteva po odstopu vodstva, tudi za ceno stavke 17 zaposlenih delavcev prodajalne pohištva Lesnine Moderni interieri v Murski Soboti se je prešnji četrtek odličilo za svojevrstno obliko tihega protesta. Nezadovoljni s postopkom in načinom informiranja delavcev ter reševanjem problemov za doseganje večje poslovne učinkovitosti so se odločili, da svoje delovne obveznosti opravljajo brez zaščitnega znaka Lesnine in delovnih plaščev. V prvi vrsti ne soglašajo s postopkom ugotavljanja presežkov delavcev, ki je bil sprejet na kolegiju direktorjev, ne strinjajo se z določanjem vrednosti točke pri osebnih dohodkih delavcev uprave Modernih interierov v primerjavi s po-slovalnicami, dvomijo pa tudi o racionalnosti trošenja sredstev na sedežu podjetja. Na zboru delavcev v poslovni enoti soboške Lesnine so sprejeli več sklepov. Med najpomembnejše zahteve pa sodijo: pri ugo-tavljanu ekonomskih in tehnoloških presežkov v poslovni enoti Murska Sobota zahtevajo spoštovanje zakona o delovnih razmerjih in določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Poleg tega terjajo, da nadomestilo za delavca za čakanje na delo doma ne bi smelo biti nižje od 70 odstotkov osebnega dohodka, kot če bi delal. Če bo ekonomski izračun pokazal, da je v poslovni enoti vendarle presežek delovne sile, naj za posameznega delavca ta čas ne bi bil daljši od enega meseca. S tem so bili v bistvu solidarni z zahtevami delavcev poslovnega centra Hoče po odstopu vodilnih delavcev in razrešitvi delavskega sveta Lesnine Ml. Če teh zahtev ne bodo upoštevali, bodo stavka- li. M. Jerše Dolga vas tretja j Sklepna prireditev ocenjevanja mednarodnih I mejnih prehodov v Sloveniji v Lendavi — V skupini . manjših mejnih prehodov Dolga vas tretja — Slo- I vesnosti sta se udeležila tudi Ingo Paš in Marjan | Rožič. V petek je bila v hotelu Lipa v Lendavi sklepna prireditev ■ ocenjevanja urejenosti slovenskih mednarodnih mejnih preho- I dov. Na mejhnih prehodih dobi tuji turist prvi vtis o urejeno- B sti, prijaznosti in gostoljubnosti dežele, v katero prihaja. Akci- J ja, ki sta si jo zamislili radijski postaji Maribor in Koper-Ca- I podistria (novinarji Peter Habjanič, Breda Čepe in Vojko Kr- -pan), je prav gotovo pripomogla k temu. Z njo so začeli lani, | ko je bila sklepna slovesnost v Kozini. Tudi letos so 25 medna- ■ rodnih mejhnih prehodov ocenjevali dvakrat, najprej junija, B pred začetkom turistične sezone, in nato še konec avgusta. K B sodelovanju so pritegnili carinsko službo, mejno milico ter J Kompas, tako da so nekatere slabosti odpravili že v času med I obema ocenjevanjema. Letos so mejne prehode razdelili v dve B skupini. V skupino večjih mednarodnih mejhnih prehodov, ki B imajo letno čez milijon potnikov, jih spada šest. Zlata plaketa J z zrnom soli je tudi letos pripadla mejnemu prehodu Fernetiči, I na drugem mestu je Šentilj, nato Krvavi Potok, Rožna Dolina, . Škofije in Ljubelj. V skupini manjših mejnih prehodov je prvo | mesto zasedel najbolj južni Lazaret, na drugem je Jurij pri Ma- | riboru in nato Dolga vas v bližini Lendave. Na četrtem mestu ■ je Korensko sedlo, na petem Holmec, šesto pa si delita mejna I prehoda Rateče in Gederovci. Bernarda B. Peček J B. Žunec Stran 3 • SEPTEMBRA 1990 LENDAVA Stefan smej Tukaj so levi Najprej ni bilo ne političnih strank ne alternativnih gibanj, bili pa so že klubi: ozke, izbrane družbe s posebnimi nameni, ki so se ob posebnih pravilih zbirali v posebnih prostorih ali pa v klubskih hišah. In so vladali brez zunanjih ceremonij, tako da tisti, ki so jim vladali, niti niso vedeli; na kakšen način jim vladajo. Potem so prišli različni vladarji, teokrati, imperatorji, diktatorji, triumvirati, cezaro-papisti in monarhi, opravljali so razne vladarske ceremonije in bili prepričani, da vladajo oni. V resnici pa so imeli vse vzvode v svojih rokah tistih v klubih in tajnih ložah. Prišle so tudi politične stranke, razmahnili so se mediji in so začeli ustvarjati javno mnenje, misleč, da s tem postavljajo načela vladanja, pojavila so se alternativna gibanja ki so prepričana, da takrat, ko je bo dovolj potrebno, toliko razgibajo množice, da za kratka obdobja zavlada civilna družba. Toda najele-gantnejše poteze vladanja še vedno vlečejo tisti v bolj ali manj ekskluzivnih klubih. Kajpada, prišli so tudi komunisti in vse je kazalo, da so vladali resnično oni. Potemtakem naj bi prvič v zgodovini vladali tisti, ki so na zunaj opravljali vladarske ceremonije, tisti, ki so v našem primeru sprejemali štafete in so si dali ploskati. Toda samo kazalo je tako, kajti, kakor zdaj kaže, so v resnici vladali prostozidarji. Najbrž pa zares samo kaže tako, čeprav kaže zdaj malo bolj. Ne moremo si namreč misliti, da bi prostozidarska loža vladala tako slabo. Ali pa smo mi v tej državi v resnici, kakor Nemci pravijo, unregierbar: tisti, ki jim ni mogoče vladati. Ker smo torej mi v tej minuli državi najbrž dejansko nekaj posebnega, je težko z gotovostjo reči, če je komunistom kot prvim v zgodovini uspelo, da so od resničnega vladanja odstranili tudi prostozidarje. Prav gotovo pa so to preprečili vsem drugim klubom in tega po tolikih letih njihovega vladanja brez klubov ni mogoče spregledati. Hic sunt leones, ta latinski stavek, ki pomeni »tukaj so levi« in je bil napisan na srednjeveških zemljevidih na tistih območjih, ki so bila neraziskana in so v njih po mnenju risarjev zemljevidov živele samo divje živali, kar z drugimi besedami pomeni, da so bila bogu za hrbtom — torej po ljudsko: tam, »kjer si volk in lisica voščita lahko noč« — ta stavek torej v zadnjem času v nekem slovenskem časopisu zelo radi uporabljajo. »Tukaj so levi« naj bi pisalo na zemljevidu Evrope povsod tam, kjer še ni bilo demokratičnih volitev, to je tam, kjer živijo Srbi, Črnogorci, Bosanci in druge divje živali. In kakor lahko sodimo po občasnem pisanju, je marsikateri ljubljanski Slovenec o čem takem prepričan tudi za Pomurje. Nakar moramo ugotoviti, da ima popolnoma prav. Samo, da je hic sunt leones pisalo le v četrtek zvečer, do nadaljnjega, dokler ne bo tukaj ustanovljen klub, pa piše hic fuerunt leones — tukaj so bili levi. Lions (angl, levi), Rotary, Round Table in Kiwani so poleg prostozidarjev, ki pa so zelo skrivnostni, najbolj znani in razširjeni klubi po svetu. Nimajo namena vladati, marveč pomagati. Gospod Eduard Lutz, vodja Lions kluba iz Feldbacha (Vrbnega) v Avstriji, ki je bil skupaj z devetimi drugimi člani tega kluba tukaj na obisku in na pogovorih o možnostih, da se Lions Club ustanovi tudi v Pomurju, je povedal, daje prvi tak klub v Sloveniji ustanovljen v Ljubljani in da so ga pomagali ustanoviti Italijani. Ta v Pomurju bo drugi v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji. Kaj delajo člani kluba Lions? »Ustanavljajo sklade in svoj prosti čas svobodno namenjajo za pomoč manj srečnim . . .« Pa manj elitni so, kakor tisti, ki so včlanjeni v Rotary. Na kolegiju direktorjev Pomurskega zdravstvenega centra niso sprejeli pričakovanega sklepa glede problema v lendavskem zdravstvenem domu ter izdaje dekreta. So pa ponovno ugotavljali, da je treba vztrajati pri varčevalnih ukrepih, čeprav se jim to zaradi stalnega indeksiranja v zdravstvu lahko še maščuje. Zato so se naslednji dan sestali direktorji zdravstvenih domov, da bi zadevo pripeljali do konca, a so ugotovili, da zaradi neenotnosti izvajanja ukrepa v pomurskih zdravstvenih domovih to sploh ni lahko. V Lendavi in Gornji Radgoni imajo triizmensko delo, v Ljutomeru pa spet nagrajujejo nočno dežurstvo, ker nimajo dovolj zdravnikov. Organizacija dela zdravnikov je torej predvsem odvisna od možnostih v domovih. (Dežurstvo je organizirano tudi v soboškem zdravstvenem domu.) Zaradi takšnega neenotnega položaja so na pogovoru direktorjev menili, da se bodo poskušali poenotiti do konca meseca in da bodo počakali na zakone s področja zdravstva ter seveda na to, kakšno obliko organiziranja bo predvideval. Takrat se bodo ponovno sestali. Za tiste, ki nimajo dela, republika nima dovolj denarja Gospodarstveniki podjetij, ki jim gre za nohte, ter vodilni v občinah, kjer imajo slabo stoječa podjetja z listo presežnih delavcev, pravijo, da morajo vse breme težav nositi podjetja sama in da ni pomoči pri preustroju gospodarstva in socialnega programa za delavce, katerih delo je ekonomski in tehnološki presežek. Pa vendar, da programov ni, ne moremo trditi, res pa je, da njihovih učinkov ni čutiti. Vzrok: denarja ni niti za vse programe iz zaposlovanja in socialno varnost brezposelnih, kaj šele za popolnejše in obsežnejše. (Že sedaj nekateri vladnim programom pomoči pridevajo vzdevek polovičarstvo — zaradi meje petdesetih odstotkov, saj nekaterim podjetjem skorajda na dnu ponujena polovica pomeni toliko kot nič. Sami namreč ne morejo zbrati denarja za potrebno polovico, da bi dobili preostalo iz republiške blagajne.) Da denarja ni, je vsem enotam Zavoda za zaposlovanje po regijah z dopisom sporočila ministrica za delo, Jožica Puhar, ter jih opozorila, da morajo pri svojem delu upoštevati prednostno listo izvajanja pomoči in socialne varnosti delavcev. Na njej so pravice iz zavarovanja in denarna nadomestila za čas brezposelnosti, sofinanciranja uresničevanja pravic presežkov delavcev in sofinanciranje pripravništva. Do konca leta pa ne bo več denarja za preusposabljanje presežkov delavcev znotraj organizacije. Regijskim enotam je sledil še napotek, da podjetjem svetujejo večje koriščenje možnosti dokupa zavarovalne dobe delavcem, ki jim do pokojnine manjka leto ali dve. (Na istem zasedanju republiške skupščine je bil sprejet rebalans republiškega proračuna, ki predvideva za približno 460 milijonov dinarjev manj denarja za programe zaposlovanja in socialne varnosti, kot je bilo načrtovano, ter Zakon o kriterijih in načinu sofinanciranja uresničevanja pravic presežkov delavcev, ki še dopolnjuje in razširja sistem pomoči.) Pomoči republike za hitrejši preustroj gospodarstva in za socialno varnost brezposelnih in presežkov delavcev v Pomurju (po besedah gospodarstvenikov) nismo še prav občutili, pa ji že pojenjujejo moči. Delno zaradi priškrnitve pri denarju, verjetno pa tudi zato, ker so jo hitri znali pravočasno poiskati in izrabiti. Vse vloge podjetij za pomoč se rešujejo na republiki, zato doma ni pravega pregleda, koliko denarja, kakšen delež od skupnega AJDA bo dozorela 15. oktobra S šestmesečno zamudo bo hotel Ajda v Moravskih Toplicah odprt 15. oktobra -Za štiri zvezdice potrebujejo tudi dobre kadre — Še vedno premalo denarja kupa in katera podjetja Pomurja so jo dobila. Od osemnajstega avgusta je v veljavi Zakon o kriterijih, ki vseeno daje možnost koriščenja preostalega denarja. Tudi tokrat ne velja biti zadnji, vsaj za tiste, ki imajo pogoje in zadoščajo postavljenim .kriterijem, po katerih posebna komisija odobrava denar. KORAK NAPREJ! Majda Horvat Vzroki šestmesečne zamude so objektivni in subjektivni, vsekakor se s »pravimi« krivci novinarji nismo mogli nikoli pogovarjati. Mogoče pove kaj tudi to, da so odgovorni pri naročniku in izvajalcu del drugi kot tisti, s katerimi smo se pogovarjali na začetku gradnje. Tako smo se srečali na tiskovni konferenci v apartmaju novega hotela (ki so ga na hitro uredili in opremili z delno izposojeno opremo, dišalo je po barvi in lepilu, pogovor pa so motili razni šumi in ropot) na željo Jožeta Lainščaka, vodje celotnega projekta, udeležil pa se je je tudi novi direktor Pomurja (glavnega izvajalca) Jože Gomboc. Po prvotnih načrtih naj bi hotel odprli že L maja. Rok zgraditve so spreminjali kar trikrat, tokrat pa smo izvedeli za dokončen datum — hotel Ajda s štirimi zvezdicami (v svetu se namreč kakovost hotelov označuje z zvezdicami) bo za goste odprt 15. oktobra, tehnični prevzem pa bodo opravili že I. oktobra. Ali bo kdo kaznovan zaradi izgube, zaradi katere so v Moravskih Toplicah utrpeli materialno in moralno škodo, nismo izvedeli! Tudi Pomurje seje v minulih dveh letih ubadalo z velikimi problemi. Menda je tvegano plačevati avanse kooperantom (to pa 'je pogoj za začetek opravljanja del) in dobaviteljem, saj pri nas še ne poznajo poslovne morale in odgovornosti. Zgodi se namreč, da mora naročnik kljub plačanemu avansu precej dolgo čakati na naročeno blago. Največkrat smo slišali dve imeni: Slovenijales in IMP Inženiring. Hotel Ajda s 152 sobami in čez 270 ležišči, notranjim in zunanjimi bazeni, zdravstveno ambulanto, konferenčnimi in poslovnimi prostori, trgovinami in tremi restavracijami bo prav go- 42 milijonov mark (dokondM številka še ni znana), še nimajo zagotovljenega vse? . narja. Pogrešajo predvsem sodelovanje republike, saj s obljubljenega denarja dobi malo. Zaman so upali tuui sredstva ekološkega tf. povrnitev stroškov za gred J hotela. Hotelu Ajda manjka le še ureditev notranjih prostorov, sobna oprema _e,s avl» okolice. Vhod bo pred hotelom Termal, goste pa bo verjetno najbolj pr WO Manko Golar Gornja Radgona, Kocljeva 2 Objavlja po sklepu sveta WO javno dražbo za osebni avtomobil IMV R 4 TLS, leto izdelave 1976, izklicna cena 12.420,00 din. Dražba bo v ponedeljek, 1. oktobra 1990, ob 12. uri v WO Gornja Radgona, Kocljeva 2. Interesenti morajo pred licitacijo vplačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene v tajništvu WO. Davek v ceno ni vračunan in ga plača kupec posebej. Dražba bo potekala po načelu videno-kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Vse informacije lahko dobite v tajništvu WO. T.P.P. LIPA, d. o. o. Radomerščak 59, 69240 Ljutomer razpisuje delovno mesto direktorja podjetja Pogoj: VKV trgovski delavec z večletno prakso. zavarovalna skupnost triglav Delovna skupnost Pomurske območne skupnosti ZS TRIGLAV objavlja na podlagi sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja prosta dela in naloge — dveh zavarovalnih zastopnikov za življenjska zavarovanja za območje Murske Sobote. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še srednjo strokovno izobrazbo z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in poskusnim delom, ki bo trajalo tri mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Kandidati, ki jih veseli delo z ljudmi, naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost TRIGLAV, Pomurska območna skupnost Murska Sobota, Titova 13. Prednost imajo kandidati iz Murske Sobote. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po njej. Veselimo se vašega obiska! Vstopnice in informacije: KOMPAS: Ljubljana, Maribor, mejna prehoda Gornja Radgona, Šentilj. Kupite vstopnico že danes, saj stane le 20 din! Na blagajni sejma pa 60 ATS. mednarodn^^^ 29. SEPTEMBcn tovo najbolj luksuzni hotel z najbolj celostno ponudbo v slovenskem zdraviliškem turizmu. Tako je namreč načrtovano! Kaj bo nastalo iz uvoženega in domačega materiala, bomo še videli. Že sedaj lahko opazimo nekaj »lepotnih« napak, med katere prav gotovo spada žična ograja med novimi objekti in starim okroglim bazenom. Moravskim Toplicam, ki so od aprila povsem samostojno zdravilišče, pa tudi v prihodnje ne bo lahko. Celotna naložba je vredna stilne naprave, denarja P za financiranje nove.te omaj’13 tine. do sedaj jim Je Pjnje P* Pomurska banka, v Prl ^|Oij(i se bodo morali čim P J pje bi za tujega sovlagatelja-bilo seveda, če bi na ga partnerja doma• sp« 15. oktobru, se bodo kadri drugačni problemi- ’ volj usposobljeni za „rOzili5 mi zvezdicami? stavkami? Prvi k°ra bolj majavi, vseeno P^ g pece za poslovanje.Bern Občane Pomurja obveščamo^ da se bo NA MURSKA SOBOTA zaradi vzdrževalnopreureditven od 28. septembra do predvidoma vključno lo- ”. sne9} 1990 začasno preselila v zgradbo nekdanjega us oddelka bolnišnice v Murski Soboti, Kidričeva u • žini rimokatoliške cerkve). od Zaradi selitve pa bo zaprta v petek, 28. septembra 7.00 do 15.00. V začasnih prostorih bo lekarna praviloma poslovala obsegu, vključno z dežurno službo. Kljub temu pa zarafgrn čas« malnih prostorskih razmer prosimo uporabnike, da leK®^ po možnosti v čim večji meri obiskujejo druge pomu ne TOZD POMURSKE I* - L® KOMPAS”^ । počitnice — domovin« — Kompasov športni klub — BOL — 17. 10. m Sob°te jadranje, deskanje ... 1.750,00 din (prevoz iz • , G. Radgone) , . .... sede^aM- — Jesen na Lošinju — hotel Aurora — v oktob ,n q, h nih penzionov 1.400,00 din (prevoz iz M. Soo gone) qedem — - Jesen—zima v Rovinju — hotel Eden penzionov, 1.650,00 din • počitnice — tujina odin — PALMA DE MALLORCA, 7 dni, odhod 9. 10- %hod — KANARSKI OTOKI, GRAN CANARIA, 10 dni, 16. 10., HOTEL IN APARTMANI _,nnndin ,n cS' — KRETA, 4 dni, odhod 5. 10., cena 4.040,00 mi 2g 10-- TUNIS, HAMAMET, KARTAGINA, 4 dni, odnou na 3.900,00 din . „,akom'/0^ — VIKEND V GRČIJI, 4 ali 5 dni, z letalom m viaiw cena od 1.650.00 do 3.790,00 din. ,»g It' • tečaji tujih jezikov vs to — poseben kataioy • potovanja — tujina z letalom ^nnnodm, — LISBONA, 4 dni z obiskom Fatime, 3.400,00 - PARIZ, 4 dni, odhod 25. 10. in 11. 11., 4.460,o oo — MADRID, 4 dni, odhod 19. 10., 4.200,00 din — NIZOZEMSKA, 4 dni, odhodi 4., 18. 10. in 29- din n /sn 00 1^" — CARIGRAD, 5 dni, odhod 4., in 11. 10., 3.4iAWin 21. - MOSKVA, LENINGRAD, 8 dni, odhod 16. 1 h 5.495,00 din — LONDON, 4 dni v okt. in nov., 4.100,00 din - CIPER, 5 dni, odhod 24. 10.. 4.550,00 din — ŠPANIJA, 8 dni, odhod 5. 10. in 23. 11., j — EGIPT, 6 ali 9 dni, odhodi vsak teden, 4.980,w od- din - ^žev, ? d — IZRAEL, GEOMANTIJA, obisk krajev čudeže hod 22. 11. in 28. 1. 1991, 8.388.00 din • strokovna potovanj* — programi in ogledi vseh važnejših evropski • LETALSKE VOZOVNICE POSREDOVANJ , • ORGANIZACIJA IZLETOV S SPOSOBN' IN UDOBNIMI AVTOBUSI „aS 5^“ • V OKTOBRU: Velik katalog — Kompa 90791 ^cnJlM1* <6 • OBROČNO ODPLAČEVANJE ALI POSU« PROGRAME |Z • ZAGOTOVLJENI PREVOZI OB ODHODU SOBOTE OZ. GORNJE RADGONE • INFORMACIJE IN ŠE MNOGO PODH^ . GRAMOV KOMPAS telefon G. RADGONA 74-741 neprekinjeno 74-265 vsak dan S”60’' 21-3'1 22-334 POTUJTE Z NAMI! ____________gpA VESTNIK 27. Stran 4 Bodo tajne plače vnesle socialni nemir? Se o slovenski vladi AKTUALNA TEMA s 1. septembrom letos je končno začela veljati že dlje časa pričakovana splošna kolektivna Pogodba za gospodarstvo, ki je plod dolgotrajnih pogajanj med Zvezo svobodnih sindikatov Slove-in Gospodarsko zbornico Slovenije. Njene določbe se bodo uporabljale do konca leta. 1992, ™vezujoče pa so za vse organizacije in delodajalce, članice GZS, kakor tudi za tiste organizacije s Področja gospodarstva, ki niso članice GZS, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo “a območju Republike Slovenije. Če ni uporaba nekaterih določil izrecno izključena s pogodbo o ?aPoslitvi, velja kolektivna pogodba tudi za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili "■odgovornostmi, niso pa izvzeti tudi učenci in študenti na praksi. ^se to je jasno opredeljeno v “vodnem delu splošne kolekti-ne Pogodbe za gospodarstvo, nas Pa so tokrat bolj zanimale določbe o osebnih dohodkih, zlasti pa 29. člen, kjer je navedeno, da so osebni dohodki delavcev javni, dejanski osebni do- VSAK NAJ VE ZA OSNOVNO PLAČO I Sprejem kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki sta jo podpisali .? svobodnih sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica lig,111'!0' M^zuje tako delodajalce kot sindikat, da čim prej izpe-l'SnKna določila. Posebno še zato, ker se v praksi pojavljajo razli-^'"teresi sindikata, delavskega sveta in poslovodstva pri izplačilu lo t ? dohodkov, ki je najbolj kočljiva zadeva. Zato nas je zanima-j posameznih okoljih ocenjujejo pomen kolektivne pogodbe, tihaWeaost na nJeno dosledno uresničevanje, skušali pa smodobi-izoix.maenje 0 ^em’ kako gledajo na to, da bodo poslej obračun in ^'la osebnih dohodkov posameznega delavca zaupno. Dan°d\ kjer je treba DRAGO MEŽNAR, Gospodarska zbornica Slovenije: Kolektivna pogodba za gospodarstvo — upamo, da bo kmalu sprejeta tudi podobna pogodba za negospodarstvo in družbene dejavnosti — že velja od začetka septembra, zato jo lahko v kolektivih vsestransko uporabljajo. Seveda pa je treba prej prilagoditi ustrezne akte v delovnih organizacijah. da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov, predvsem pri pripravi posami- ^er tre^a uP°^tevat^ določene posebnosti gospodar-kjasno°^' ^aive^ vprašanj se pojavlja glede presežkov delavcev, kar n jPf^ljeno v kolektivni pogodbi, česar prej nismo imeli v za-v klovnih razmerjih. DARKO ANŽELJ, Kmetijska zadruga G. Radgona: Kolektivna pogodba kot taka je gotovo dobra osnova, na podlagi katere lahko začnemo aktivnosti za sprejem podjetniških kolektivnih pogodb in spremembo splošnih aktov. Večji problem je v tem, da na višji ravni, mislim na zvezo in republiko, ni take preglednosti, kot bi morala biti. Menim pa, da smo v našem delovnem kolektivu pripravljeni za izvajanje določil iz kole-r, —^‘us“ se, ko gre za zagotavljanje zaposlitve vsem deri ~'“n del^1' pa ,udl za natančno opredelitev odgovornosti posa-°Vni^ mest. Strinjam se, da je osnova za izplačilo osebnih smeiaVna’ nagrajevanje posameznega delavca pa tajno, kar pa 0 privesti do nevoščljivosti. h' zlasti še, ^■L^ati p hhorfLd&ovnih MARIJA DOBRIJEVIČ, Gorenje IMO Lendava: Mislim, da je kolektivna pogodba dejansko tisti akt, ki so ga delavci že dolgo pričakovali. To je bilo namreč nujno ob prehodu na trg delovne sile, vendar ostaja dilema, ali bo ob pomanjkanju dela možno uresničiti vsa določila kolektivne pogodbe, predvsem pa, kako delavcu ob njegovem ustreznem prispevku zagotoviti primerno plačo. Kaže se pripravljenost, da bi čimprej kh^tištv ej P??odbi, čakamo le še na pogodbo, ki se pripravlja v h J° ^onca le,a možno vnesti v naše akte. Naj-bol, Slede presežkov delavcev, kar bomo skušali reševati "h bol; ? °‘J neboleč način. JOŽA PANIČ, Skupščina občine Ljutomer: Že pred časom smo izstopili iz republiškega in občinskega sindikata, imamo pa svoj sindikat delavcev občinskih upravnih organov. Splošna kolektivna pogodba je realna osnova za pripravo panožnih. Ob posebnih problemih, s katerimi se srečujemo, smo v našem sindikatu za celovito zaščito upravnih de- K i lavcev. To je še posebej pomembno ob ti^Oriii • načrtovani reorganizaciji, ko ne bomo ^ora ereSe delavcev, da ne bi ostali brez službe. Osebno me-^to, d vsnk vedeti za osnovno plačo, glede dodatkov pa ni po-vedo vsi. ANDREJ ZADRAVEC, IMP-Blisk Murska Sobota: Splošna kolektivna pogodba ni v celoti izpolnila pričakovanja, saj je premalo dorečena pri opredelitvi del in nalog, kar bo verjetno prinesla panožna pogodba. Tudi glede zagotavljanja mase sredstev za osebne dohodke je ponujenih premalo rešitev. Ker so zmogljivosti v proizvodnji skoraj v celoti zasedene, ne moremo govoriti o kakem še n večjem presezKu aetavcev. roieg trgu pu Vcev Prek°mpliciran postopek za reševanje problemov presež-^Jo taprevečpa so zaščiteni tehnološki presežki. Delavci ne inosti podatkov o plačah, ampak so za njihovo javnost. večjem presežku delavcev. Poleg tega pa Milan JERSE materialna sredstva Temelja. J.G. ŽREBANJE Stran 5 hodki pa so zaupni. Posebno zato, ker smo zadnje čase vse pogosteje slišali mnenje, po katerem bi bilo mogoče rešiti vrsto problemov v delovnih kolektivih ravno z odpravo javnosti plač. To naj bi prispevalo k večji motivaciji za delo, od' katerega rezultatov so odvisna izplačila osebnih dohodkov. «Ali bodo z uvedbo tajnih plač kot s čarobno paličico odpravili vse spore in nasprotovanja, ki nastajajo v delovnih procesih, vključno s stavkami, pa je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko si ne smemo več privoščiti nadaljnjega podžiganja socialne napetosti, nedvomno bistveno vprašanje, na katerega bomo skušali karse-da objektivno odgovoriti. KOLIKŠNA NAJ BO JAVNOST PLAČ? 1 Če se spomnimo, je sprva, ko je bila na pohodu industrializacija in še niso poznali sindikatov in drugih oblik organiziranja delavstva, lastnik tovarne ali od njega pooblaščeni upravitelj povsem samostojno in avtoritativno odrejal, kakšna in kolikšna plača pripada posameznemu delavcu. Od lastnika tovarne je bilo tudi odvisno, ali bodo podatki o plačah odprti ali pa jih bo obdržal zase kot tajne. Ravno sindikati pa so si od vseh začetkov svoje organiziranosti najbolj prizadevali, da morajo biti plače, ki so določene s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati kot zastopniki delavcev, zadostne za normalno življenje in da ne smejo biti tajne. V teh svojih prizadevanjih so v zahodnoevropskih državah v celoti uspeli. Po drugi strani pa so se v nekaterih okoljih vendarle uveljavi-I le tudi tajne plače, ki seveda morajo biti višje od tistih, ki so določene s kolektivnimi pogodbami. Kot primer navajamo nekatera podjetja v Švici, kjer delavec ob sprejemu na delovno mesto podpiše posebno izjavo, da ne bo nikoli in nikomur povedal, koliko zasluži. Opustitev tako sprejete obveznosti pa je vzrok iza prekinitev pogodbe in s tem prenehanja delovnega razmerja. V naših razmerah pa si seveda moramo prizadevati, da najdemo ravnovesje v prikazovanju podatkov o plačah, sicer lahko pride ,do neželenih posledic. Če so namreč plačilne kuverte zaprte in podatki o njihovi debelini prikriti, lahko kak nejeverni Tomaž sproži (lažno) vest o visokih plačah vodilnih in že je tu konflikt, ki lahko pripelje celo do stavke. Zato ne bi smeli v nobenem trenutku pozabiti na javne plače, ki pomenijo izobešanje plačilnih list ali kak drug podoben način seznanja zaposlenih s plačami vseh delavcev v tistem kolektivu. Zatorej je treba poskrbeti, da so v vsakem podjetju in tudi drugi organizaciji podatki o višini plač za vse delavce, torej tudi za vodstvo, dostopni v tolikšni meri, da to ne pomeni postavljanja na pranger, a da hkrati preprečuje kakršnekoli dezinformacije in neprijetnosti. To je mogoče doseči tako, da so podatki o plačah tekoče dostopni sindikatu (ali sindikatom) kot predstavnikom in zastopnikom delavcev. V tem smislu 29. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo opredeljuje javnost in zaupnost osebnih dohodkov. 1o je pomembno zaradi morebitnih sporov in varstva delavcev, saj kolektivna pogodba temelji na načelu: znano delo-znan osebni dohodek. Višina osebnega dohodka posameznega delavca pa je odvisna od rezultatov njihovega dela, skupnih rezultatov in vnaprej postavljenih ciljev. Kot piše v omenjenem členu, so zaupni obračun in izplačila osebnih dohodkov posameznega delavca. Pri tem kaže opozoriti, da morajo biti vsi podatki in računi dostopni in na voljo sindikalnemu zaupniku, ki lahko na pobudo delavca zahteva obrazložitev, preverjanje in varstvo delavca, če meni ali ugotovi, da se dogovorjena pravila kršijo. SOCIALNA IN MOTIVACIJSKA VLOGA PLAČ Plače ali osebni dohodki, kakor pač komu bolj ustreza izraz, saj v kolektivni pogodbi izrecno piše, da je možno uporabljati oba pojma, imajo gotovo dve pomembni vlogi: socialno in motivacijsko. Socialna vloga delavcu bolje ali slabše pokriva njegovo življenjske stroške ter mu omogoča višji ali nižji standard. Za vse, kar jim plača ne zagotavlja vsaj spodobnega minimalnega preživetja, seveda niso dovzetni za povečevanje razlik in razponov v osebnih dohodkih. Motivacijska vloga plač pa vzpostavlja razmerje in ravnovesje med delovnim prispevkom in med plačo delavca. Višina plače mora biti odvisna od dveh nespornih dejstev: kaj je delal in kako je opravil svoje delo. Čim bolje je organiziran delovni proces, tem manj je od delavca odvisno, kakšne delovne rezultate bo dosegel. Zaradi nizke ravni organiziranosti delovnih procesov, slabših delovnih navad in delovne morale bo v naših razmerah še vedno odločilnega pomena, kako je delavec opravil svoje delo, kar ima pomemben delež pri obračunavanju plače. Ob vsem tem ostaja temeljno vprašanje: kakšna in kolikšna je lahko motivacijska vrednost plače, če so podatki o plačah tajni, če delavec ve le zase, koliko je zaslužil, ne ve pa, kolikšne so plače drugih delavcev, ki delajo pri enakih ali podobnih delih, rezultati pa so približno isti. V takšnem primeru ne moremo govoriti o motivacijski vlogi plače. Verjetno pa si tudi ne moremo privoščiti odstotnost plačilne motivacije delavcev, ne da bi jo nadomestili s kakšno drugo vrednostjo ali vrednoto. Praktične izkušnje nas učijo, da so v vseh podjetjih z zaprtimi informacijami, predvsem o plačah, prej ali slej nastale večje ali manjše težave, ponekod pa tudi stavke. Izjema so samo tista podjetja, v katerih imajo bistveno višje plače od drugih. Zato je domneva o vsesplošni koristnosti tajnih plač na trhlih nogah, kakor tudi enostranska presoja, da socialni mir in polno motivacijo v delovnem procesu lahko zagotovi le močno in avtoritativno vodstvo. Ta sicer imajo po novem v oblasti pristojnost, da suvereno in avtoratati-vno odločijo o višini plače za vsakega izmed delavcev. S tem naj bi bilo zagotovljeno polno in normalno delovanje delovnih procesov in hkrati tudi splošno' »Dajmo, dajmo, malo hitreje in učinkoviteje« Veliko besed je bilo že izrečenih ob izteku 100 dni vladanja nove slovenske vlade. Ocenjevali smo njeno delo in ji dajati priporočila za v prihodnje, in to kar vsi po vrsti. O tem smo govorili v medijih, na sejah, na cesti... Svoje pa so povedali tudi gospodarstveniki. Direktor gornjeradgonske-ga Gorenja Elrad Ivo Vuk je menil, da bi morala vlada v prihodnje čim hitreje in smelo kapitalizirati družbena podjetja. Tako naj bi republika Slovenija postala soupravljalec v podjetjih. To bi našemu gospodarstvu koristilo tudi pri delu s tujimi partnerji in pri predstavljanju navzven. Lastninska preobrazba je nujna, ker družbena podjetja ne morejo več lebdeti v sedanjem položaju. Magister Vuk slovenski vladi očita, da je premalo naredila za razbremenjevanje gospodarstva. Enkrat bi morali dokončno jasno in glasno povedati »koliko je cesarjevega«, da bi podjetniki vedeli, koliko bodo morali dati stran in koliko bo navsezadnje ostalo tudi njim, ki delajo. Naslednja pomembna točka, na katero velja opozoriti, pa je sprostitev posojilno-de-narne politike. Pogoji najemanja posojil bi morali biti dostopnejši in znosnejši, obrestne mere pa so vsekakor previsoke. Sprostitev na tem področju bi zelo olajšala položaj tistim, ki bi sami oblikovali cene, z njimi preživljali sebe, s svojim gospodarjenjem pa zagotavljali tudi svoj obstoj. Opozoril, predlogov in opominov je torej tudi iz prakse veliko, da ne rečemo dovolj, gotovo pa je dovolj in preveč tudi težav in nezavidljivih ugank, ki se postavljajo pred vlado. Lidija Kosi PODIM nagovarja PODIM pomeni Prireditve ob dnevu inovatorjev Maribor; letošnji, že enajsti, pod naslovom Kako do uspešnosti invencijsko-inovacijskih procesov v podjetjih, danes in jutri v prostorih Ekonomsko-poslovne fakultete v mestu ob Dravi. Tokratni PODIM organizirajo: Univerza v Mariboru, skupščina občine Maribor, Zveze izumiteljev Maribora, Slovenije, Jugoslavije in Gospodarska zbornica Slovenije. Na torkovi (11. septembra) tiskovni konferenci sta dr. Matjaž Mulej in dr. Miroslav Rebernik podrobneje predstavila, kaj se bo dogajalo v okviru letošnjih Prireditev ob dnevu inovatorjev Maribor. Očitno dejavnih udeležencev/predavateljev iz Pomurja — kot prejšnja leta — tokrat ne bo. To pa še ne pomeni, da že tradicionalno posvetovanje ne bi nagovarjalo tudi skrajnega dela slovenskega severovzhoda. Vsaj poslušalci bi lahko bili podjetniki z našega konca, kajti vredno bo prisluhniti razmisleku v dveh smereh: koliko in kako lahko posamezne poslovne funkcije v podjetju prispevajo k inoviranju in s tem k uspešnosti podjetja, koliko in katere so potrebne inovacije znotraj posameznih poslovnih funkcij, da bi podjetje prešlo z ru(t)inerskega na inovativno poslovanje. Iz programa 11. PODIM-a pod »zaščitnim znakom« Rodinovega Misleca naj izluščimo le nekaj zanimivješih tem/predavanj: Uveljavljanje učeče se firme, Za ideje, ki ostanejo v predalu, si ni vredno prizadevati. Nove proizvodne tehnologije zahtevajo permanentno inovativnost, Fleksibilne organizacijske strukture — utopija ali stvarnost?, Spremembe tehnološke strategije — izziv za tehnologe pri povečanju konkurenčnosti proizvodov podjetja, Računovodstvo inovacij, Ekonomski vzvodi praktičnega uveljavljanja inovacij, Inovacijski procesi v banki kot podjetju posebne vrste, Marketinški vidik vstopanja novih produktov in novih podjetij, Inovacija kot bistvena komponenta kakovosti izdelka, Uporabnost koncepta življenjskega cikla izdelka, Razvoj in rast malega podjetja, Nujnost povezave RR in M za optimalni uspeh podjetja, Kako organizirati permanentno zbiranje podatkov o tržišču — in še bi lahko naštevali. K napovedi prireditev ob letošnjih inovatorskih dnevih v Mariboru še nekaj značilnosti. Večina predavateljev prihaja iz podjetij oz. iz prakseb torej bodo posredovali uporabna znanja; veliko je novih imen. Zal ni dejavnih udeležencev iz tujine, kot lani in prejšnja leta. Posvetovanje tudi ne bo več na Tehniški fakulteti, zbornik povzetkov predavanj naj bi pripravili pred samim posvetom, zbornik referatov pa do januarja prihodnje leto. Na ogled bo še razstava inovacijskih dosežkov različnih podjetij in ves čas informacijska borza Workshop, namenjena informacijam o inovacijah po Evropi in svetu. zadovoljstvo vseh zaposlenih delavcev. V tem smislu se zdi do neke mere čudno, da tarifni del kolektivne pogodbe ne velja za vodstvene delavce. Povsem dru-,, gačen način obračunavanja plač za vodstvene strukture bi namreč lahko povzročil nezainteresiranost za delo pri drugih delavcih? V celotni problematiki socialne in motivacijske vloge plač bi njihova javnost prav gotovo izgubila na teži, tajne plače pa bi morda še podžgale socialne napetosti. Prav o tem pa kaže resno razmisliti, kajti kolektivne pogodbe, s katerimi so med delavci in delodajalci določene plače, kot tudi vse druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, 'so povsod eden izmed temeljev visoke produktivnosti delovnih procesov in visokega življenjskega standarda delavcev. Debelejše plačilne kuverte pa si nedvomno želimo tudi pri nas! Branko Žunec Od stečaja v likvidacijo? Čeprav je bil uveden za Gradbeno in obrtno podjetje Temelj Cankova stečaj (22. junija tega leta), zdaj vse kaže, da bo likvidirano. Vsi upniki namreč želijo dobiti vrnjena svoja sredstva 100-odstotno. Seštevek terjatev znaša okrog 4.500.000,00 dinarjev — brez odpravnin, ki naj bi jih dobili delavci (skupaj 1.700.000,00 din). Največja upnika sta Pomurska banka in skupne finančne službe ABC Pomurke. Medtem so vsi delavci že prejeli delavske knjižice in so se lahko prijavili kot nezaposleni na Zavodu za zaposlovanje. To je večina tudi storila, okrog 10 jih je uspelo dobiti novo zaposlitev, nekateri pa si urejajo zasebno obrt. 24. tega meseca je predviden prvi narok z upniki. Njihove terjatve bo možno v celoti pokritj le, če bodo prodani vsi objekti in vespa ?• SEPTEMBRA 1990 i kmetijska panorama Sredi širnih polj, ki jih je nekoč prekrivalo morje, in sicer v pokrajini Flevohof, kjer je bilo ob koncu minulega tedna svetovno prvenstvo traktoristov, je plapolala tudi jugoslovanska zastava. Med 56 tekmovalci iz 28 držav sta bila tamkaj namreč tudi Blanka Bukvič iz Le-merja in Bela Bergles iz Puže-vec, ki sta na lanskem jugoslovanskem državnem prvenstvu osvojila 1. in 2. mesto, kar jima je prineslo vstopnico za svetovno prvenstvo. Da bi ju pri rezanju brazd kar najbolj spodbujali tudi gledalci iz domovine, je Zveza kulturnih organizacij občine Murska Sobota v sodelovanju z ABC Pomurka, Kompasom M. Sobota in še nekaterimi drugimi organizira- Orali »morsko« zemljo la strokovno ekskurzijo na Nizozemsko. Okrog 40 udeležencev je vodila pot najprej v tovarno traktorjev Steyr v Avstriji, ki je bila pokrovitelj naše ekipe, saj niti IMT Rakovica niti Torpedo Reka, torej jugoslovanski tovarni traktorjev, nista bila pripravljena prevzeti pokroviteljstva. Naša tekmovalca sta torej rezala brazde na Nizozemskem z avstrijskima traktorjema. To je seveda dokaj čudno, vendar drugače zaradi pomanjkanja' denarja sploh ne bi mogla nastopati. Vse to pa je prav gotovo vplivalo na njune možnosti za visoko uvrstitev. Traktorja so jima namreč priskrbeli skoraj zadnji hip, tako da je bilo premalo časa za treniranje; in da je bilo vse skupaj urejeno v naglici, se je videlo tudi po tem, da na vozilih ni bilo vrat, med tekmovanjem pa je pihal močan veter in večkrat je precej deževalo. Ob koncu dvodnevnega tekmovanja je Blanka Bukvič zbrala 204 od 357 možnih točk in se uvrstila na 35. mesto, Bela Bergles pa je prioral 45. mesto. Glede na vse okoliščine je najbrž to vseeno uspeh. Od Blanke je bilo slabših kar 21 traktoristov. (O potovanju na Nizozemsko bomo še pisali.) Jože Graj Kumarice zunaj standarda Kadar se pogovarjam s kakim kmetovalcem o njegovem delu in prihodkih, ga moram ponavadi »prepričevati«, da najbrž le ni tako hudo (slabo) in da se tudi v drugih poklicih ne cedita med in mleko. V pogovoru z Vlasto Rajsar iz Rogašovec pa tega ni bilo treba, saj je z navdušenjem pripovedovala o svojem vrtnarstvu in primernih dohodkih. Zgovorna Vlasta ima za svojo dejavnost dobro strokovno podlago v sorodnikih. V pridelovanje vrtnin, na primer, jo je uvedel brat Janko, ki je kmetijski pospeševalec na TZO Cankova. V sorodstvu imajo tudi strokovnjaka za sadjarstvo, njen mož pa se dobro razume v vinogradništvo. »Skupaj imamo le 2 hektarja zemlje. Pred tremi leti sem na 5 arih pridelovala korenček, ki ga je prevzel Fructal iz Ajdovščine. Lani sem ob korenčku pospravljala še stročji fižol, ki sem ga imela na 1 aru, še več dela in dohodka pa so mi navrgle kumarice; imela sem jih na 5 arih in pridelala 2300 kilogramov. Samoumevno je, da sem se tudi letos odločila zanje, spet na 5 arih, vendar se je prikradla majhna nerodnost: dobila sem sicer kakovostno seme, vendar kumarice, ki so zrasle, niso bile ravno primerne za prodajo za tovarniško vlaganje (konserviranje), zato sem glavnino pridelka prodala okoliškim gospodinjstvom. Povpraševanje je bilo izredno, saj na marsikaterem vrtu niso uspeli pridelati kumaric. Vzrok naj bi bila predvsem suša.« Res, suša je marsikje pobrala pridelek, na vrtu Vlaste Rajsar pa ne! Za to pa ni »kriva« sreča, ampak namakalni sistem. Pa še nekaj: izdatno gnojenje s hlevskim gnojem. Ni ga gnojila pred njim, je posebej poudarila sogovornica. Na vprašanje, kdo pa kumarice obira, je tudi imela pripravljen odgovor: je v dveh mesecih (julij, avgust) vsak drug dan, vrhunec pa je bil med 20. julijem, in 10. avgustom. Nisem je sicer vpraševal, po čem je prodajala svoje kumarice, ki so bile letos (zaradi »napačnega« semena) zunaj standarda, pač pa mi je povedala, da so v zadrugi kumarice odkupovali po Vlasta Rajsar (prva z leve) ima na svojem vrtu cesto pomoč. Tokrat sorodnice. Foto:Š. S. »Letos bo sicer pridelek.slabši od lanskega ■ — računam na okrog 1800 kilogramov — vendar je dela tudi zdaj veliko, zlasti z obiranjem. Imam pa srečo, ker mi delavcev ne manjka: popri-memo domači, pa tudi marsikdo drug, recimo sosedje in sorodniki, ali pa kar katera izmed žensk, ki prinašajo mleko v našo zbiralnico.« Vlasta Rajsar je s pridelovanjem vrtnin zelo zadovoljna, med drugim zato, ker rada dela, in to vsak dan. Sezona obiranja tehle cenah: 1. vrsta (3 — 6 centimetrov) 9,50 dinarja, 2. vrsta (6—9 centimetrov) 7 dinarjev in 3. vrsta (9—12 centimetrov) 2 dinarja. Njena odločitev, da se bo ukvarjala z vrtnarstvom, je v redu in dokazuje, da so naši kme-tijci, sicer vajeni klasične pridelave (pšenica, koruza, sladkorna pesa . . .) in prireje (mleko, pitanci), dojemljivi tudi za dejavnosti, kjer je več fizičnega dela, le navdušenje in strokovna pomoč sta jim potrebna. Š. Sobočan IZREDNO UGODNI NAKUPI! Kmetijsko trgovsko podjetje Marko Slavič Ključarovci 19 Odprto vsak dan od jutra do večera! Pokličite nas po telefonu: (069) 87 731 IZREDNO UGODNI NAKUPI! Prodaja: • Predsetvenike in rotacijske brane na obročno odplačilo • Sipove kmetijske stroje na trimesečno odplačilo • Prikolice Tehnostroj na trimesečno odplačilo • V zalogi umetna gnojila po ugodni ceni • Pri nas lahko kupite tudi betonsko železo, armaturne mreže in ves gradbeni material (vreča cementa stane le 46 din, apno 29 din, strešna kritina Kikinda le 5,30 din) • Posebej poudarjamo, da pri nas prodajamo po najugodnejših pogojih izdelke Križevskih opekarn • V zalogi izolacijski materiali za vaš topel dom! TRGATEV ZDAJ! Strokovna služba Kmetijskega zavoda Maribor glede na znake zrelosti meni, da se trgatev srednje po sort lahko že začne, še zlasti pa po 1. oktobru. V vinogradih od Ormoža do Radgone in do Lendave so iz ne naslednje vrednosti. Sorta Radg.-kapelske gor. Ljut.— -orm. gor. Goričko . _ . md. Slad. Kisi. Slad. Kisi. Slad. rr/ll Oe" g/1 Oe” g/1 Oe __ &11 B. pinot l 77,0 H,1 83,0 H,1 79,0 _ .11,1 Chardonnay a 80,0 13,3 87,0 12,4 84,0 _ 13,0 Sivi pinot 80,0 10,8 86,0 12,1 Zeleni silvanec 70,0 12,6 75,0 10,5 Sauvignon 81,0 12,1 83,0 12,0 84,° __ Traminec 82,0 10,3 86,0 9,8 Rumeni muškat 73,0 11,9 Kerner 78,0 11.5 81,0 10,0 78,0 M. pinot 10,2 M. frankinja 77,0 _ Laški rizling 65,0 13,7 71,0 12,1 75,0 1V, Renski rizling 74,0 16,5 77,0 14,2 73,0 IV —To 7 Šipon 57,0 19,0 60,0 16,3 67,0 IV ds P(l Na osnovi dosedanje vsebnosti sladkorja v grozdju in nadaljnjega dozorevanja predvideva ’ vpo-srednje poznih sortah dosladkanje ne bo potrebno. V tem smislu se vinogradniki tudi odločijo za e sameznih sort na posamezni legi oz. vinogradu. ■ ' osebni Ne bo odveč, da vinogradnike in vinarje spodbudimo k razmišljanju o posebnih trgatvah — vjno-kakovosti, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino. V neka eVatija gradih te danosti so, vse je seveda odvisno od naklonjenosti vremena v nadaljnjem obdobju a in prezorevanja grozdja. STROKOVNI NASVET Zatiranje travnih in širokolistnih V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih povečali hektarski pridelek žit, vendar je še vedno precej manjši kot v razvitih kmetijskih državah. Vzrok za to so neprimerni agrotehnični ukrepi,, gnojenje, priprava tal, zatiranje plevelov, sortiment, varstvo pred boleznimi in škodljivci. Eden ključnih vzrokov za manjše pridelke žit je zapljeveljenost posevkov, kar lahko zmanjša pridelke tudi za sedemdeset in več odstotkov. V Sloveniji uporabljamo na precejšnjem delu površin, pribl. 40.000 ha, sredstva za zatiranje plevelov v žitu, pa vendar nismo zadovoljni z uspehom. Kaj je vzrok in kako lahko to popravimo: nekdaj tipični pleveli, kokalj, mak, osat, modri glavinec in drugi, so skoraj povsem izginili z žitnih polj, kar pa je posledica splošne uporabe herbicidov iz skupine fenoksikarboksilne kisline (MCPA, 2,4-D, MCPP, 2,4-DP, . ..). V slabem desetletju so jih nadomestili pleveli, ki so odporni proti derivatom fenok-siocetne kisline (2,4-D, MCPA): navadni zebrat, mrtva kopriva, spominčica, prava in pasja kamilica, bršljanolistni in perzijski je-tičnik, vijolica, navadna zvezdica, enoletni mešič, njivska zlatica .. . Travnatih plevelov, ki so vedno bolj razširjeni, pa pridelovalci z derivati fenoksikarboksilne kisline niso mogli zatreti. Številni poskusi iz različnih dežel pričajo o tem, kako travni pleveli izpodrivajo gojene rastline, s tem povzročijo manjši pridelek in širjenje glivičnih bolezni. Zapleve-Ijenost pa je tudi eden od vzrokov za poleganje in kasnejše do- plevelov v žitu zorevanje žita. Travni pleveli otežujejo delo kombajna, saj je potrebno že pri sto biljkah srako-perca na kvadratni meter za žetev dvakrat več časa, kot na neza-pleveljenih površinah. Za zatiranje travnatih plevelov, kot so: srakoperec, njivni lisičji rep, Ijul-ke in drugi, pa tudi za nekatere širokolistne plevele v žitu, že nekaj let s pridom uporabljamo herbicid dicuran 500 FW. Kmetovalci imajo nemalokrat problem zapleveljenosti posevkov s širokolistnimi pleveli, kot so smolenec, mrtva kopriva, navadna kamilica, pasja kamilica, navadna zvezdica, jetičnik, njivska zlatica in vedno bolj razširjena njivska vijolica. Te plevelne vrste poženejo kmalu po vzniku žit. V zgodnjih posevkih in ob toplem vremenu se razbohotijo že jeseni in sklenejo najbujnejšo rast spomladi, še preden se povzpnejo temperature tako visoko, da lahko škropimo s hormonskimi herbicidi (derivati fenoksikarboksilne kisline). Pleveli odvzamejo posevkom največ hranil, vode in svetlobe v prvih razvojnih stopnjah, ko so žitne biljke najbolj občutljive. Čeprav kasneje škropimo s hormonskimi herbicidi (ko narastejo temperature prek 12 stop. C, saj jih prej ne smemo uporabljati), z njimi sicer zatremo plevele, storjene škode oz. pridelka pa ne moremo več popraviti. Pogosto nastopijo aprila, ko škropimo s temi pripravki, nenadne ohladitve. Možnosti so tele: ... le tega ne vem, kje bomo vzeli družine za njih. — da prestavimo škropljenje s hormonskimi herbicidi na kasnejši čas, s tem pa lahko povsem zamudimo občutljivo stopnjo nekaterih vodilnih plevelov ali - da tvegamo in škropimo, ob ohladitvi da nastanejo poškodbe posevka, ki se kažejo v rumene-nju in ožigu vrhnjih listov, zakasnitvi v rasti in deformiranju žitnih klasov, pričakujemo pa lahko tudi precej manjši pridelek — da škropimo s herbicidom DICURAN FORTE 80 WP DICURAN FORTE 80 WP je edini herbicid, ki z enim škro- seniff pljenjem zatre cel skih plevelov, tako tr .^ttl rokolistnih. Škropim ^Jes šeni po setvi pred vz” di ob P ni po vzniku ali sp° ,:0 je d. zraščanju. Torej na naJP. volj časa, da mernejst rok za. vp|i^ < Temperatura skoraj Td delovanje dicurana J < temperature malo n Celzija, nočne zmrzane oif6^ pljenjem in po njem jo njegovega učinka- ( DICURAN F?RTESe5^ kombiniran herbicid^ j„ -ga tnasulfuron z toluron z 79,25 %• SP stjo ( a no z najnižjo LD50je > 5000 in ” pelitJ« ptice, čebele in rt •. jcor6” uc. nizki dozi skozi liste ,jtevc tako da onemogoča.a v Začetno delovanje je H vjd C Uspešnost delovanj |Uje j, dveh ali treh tednih- a go, tri do štiri mese (a| jO nja je odvisna od t P vrednosti. «| Jeseni pred z odmerkom 2,0 ,j pa s f|r ku jeseni in spom , ^/b ’ pb mo z odmerkom > .nja J glede na rok skrop^ |ahK |r predpisanem odm |(ob slednji posevek ka ščina. Napredek, ki ga uporabi DICURAN 80 WP je: A - z enim škro^' mo semenske trav stnep^vele —• imamo dov° J roka ro najprimernejši P1 jenja ^ti - pri žitu ne P0^^ tudi ob uporabi P pe|zija „ malo nad nič stop- - omogoča , pridelke S pripravkom v FORTE 80 WP K 19g8 p P’ vijivletih 1987 m '^i j/ nih 47 poskusov- jejo skusov' nam PSa- / učinkovitost pr>P VESTNIK 27. SEPrS?^ »eh ■ «3 'P ni tudi na Galium. ran forte ■ .... • Herbicid nove generacije nov dvojni mehanizem delovanja zaradi kombinacije tnasulfurona in dicurana. • Deluje praktično na vse ple- velne trave in širokolistne plevele, • Škropite lahko že pred vznikom in vse do razraščanja žita. • Polno delovanje tudi pri velikih ; ' temperaturnih nihanjih. • Zadostuje eno samo.skropije- • Majhen odmerek (1,5-2 kg/ha), mešanje z drugimi herbicidi v škropilnici ni več potrebno. • Skratka: napredek, prihranek pri stroških, zanesljivo večji pridelki. Proizvajalec: RO Chromos« - Zaštita bilja 41000 Zagreb - Žitnjak tel.: 041/229-492, 229-910 Družbeni in zasebni prodajalci dobijo vse potrebne informacije > nabavi in strokovni uporabi pripravkov Ciba-Geigy pri zastopniku: »Commerce« Einspielerjeva 6 61109 Ljubljana tel.: 061/322-241 telex: 31283 yu comerc telefax: 061/319-594 CIBA~GEIGY Raziskovanja v korist kmetijstva Dicuran forte pisma, mnenja, stališča Pred časom smo v našem Vestniku zasledili pismo bralke, ki je na strašljiv način opisovala razmere na kirurškem oddelku bolnišnice v Rakičanu. Članek je močno odjeknil v javnosti in veliko se je komentiralo o zdravstvenih razmerah v naši regiji, za katere itak vemo, da so zadnje čase vse prej kot rožnate. Omejevanje finančnih sredstev — že doslej premajhnih, kar posebej velja za bolnišnico v Rakičanu, kot smo nedolgo lahko brali tudi v Vestniku — premajhno število zdravstvenih delavcev glede na število pacientov, težave bolnikov pri tem, kako sploh priti do zdravnika in tudi včasih nehuman odnos zdravstvenega osebja, vse to in še marsikaj bega javnost. Prav zadnje je bilo na šokanten način prikazano v omenjenem članku. Čeprav ne nasedam rada vsaki trditvi v časopisju, posebej ne nepreverjeni, naj priznam, da me Druga plat medalje je po tistem postalo kar malo strah priti kdaj kot pacientka na ta oddelek, saj se to lahko zgodi vsakemu. Doslej, hvala bogu, še nisem imela opravka na kirurgiji, zato pa sem pred nedavnim morala zaprositi za zdravstveno pomoč na fizioterapiji, ki je na istem oddelku. Vsak, ki je imel kdaj opraviti tam, ve, kako hude so bolčine, ki človeka prisilijo, da se poda v roke zdravnikom ortopedom, kirurgom, predvsem pa fizioterapevtom, in kako mučno, pogosto zelo dolgotrajno zdravljenje je to. Nebogljen bolnik je pri tem v enaki meri odvisen tako od učinka terapij kot tudi od odnosa zdravstvenega osebja. Tu pa se začne moja »druga plat medalje«, ki jo prikazujem kot »protiutež« pismu bralke, ki je prikazovala nehuman odnos zdravstvenega oseb- ja, predvsem sester, do bolnikov na kirurškem oddelku. Že od prvega dne mojega 10-dnevnega uspešnega zdravljenja od sprejema oz. pregleda pri zdravniku ortopedu, dr. Farkašu, prek vseh terapij, ki so jih vodile fizioterapevtke Albina, Marija, Irena, Danica in Sonja ter fizioterapevt Marjan, pa vse do zadnjega dne, končnega pregleda oz. kontrole pri zdravniku kirurgu, dr. Nemešu, so se podirali in dokončno podrli moji predsodki, moj strah pred zdravljenjem na tem oddelku zaradi omenjenega članka. Izredna prijaznost omenjenega zdravstvenega osebja na fizioterapevtskem oddelku brez izjeme — vključno s sestrami v sprejemnici, njihovo razumevanje do bolnikov ter skrbna strokovna pomoč so več kot hvalevredni. Ne na obrazih, ne v vedenju, ne v besedah tega osebja ni bi- lo videti ali čutiti, da žive in delajo v izredno težkih delovnih razmerah, ki ne prizadevajo samo bolnikov, ampak tudi njih, morda bolj, kot to bolniki laiki slutijo. Ker sem bila veliko pri zdravnikih, v bolnišnicah in zdraviliščih — tudi zaradi podobnih težav kot tokrat — v tujini, dobro poznam »evropske« zdravstvene razmere. Navsezadnje tudi vsi vemo, zakaj si vsi želimo »Evropo zdaj«. V času mojega zdravljenja v bolnišnici v Rakičanu se mi je nehote porodila misel, da se naš »balkanizem«, ki ga imamo z omalovaže-valno primesjo tako pogosto na jeziku, vse bolj umika in približuje »ev-ropeizmu«. Tudi v zdravstvu, vsaj kar se tiče strokovnosti in odnosa zdravstvenega osebja do bolnikov. Osebje fizioterapevtskega oddelka je v tem smislu nesporno že na »evropski ravni«. Kdaj bo na tej ravni tudi materialno in moralno dovolj spodbujano? Bolj kot kdorkoli drugi si to spodbudo zasluži zdravstveno osebje nasploh, saj opravlja najvišje humano človeško poslanstvo, skrb za zdravje, največje človekovo bogastvo. Marija Horvat Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto Z vašim partnerjem zagotavljata varnost Ko se vam dobite dodatna miren začetek Zagotovili ste šolanje Starost vas ne skrbi, da boste uživali varčevalne Tudi, če bo šlo kaj narobe, prebrodili z Iin prihranki pred inflacijo. 2 3 življenjskim si vzajemno skupnega življenja. 4 rodi otrok, sredstva za novega življenja. 5 sredstva za otrok. 6 ker že danes veste, sadove razumne odločitve. 7 v življenju kdaj boste krizo manjšimi težavami. NE VIDIM VZROKOV Vsaka dobra in poštena mati ljubi svojega otroka, sy°^ malčka, tako da bi dala svojo zadnjo kapljo krvi za njeg obrambo in obstanek. A ko ta odraste, in če postane tat. ga P „ lo poštena mati zavrgla. Ne bo hotela o njem nič več vedeti,«1 jo dvakratno boli srce. Prvič, ker je to njen otrok, drugič pa j? ' ker je prav njena rast gnila. Ce celo razbojnik, morilec, potem pa ni pomisleka, da bi se Ji omehčalo pošteno srce do nevrednega ji otroka. Ali ni posten rod do svojih voditeljev enak dobri in pošteni materi? Če se voditelj naroda pokaže v lepi luči, ga bo narod vzW। > a če je ta luč še tako umetna in varljiva. In ko narod spozna, J bil prevaran, bo zavrgel svojega voditelja, če ga je še tako 1JU svoji zmoti. Seveda bo v prvem trenutku zmeden. Ko o resni ve, je ne more takoj dojeti. Pomislimo na primer, da smo P00^. vali prekrasen biser, ki ga visoko cenimo. Ko pa ga damo spe stu, da ga nam oceni, od njega zvemo, da je to navaden apn ’ le da je lepo umetno obdelan. Ko smo zvedeli za pravo vrvws(j) obstaja v naših srcih še vedno zakrknjeno prepričanje o ki nam je bila prenešena od naših prednikov. Od ugotovlt^eoravo riosti bisera mora preiti nekaj časa, predno moremo dojeti I’ f vrednost, resnico. Srce in razum sta si v sporu toliko časa, ne zmaga razum. .. Tik pred koncem vojne, ob njenem koncu in kratko po M-V KNOJ pobil okoli pol milijona ljudi. Vemo pa, da organ dela tako, kakor jo vodi in ji zapoveduje voditelj, šef. Tisti, posredno pobija, je morilec, saj sicer ne bi mogel oprav Ja |jeza nega dela, toda glavni in največji morilec je tisti, ki da po* J poboj. Sef KNOJ-a pa je bil maršal Tito. In če bi padla le . setina tistih, ki so bili žrtve KNOJ-a, so kljub temu veliki mo In ker je tako, kakor pač je, ne vidim vzroka, zakaj naša,. i mokratično izvoljena oblast okleva ali pa se celo boji, odlokom ukazala, da se morajo odstraniti vse slike, sohe mi morilcev iz vseh javnih prostorov. Saj ima vsaka °b. h]aStne sti in pravice ukrepanja po svoje. Čudim se, ker sedanja o stori kaj več takega, da bi dvignilo njen ugled pri naro^^jenu1 menijo, da bo sedanja oblast zdržala le še to leto, ali pa * tja do pomladi. Če bo to res, bomo lahko zavrteli film z Vladala je eno samo poletje. . Pred koncem svoje vladavine so se slovenski KomunisU izkazali. Ni niti enega dejanja naše nove demokratične o j bi ga lahko poravnavali v vrednosti z dopolnitvijo amao slovenski ustavi ali pa z odhodom slovenskih Komunist0 jen najstega kongresa ZKJ. Tudi nihče iz nove vlade ni tako s strani jugoslovanske oblasti, kot je to bil Jože Smole, m s£| pfi moramo priznati, da so slovenski komunisti omogočili, ja je nas nastale demokratične organizacije, demokracija. M,s. ^gosl0" novi oblasti edina ovira za odločno ukrepanje JNA, ki m ^slovanska, ampak srbska. K temu naj pripomnim, da so sv J & te-venski komunisti v težjih razmerah odločneje ukrepali, mu, da je bila armada tedaj močnejša in Jugoslavija m razmajana. . d)očnejše Naše ljudstvo pričakuje od demokratične oblasti o ukrepanje. Zaradi dosedanjega delovanja oblasti je Ijuo5 razočarano. Pričakovalo je večji učinek demokratičnih si - pOno-je že slišati, da je vprašanje, kdo bi sedaj zmagal, če bi sVo-vno volitve. In če bo morala sedanja oblast res kmalu P° vs3jksJ ja šila in kopita ter prepustiti vladanje drugim, naj ukr.e? ^unist)' takšnega, kot so to storili ob svojem koncu slovenski * jpu-S1' Tedaj jih bo imelo naše slovensko ljudstvo v dobrem sp cer bo mislilo, da je bila to le megla, ki je prišla in ods j Naša sedanja oblast bi morala delati več v domovin'. sa-v tujini, dasiravno je tujina tudi važna. In delati bi mor eB) na mi in tedaj jim bo šele bog pomagal. S prevelikim našla J Boga, bodo preklemano malo dosegli. Jože^"1 Stran 8 Z izpolnitvijo zavarovalne police, Življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav z enim podpisom lahko izpolnite vseh zgornjih sedem točk. zavarovalnica triglav Kerživljenjepotrebuje varnost o z o Q 3 H c« Sporočamo svojim cenjenim gostom, da že toži' h mo vinski mošt. t' , " Poleg priporočamo vsak dan tople malica la in poslovna kosila, jedi iz divjačine, 1°^ bograč. • Ribe vseh vrst • ter druge jedi. Cenjenim gostom se priporočamo s pestro t°~ stinsko ponudbo! Milan in Majda Dokležovje 1, 692^ U.Sobom.Tel.:^ ] iALON POHIŠTVA • KUHINJE • KUHINJE • KUHINJE • KUK|NJ KUHINJE______________________.....—' • vseh barv • različnih materialov • 1.500 različnih elementov 0 m1 • brezplačno svetovanje, izdelava načrtov p vaše kuhinje USTREŽEMO VSAKI VAŠI ŽELJI! ... • UGODNO • UGODNO • UGODNO^ NUDIMO VAM ŠE: 12 tipov spalnic • rega|e‘deJi vne sobe • otroške in mladinske sobe • garniture iz blaga in usnja • kosovno P°” sVet' ogledala • predsobe • kovaške izdelke • #ol • jedilnice • stole • mize • vitrine • lo*8 4 od • kopalnice • francoske postelje • kavčefne pedske postelje • jogije • pohištvo za P1 *e kai' 222-28 PREŠERNOVA 1, 62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-^^^ VESTNIK 27. SEP*^ kulturna obzorja Po enaintridesetih letih ponovno zborovanje v Soboti SODOBNA KOMORNA GLASBA RADENCI 90 FESTIVAL KONTINUITETE kulturni . koledar razstave ^ino v k' ste Prihajali v zadnjih tridesetih letih študirat zgo-Pofalult f°'jano’ se Prav g°tovo spominjate anekdote, ki je krožila l«sije Vse ' Anekdota z zborovanja zgodovinarjev v Murski Soboti, )fvCs a,s ovenska zgodovinska srenja temeljito pokvarila prebavo sai natank° s hrano ali z vodo), bilo pa je vsekakor dovolj ^nturc'Se mn°®' ,ravno P° tem še vedno spominjajo naših krajev. >nju 1 Pa ,so bili tudi drugače vedno nekoliko sumljivi, saj se po Hotenci nezaupljivih Kranjcev ne morejo odločiti, ali bi bili •Oj, Z^at'’ Madžari ali kar Panonci. Je pa zborovanje, ki sta ga p sePtembra 1959 pripravili Zgodovinsko društvo v Lju-^ontui/fA Ursko fnu2^3^0 društvo ter ga posvetili štiridesetletni-’jetokn’’-- ne Parrije Jugoslavije, dalo svoj pomemben rezultat. Bi-•■»iTi ;J-lzlca Prispevkov z naslovom: Prekmurski Slovenci v zgodo-'•l.kako Je urechl dr. Bogo Grafenauer. V svoji uvodni misli je zapi-"•'skazgUBa’ da hosta zborovanje in knjižica pripomogla, da prek-Aisju ” kovina ne bo več pomenila sive lise v slovenskem zgodovi-^dovinsk1^3^ ^a se b° tudi t0 področje enakopravno vključilo v dostojni raz'skave. Kljub številnim razpravam in tudi nekaterim "•»ni del'1^ Puhhkacijam, ki so nastajale bolj naključno kot pa se-%®o, daSlstemat'čnih, kompleksnih raziskav, lahko danes ugota-!%re2ieje razmere niso bistveno spremenile. Pri večini zgodovin-aov (na žalost je teh zelo malo, saj smo narod, ki ne pre- I'lahTe’ re?n'^no dobre kompleksne zgodovine) se Prekmurje ™POseb na.ide na zadnjih straneh s pripisom, da so tu pač ve-poin ne ae fazmere. Na srečo nekaj domačih zgodovinarjev ni ver-n^dzbi e.rJame v tolikšno moč posebnih razmer in kot osamljeni ? PovezN0 'n P’šejo, kolikor morejo. Mnoge pa je v zadnjih petih t08osema ° Zgodovinsko društvo za Pomurje. Društvo združuje ^foviru/ et zgodovinarjev in ljubiteljev in sodi med najbolj akti-Ae min‘1 VeZ-e zgodovinskih društev Slovenije. Zato, in ker so ven-?r°v®nia i tr' desetletja, mu je. bila zaupana priprava letošnjega % v MS °,venskih zgodovinarjev, ki bo od L do 3. oktobra v hotelu Osted Ski Soboti- J® tuh v Sloveniji med obema vojnama, Janez Malačič: |PiSrArac'je Slovenije po 2. svetovni vojni, Zdenko Čepič: No-IpVovk . P° letu ,945' Ludvik Olas: Izseljevanje iz Prekmurja, V >h A1°^z®eljevanje >z Primorske med obema vojnama, Majda kekseJ Kalc: Izseljevanje iz Beneške Slovenije. Prvi dan V lovenj;0®0 sklenili z občnim zborom Zveze zgodovinskih dru-ne ln sPrejemom, ki ga pripravlja predsednik Skupščine Sobota. 280dov' srečanja slovenskih zgodovinarjev v Pomurju ne more biti brez i^lednii"16^ NA >e namenjen drugi dan zborovanja, ko bodo predsta-.VPfedsta - erat': Jožef Smej: Pregled srednjeveške zgodovine Murske lA, En(tVlt^ Povega mestnega grba, Irena Savel: Najstarejša poselitev kiUrje ue fitnesi: Madžarski viri o zgodovini Prekmurja, Janez Bala-glava Ot oremlje umetnostnih importov, Ivan Rihtarič: Prebivalstvo ShA^aniFStVa Ljutomer v letih 1880—1910, Albina Luk—Nečak: Manj- Strank na območju Prekmurja, Porabja in avstrijske Štajerske, Franc Ain ° Prekmurju med vojnama, Metka Fujs: Značilnosti madžar-uprave v Prekmurju v drugi svetovni vojni. W 'vpre Ov>narjev je učiteljev, tistih, ki so se s političnimi sprememba-?I>OiOi.natheniffPU’ kai in naJ UŽ'J°’ ^ko naj zastavijo pouk zgodovine. M č2god ■ ®ovor 0 strokovnih pogledih in željah pri pripravi novih vse-) Vr ■ ,efan V'06, v katerem bodo s svojim prispevki sodelovali tudi Marja Si; ti (je| rajar, Janko Prunk in Peter Vodopivec. Shia^ovincJ^reranja bomo sklenili s sestankom sekcij, ki delujejo pri So; ločeno” draštev Slovenije in v katere se lahko vključujejo vsi, ki jih TO.11 tovek Področje zgodovine. To so sekcije za šolsko, krajevno, gospo- nailZ8°dovrn0. Sledila bo ekskurzija po Prekmurju z ogledom ne-'Sr ' dobr' kulturno-zgodovinskih spomenikov in slovo v upanju, ' "Švedov £?stitelji in da bodo anekdoto o pokvarjenih želodcih zamenja o uspešnem delu, lepih krajih in gostoljubnih ljudeh. Metka Fujs Osemindvajsetič se je v kongresni dvorani hotela Radin predstavila maloštevilnemu občinstvu smetana slovenske in jugoslovanske poustvarjalnosti in predstavila umirjenejši del sodobnih glasbenih tokov 20. stoletja. Letošnji festival je v nekaterih osnovnih elementih v celoti nadaljeval usmeritve vodstva festivala, ki so si jih zastavili pred skoraj tremi desetletji. Ob nastopajočih — šlo je za mešanico mladih in izkušenejših poustvarjalcev, ki so pa vsi po vrsti vrhunski umetniki — so tudi v letošnjem programu nadaljevali tradicijo premiernih predstavitev stvaritev slovenskih umetnikov. Prvi dan je Aci Bertoncelj, pianist in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, krstil Srebot-njakovo skladbo Variacije na temo Slavka Osterca. S tem delom je tako na festivalu spomnil občestvo, da je tudi Prlekija tesno povezana s soustvarjanjem sodobne glasbe na najvišji ravni. Še isti večer pa sta dva mlada umetnika, brata Petrač, prvič v Sloveniji javno izvedla Leskovi-čevo sonato za violončelo in klavir. Po avtorjevih spominih pa gre za tretjo izvedbo tega dela nasploh. To so stalnice, ki so nekako v skladu z usmeritvami festivala že od začetka. Nekoliko od koncepta pa je letošnji festival odstopal v vsebinskem delu, saj so v treh koncertih umetniki (vključno z Mladen Tancer Ob treh obletnicah Henrika Schreinerja Schreiner je imel že od samega začetka ravnateljevanja zelo težavno stališče. Moral je modro in preudarno usklajevati močne germanizacijske silnice in pritiske avstrijskih oblasti na Spodnjem Štajerskem, hkrati pa previdno, a načrtno prebujati, utrjevati in na dolgi rok usmerjati prebujajočo se slovensko zavest tako med dijaki kakor tudi med pedagoškim zborom na zavodu. Takrat, v izredno občutljivih časih, na prelomu stoletja in na predvečer prve svetovne vojne, to ni bilo niti malo lahko, prej tvegano in z veliko možnostjo, da ga zamenjajo na ravnateljskem položaju. Tega seje Schreiner vseskozi dobro zavedal. Vse to je od njega terjalo manevrsko širino in dovolj zanesljivo jasnovidnost v prihajajoči čas. Pri tem so ga reševali njegova temeljita strokovnost in velike organizacijske sposobnosti pri zares uspeš- UROŠEVEM OBJEKTIVU (S^in ^OŠKA TRŽNICA — Svetovni popotniki trdijo, da mesto spoznaš po njeni tržnici, ki it, iit^' i° duša dogajanja. Če bi sodili po fotografiji soboške tržnice ob Titovi cesti, ki jo je Ko-A d*’ A im e*a bila Murska Sobota sila pusto mesto. Dandanes je na tržnici živahneje, kar je ra-? mesto veliko več prebivalcev, pa tudi preprodajalcev, ki ponujajo sadje in zelenjavo, pa k'1)j’ , * takrat, ko so redki okoličani prinašali sem svoje pridelke in plodove: v jeseni pred-0 im«r o11*0 z one strani Mure, občasno pa tudi »puter« in skuto ter smetano. Poznalo se je, 'tL ^hi Sobočani v tistih časih na svojih domačijah lahko prašiče in krave ter da so pretežno Ai,. ‘skrh ' blodnje velja tudi danes, toda do rodnih domačij z ostarelimi starši je predaleč za k b^nie ^di prišlekov in tistih, ki se oskrbujejo na tržnici in v blagovnici (ki stoji na mestu N je vse več. „ „ , B. Bavčar Le Zagrebški godalni kvartet je nekoliko posegel v avantgardno glasbeno umetnost 20. stoletja z deli Cipra in Strmčnika. Sicer pa so potrdili, da kljub pomladitvi sodijo v vrh glasbene ustvarjalnosti v Evropi. Zagrebškim godalnim kvartetom) poslušalstvu predstavili umirjenejšo smer sodobne Evropske glasbe, v kateri so prednjačili umetniki, kot so Šostakovič, Debussy, Ravel in drugi. Glasba, ki smo jo poslušali, je bila klasicistično sodobna, nekoliko odmaknjena od čiste avantgarde in s tem zelo približana ušesu poslušalcev. Škoda, da glasbene šole Pomurja in Maribora ne izkoriščajo tega festivala v takšni meri, kot bi jo lahko, saj vrhunskih umetnikov, ki bi predstavili toliko raznovrstne glasbe na tako visoki ravni, ni vsak dan v Pomurju. Ob tem pa bi mlade glasbenike vsaj seznanili s so nem vodenju šolskega zavoda. Bolj ko se je pri nas zaostroval narodni boj, tem težavnejša je bilo ravnateljevanje in vse bolj so šolske oblasti bdele nad mariborskim učiteljiščem, ki je prav po Schreinerjevi zaslugi uživalo velik sloves in strokovni ugled v nižjeavstrijskem prostoru. V Schreinerjevem vztrajanju na mestu ravnatelja se kaže vsa njegova veličina in zvestoba slovenskemu narodu, njegova neomajna pripravljenost, da po svojih močeh in sposobnostih prispeva kar največ za razvoj in utrditev slovenske narodne zavesti na Spodnjem Štajerskem. Torej prav nasprotno temu, kar je uradna šolska oblast pričakovala od Schreinerja in za kar ga je postavila na čelo mariborskega pedagoškega zavoda. S prihodom v Maribor se je Schreiner začel razvijati v pravega in temeljitega pedagoga v najžlahtnejšem smislu besede. S svojo nadarjenostjo, jezikovno kultiviranostjo in s poglobljenim samoizobraževanjem v pedagoških predmetih je dodobra vpil vsa dotedanja pedagoška znanja. Neprekinjeno je spremljal vse napredne pedagoške tokove v evropskem prostoru, jih kritično presojal in z njimi seznanjal slovensko učiteljstvo. V delo učiteljišča je vnesel novega in svežega pedagoškega duha, organizacijsko je posodobil praktično delo učiteljiščnikov, več profesorjev na zavodu pa je pridobil za pisanje v pedagoškem revijalnem tisku in za pisanje posameznih metodik. Prav zato je bilo delo mariborskega učiteljišča takrat na vrhuncu, vodilno v slovenskem in širšem avstrijskem pro-. štoru. K tako laskavemu ugledu mariborskega učiteljišča v tisith časih Schreiner ni prispeval le kot njegov ravnatelj in profesor, marveč, in morda čelo bolj, kot pisec mnogih kakovostnih in opaznih pedagoških razprav, samostojnih knjižnih izdaj, kot sopisec učbenikov, kot vztrajen in vnet zagovornik novih in naprednih pedagoških idej na prelomu v naše stoletje, kot urednik in kritik, kot širok popularizator vzgojnih misli med ljudstvom, kot sotrudnik v več dejavnostih tudi širše in zunaj učiteljišča, kot imeniten vodnik in usmerjevalec posameznih profesorjev na učiteljišču, ki so se pod njegovim vodenjem razvili v izvrstne strokovnjake in cenjene pedagoške pisce. Ne prej in ne kasneje ni na mariborskem učiteljišču tako ži- dobnimi tokovi glasbene umetnosti. Pa še beseda, dve o letošnjem kolokviju. Bil je namenjen enemu največjih slovenskih skladateljev 20. stoletja, Lucijanu Mariji Škerjancu. Čeprav velja ta skladatelj za simfonika oz. skladatelja, ki se je ukvarjal s pretežno obsežnejšo orkestralno ustvarjalnostjo, pa je kljub temu napisal 27 klavirskih mojstrovin. In tem je bil posvečen kolokvij. Čeprav se festival iz leta v leto ubada z velikimi denarnimi težavami, pa mu vsako leto vendarle uspe preživeti. Upajmo, da bo tako ostalo. . Dušan Loparmk vo gorela bakla pedagoškega duha in samo v Schreinerjevem času je bilo toliko ustvarjalnih moči, ki so žarčile v slovenski kulturni in pedagoški prostor s tako močjo, da so njih sledi ostale žive in zaznavne vse do naših dni. Schreinerjev pedagoški opus obsega nad sedemdeset spisov: člankov, razprav, samostojnih knjižnih del, del v soavtorstvu, kritik in ocen. Bil je pobudnik in imeniten sopisec novih čitank, jezikovnih vadnic in metodik za učno delo v osnovni šoli. V desetletjih nabrane pedagoške izkušnje in lastne poglede na novo šolo je strnil v svojem labodjem spevu »Preosnova jugoslovanskega vzgojstva v smislu demokratizma«, ki je bilo objavljeno leta 1919. V tem imenitnem, poglobljenem in vizionarskem besedilu se Schreiner dotika vseh temeljnih pedagoških vprašanj prelomnega obdobja, ko se je na razvalinah propadle Avstro-Ogr-ske rojevala nova država Jugoslavija in je v preosnovi vzgojstva iskala sebi ustrezno podobo nove šole in nove vzgoje. Žal Schreinerju arhitektu novega šolstva ni bilo dano, da bi bil doži-■vel uresničitev svojih idej, slovensko učiteljstvo pa je v najbolj občutljivem času ostalo brez vodnika, ko mu je bil najbolj potreben zanesljiv in preudaren pedagoški krmar. Ko danes s primerne časovne oddaljenosti kritično ocenjujemo celotno Schreinerjevo pedagoško poslanstvo in njegov obsežni delež v bogati zakladnici slovenske pedagoške misli, smo mu dolžni dati spoštljivo priznanje za veliko in bogato opravljeno delo. Široko razgledan v 'strokah, pedagoško tankočutno izbrušen, odličen mentor, vodnik in organizator modernega pedagoškega dela se je Schreiner s svojim večdeset-letnim temeljitim pedagoškim delom trajno zapisal med slovenske pedagoške klasike. Rojstni Ljutomer se je svojega velikega rojaka spomnil ob stoletnici njegovega rojstva. Na rojstni hiši je bila odkrita spominska plošča. Maribor mu je svojo veliko hvaležnost izkazal leta 1955 s postavitvijo in odkritjem monumentalnega spomenika v neposredni bližini tedanjega učiteljišča. Oba pomnika ohranjata v nas misel na Schreinerja in njegov kulturno-pedagoški delež. Oporoka velikega slovenskega pedagoga o boljši šoli in o boljši prosvetljenosti slovenskega naroda nas mora voditi v naših naporih, ko iščemo podobo nove šole in novega duha v izobraževanju! MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bodo v petek, 28. septembra, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Sobota moje mladosti Jožeta Kološe-Kološa. Razstava bo v počastitev mojstrove 70-letni-ce in 50-letnice fotografskega ustvarjanja. Obenem bodo predstavili njegovo fotomono-grafijo, ki jo lahko ob otvoritvi tudi kupite po znižani ceni. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava akrilov, olj, gvašev in akvarelov Veljka Tomana. RADENCI — V restavraciji Vikend je na ogled razstava grafik akademskega slikarja Lojzeta Logarja in risb otrok osnovne ter srednje šole za gostinstvo in turizem; v restavraciji hotela Radin pa so razstavljene tapiserije Silve Posavec. LENDAVA — V muzejskih prostorih lendavskega gradu je razstavljena bronastodobna naselbina Oloris, v galeriji pa si lahko ogledate risbe otrok osnovnih šol. MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava likovnih del slikarja Nandeta Vidmarja. Na ogled je 145 risb, grafik in akvarelov, nastalih med obema vojnama. Knjižne uspešnice ta teden v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti: Barbara Taylor Brandford: DEJANJE VOLJE (Mladinska knjiga) Danimir Kerin — SADJE V NAŠI PREHRANI (Kmečki glas) POMURJE A-Ž (priročnik) POMURSKA ZALOŽBA Izlet na Dunaj Člane turističnega društa vabi društvo Radenci na Dunaj. Ogledali si bodo zgodovinske spomenike in kulturne znamenitosti tega evropskega središča. Izlet bo 13. 10. 90, odhod ob 4. zjutraj. Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota Trubarjev drevored 4, tel.: 21 957 OB J A VLJA A VDICIJO ZA VPIS V PLESNO ŠOLO INTAKT 90/91 Vpisovali bodo začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaj (od 7. leta starosti). Avdicija bo 4. 11. 1990 ob 17. uri na Osnovni šoli L ^TEMBRA 1990 Stran 9 ne zgodi se vsak dan PRI UMNEM GOSPODARJENJU JE NEPOGREŠLJIV MOSKVA SE PODIRA? d. o. o. Podjetje za poslovno informatiko je ekskluzivni zastopnik IPC za Jugoslavijo. Sedež ima v Murski Soboti, Grajska 1 a, te!.: (069) 21 353. IPC RAČUNALNIKE LAHKO ŠE DOBITE: 9 HIPEC DOMŽALE 9 MPA ZRE-NJANIN 9 MIKROS VARAŽDIN 9 FIS VALUTA OMIŠALJ 9 ELKOM COMPUTERS & POS OHRID 9 TIM SOFTVVER SERVIS BEOGRAD 9 ROŽLE MARIBOR Cerkev Vasilija Blaženega, ki jo krasijo čebulaste kupole bleščečih barv, je značilen moskovski motiv, ki nam ga ponujajo razglednice. Pod zemljo pa to 500 let staro poslopje negotovo stoji na gnilih lesenih podpornikih. »Cerkev se raztaplja kot sladkor v čaju,« pravi Aleksander Zajcev, geofizik, ki je pred kratkim pregledal poslopja v Kremlju. Zruši se lahko že ob prvi paradi ko bodo čez Rdeči trg zahrumeli tanki. In ta cerkev je le ena od propadajočih znamenitosti sovjetskega glavnega mesta. V mestu, zgrajenem na rekah, močvirjih in trdnjavskih jarkih, grozi propad stotinam poslopij. Vse to je posledica površne gradnje in malomarnega vzdrževanja. V nevarnosti so skoraj vsi arhitekturni zakladi Kremlja, vse od razpokanih katedral do nevarno nagibajočega se stolpa Ivana Velikega. Mestni svet je pred dvema letoma ustanovil posebno komisijo, ki naj bi poskrbela za rekonstrukcijo 300 poškodovanih poslopij. Vendar pa je naloga za sovjetske finančne zmožnosti preobsežna. Sovjetski voditelji so v letih svojega gibanja občutno prispevali k propadanju kremeljskih ppslopij. Leninov mavzolej, ki ga je dal zgraditi Stalin, po besedah nekega mestnega funkcionarja ni nič drugega kot »cementna škatla, postavljena na jarku, napolnjenem z glino«. Mavzolej izpod r“vpniF"i J ZALIVSKE ! i KRIZE i | V Rokavskem prelivu pri | IDeauvillu sicer ni bilo vojnih ■ ladij, vendar je francosko le- I | toviško mesto kljub temu ču- | Itilo zalivsko krizo. Na vsa- _ koletni dražbi enoletnih dir- I | kalnih konj so lastniki in | I rejci prebledevali, saj so nji- _ hovi lepotci najboljših pa- | I sem zbujali le malo zanima- ■ _ nja in dobivali še manj po- J I nudb. In kaj je bil vzrok? | ■ Pozornost zbujajoča odsot- ■ ! nost premožnih emirjev z * | Bližnjega vzhoda. Cene na | ■ dražbi so bile povrečno za 19 ■ ■ odstotkov nižje kot leto po- ” | prej. Od 138 prodanih konj | Iso jih samo deset skoraj na ■ skrivaj kupili Arabci, ki so ■ | trgovali pod izmišljenimi | ■ imeni. Med uglednimi, a od- ■ šotnimi kupci so bili tudi I | štirje bratje Maktoum iz | IDubaija, ki so v prejšnjih le- _ tih sami pokupili skoraj vse I B najlepše in najdražje živali. I ! Lani so na primer kupili 40 * I odstotkov vseh konj, kar jih | ■ je bilo naprodaj. Med zna- ■ ” menitimi ljubitelji konj so ■ I pogrešali tudi princa Jazida | ISauda iz Savdske Arabije in ■ Kaisa el Saida iz Omana. površja iztiska zemljo in vsako leto za štiri milimetre zdrsne proti Rdečemu trgu. Stalin je dal pod palačo ministrskega sveta zgraditi bunker, zaradi katerega se zdaj utegne podreti celotno poslopje. Leta 1961 so na ukaz Nikite Hruščova med starodavnimi kremeljskimi cerkvami zgradili sodobno kongresno palačo iz marmorja in stekla. Zaradi njenih velikanskih temeljev se zdaj okoliška poslopja pogrezajo, od tega najbolj vidno velika kremeljska palača iz 19. stoletja, kjer prirejajo srečanja na vrhu in bankete. Podtalnica, ki odnaša pesek, glino in prst, ogroža tudi rezidenco patriarhov in bližnje cerkve. Jugovzhodni del Uspenske cerkve iz 15. stoletja, v kateri so freske neprecenljive vrednosti, dobesedno poka. Zunaj kremeljskih zidov so se 'pred štirimi leti razrahljala tla pod Leninovo knjižnico, ker so v bližini gradili postajo metroja. Zato je resno ogrožena knjižnica, ki je največja sovjetska zakladnica zgodovinskih dokumentov in svetovne književnosti. Zdaj iščejo nadomestni prostor za 30 milijonov knjig. Temelji desnega stebra znamenitega Bolšoj teatra lahko vsak trenutek razpadejo, ker jih raztaplja podtalnica. Tudi druga moskovska poslopja so izpostavljena razdiralnemu delovanju geologije, časa in nesposobnosti. Eden takih žalostnih primerov je Politehnični muzej, ki so ga zgradili leta 1872 kot spomenik ruski znanosti. Stoji na trdnjavskem jarku iz časov Petra Velikega in se hitro pogreza. Podtalnica je že tako narasla, da je muzejska uprava dala skopati jamo in namestiti črpalke, ki 24 ur na dan črpajo vodo iz kleti. Na kletnih zidovih so se namnožile bele bakterije, ki razžirajo cement. Sistem zasutihjarkov in rek je ogrozil tudi dragoceno umetniško zbirko v Tretjakovski galeriji, v nevarnosti pa je tudi staro poslopje KGB-ja na trgu Džeržinskega. Inženir Georgij Podgrebecki, ki ga je mesto najelo za reševanje propadajočih znanosti, pravi: »Vse to lahko pripišemo zanikr-nosti, neodgovornosti in brezbrižnosti.« Cas se izteka. Če mestni očetje ne bodo karseda hitro organizirali arhitekturne reševalne akcije, marksizem ne bo edina stvar, ki se bo sesula na smetišče zgodovine. Inteligentna komunikacija neznanih bitij? UPORI INDIJANCEV V KANADI Kanadski železniški premd je na severozahodnem ^1“ province Ontario zaradi barikad, ki so jih postavili Indijanci, za nekaj časa zastal, f® potniški prevozi med Torontom in zahodom so bili odpovedani, dnevno pa je stalo Čez 30 vlakov. Kanadski zvezni minister P promet je železniškim družbam naročil, naj se v spor z Indijanci ne vmešavajo, dokler ne bodo proučili možnosti za pogajanja. Indijanci iz okoli# Long Laka in Heron Baya so se z blokado železniškega pro; meta solidarizirali in pbdprn upor Indijancev iz plemena Mohawk pri Montrealu, pa tudi svoje zahteve. Zapletli so jim dele rezervata, ne »s bi jim prej to povedali. Na za seženem ozemlju nameravajo Kanadčani zgraditi nove ceste in železniško progo. »Na® ostane samo še močvirje,« pritožujejo Indijanci. Pred dnevi pa so se v Montrealu začela pogajanja m kanadsko vlado in Mobaa • Spor med Mohawki in kana skimi oblastmi se je začel pred meseci. Belci so si ’ mreč na ozemlju Mohaw»’ »zaželeli« igrišče za golf 'n zemljo oziroma gozd Molkov enostavno zaplenili, in janci so se uprli, gozd zase« > postavili barikade in ozemlji orožjem branili pred policijo. Že pred pogajanji kanadske oblasti zahtevale, Indijanci podrejo banka ' Vendar je vlada že na zace pogajanj zavrnila 50 cev, ki so jih poslali Moha Zato vse kaže, da bojne se Indijanci in kanadska vlad ne bodo zakopali. Narava se zna včasih poigrati z jesenskimi sadeži. Ali zrastejo izjemno veliki, ali pa se .spremenijo v čudno obliko. Tako je na njivi Pertocijevih v Murski Soboti zrasla bučad-vojček. Vulkani, doline in razpoke na Veneri Na žitnih poljih na jugu Anglije ponoči še vedno nastajajo nepojasnjena in skrivnostna znamenja. Z letala so videti, kot bi bila vrezana v žitna polja. Imajo obliko popolnih geometrijskih likov, z jasno začrtanimi robovi. So različnih velikosti in kombinacij, od treh do trideset metrov v premeru. Žito je tako tesno pritisnjeno k tlem, da ima človek občutek, da hodi po rogoznici. Vsa stebla žitaric so obrnjena v smeri urnega kazalca in so samo upognjena in ne zlomljena. Nova znamenja so čedalje večja, poleg krogov pa sedaj nastajajo še polkrogi, ki obdajajo kroge, pravokotniki in rahlo obokane črte. S skrivnostnim pojavom se že nekaj mesecev intenzivno ukvarjajo znanstveniki, politiki in vojska. Pred kratkim so se o tem na konferenci v Oxfordu pogovarjali znanstveniki, vendar niso ničesar dognali, v reviji New Scientist pa avtor prispevka izključuje možnost, da bi bili piktogrami delo človeških rok. Znanstveniki proučujejo nastanek teh znamenj s posebnimi fotoaparati, kamerami in senzorji. Nastajajo ponoči, v čudnih okoliščinah in ponavadi nesli-čno. Ob nastanku enega od pik-togramov so senzorji zabeležili visoke frekvence in nenaden, lokalno omejen toplotni udar. Naslednje jutro so zagledali veliko novo znamenje, toda za mestom, kjer so stale merilne naprave. Na sredi kroga so našli zdrizasto snov, ki so jo dali v laboratorijsko analizo na univerzo v Surre-yu. Vendar še do danes niso ugotovili, iz katerih sestavin je snov. Medtem pa ta nenavadni pojav ni več samo angleška posebnost. Podobne tvorbe nastajajo tudi na travnikih, v gozdovih in na snežnih površinah v Avstraliji, ZDA, Kanadi, Sovjetski zvezi in v Franciji. Nedavno je v Angliji izšla tudi knjiga o teh pojavih. Hitro je postala uspešnica in je že prevedena v nemščino. V knjigi so zbrane fotografije znamenj, ki že več let nastajajo v različnih oblikah. V knjigi so naštete vse kolikor toliko resne znanstvene razlage pojava. Na koncu pa avtorja knjige izrazita domnevo, da gre za »inteligentno manifestacijo oziroma komunikacijo neznanih bitij«. Posnetki Saturna i® Plutona ., Strokovnjaki ^.^aSAP0.'^1 vesoljske raziskave (N dobib.Phj čili, da bodo septembra posnetke Saturna in P (nj tele®^ posnel velikanski ‘ esOlje P j ^»j Hubble. Teleskop so v v aprila letos. Opazova bi najoddaljenejše P , da J” ;t Kmalu pa se je njem cela vrsta napa K- oPL |P zaradi nepravilno bruš af,je■ ti- pošiljal zelo nejasne fot » go J« r jj-skop se je tresel vs^V^l šel iz svetlega v temno P |,o ski agenciji načrtujejo, 199 nja odprava na Shuttl šala odpraviti napake Prvi posnetki Venere, ki jih je posnelo ameriško vesoljsko vozilo Magellan, so pokazali, da so na njenem površju ravno takšni vulkani kot na primer na Havajih, rečne doline, kot je na primer tista ob Renu, in razpoke, kakšne je na primer videti v epicentrih potresov. Posnetki, narejeni z radarjam, ki je prodrl skozi gosto Venerino ozračje, so presenetili znanstvenike z nepričakovano koristnimi in zanimivimi podatki. So desetkrat jasnejši in bolj podrobni kot tisti, ki sta jih posneli sovjetski vesoljski vozili Venera 15 in Venera 16, ali pa tisti, ki so jih dobili s pomočjo radijskih teleskopov na Zemlji. Kažejo namreč, da je Venera v nasprotju z doslej razširjenim mnenjem veliko bolj podobna Zemlji in da je imela burno geološko preteklost, katere sledovi so vidni na njenem razbrazdanem površju. Strokovnjaki v ameriškem vesoljem centru NASA nameravajo spet aktivirati radar na Magellanu v septembru, da bo nadaljeval snemanje Venerinega površja. NOVE NAJDBE IZ OBDOBJA DINASTIJE HAN Kitajski arheologi so v bližini mesta Xian našli več pobarvanih kipcev iz terakote. Kot poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua, gre za najpomembnejše arheološko odkritje na Kitajskem. Najdene figure sodijo v sam kulturni vrh obdobja dinastije Han (imajo jo za drugo kitajsko cesarsko dinastijo, ki je vladala med letom 206 pr. n. št. in 220 n. št.). Kipci upodabljajo nage moške postave brez rok, veliki so tretjino naravne velikosti in poslikani s črnimi lasmi, obrvmi in bradami. Nekateri med njimi imajo glave pokrite s svetlo rdečimi svilenimi trakovi, svilena oblačila pa so razpadla. Našli sojih v 24 metrov globokem grobu cesarja Jingdija (188—144 pr. n. št.) in njegove žene Wang. Izdelani so v pravilnih telesnih sorazmerjih in so jih arheologi že poimenovali »vzhodnjaški Apoloni«. Po izjavah kitajskih strokovnjakov naj bi najdba teh kipcev pomenila prelomnico v zgodovini kitajske umetnosti. Od zastonj vina do pozdravnega Kratek izlet v Graz z zaklju^ v Casinu je v vsakem Še posebno do 30. decembri dobite ob svojem pozdravni žeton v vrednosti izredno znižani vstopni ceni dobrodošlico vam bomo kozarcem penečega vina R°u i^i Izrežite ta kupon in ga v Casino Graz. Veselimo se v Stavite! Landhausgasse 10, A-8010 Graz. Ih ponudba velja do 30. d^ 15. ure dalje. (Prt vstopu In Igri veljajo splošna pravila). VESTNIK 27. SEPT^?^ Stran 10 za vsakogar nekaj MOJSTRI TELESNE DOBRO JE VEDETI GOVORICE Omamen vonj novega pohištva Novo pohištvo in preproge imajo zelo neprijeten vonj po barvi, lakih in razredčilih. Ti vonji lahko zelo škodujejo zdravju, zato je priporočljivo nekaj dni potem, ko na novo opremite stanovanje, prostore čim več zračiti. Po šestih tednih vonj običajno izgine. Zavese po tednu dni ne bi smele več zaudarjati. Vonj, ki ga ima novo pohištvo, povzroča glavobol, slabost, omotico, vnetje sluznice, solzenje in alergijo. Pri nakupih moramo upoštevati naslednje: Pohištvo: Pohištvo je večinoma iz cenenih vezanih plošč, ki oddajajo zelo neprijeten vonj. Pohištvo iz masivnega lesa ne zaudarja. Talne obloge: Strupene snovi so sicer tudi v preprogah vse redkejše, vendar tu velja, da moramo biti previdni in da je treba na hovo opremljeno sobo pogosto zračiti. Vezane plošče: Pred nakupom vezanih plošč se pozanimajte o njihovi kvaliteti. V zahodni Evropi že prodajajo vezane plošče, ki ne vsebujejo za okolje škodljivih snovi. Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50, tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefax: (069) 21 136 Za prvo osemletko proti kanalu Vzgojite pritlikavo drevo [tisi,. St"1' 0*r°ci so mojstri telesne govorice. Vse, kar razodevajo, je p Kako prikrivamo občutja, se otrok nauči najkasneje do petega Mej „ res$netl jivo ie> kako hitro se pri njem spreminja razpoloženje. sti|(ra, rni'nia in spodnjima posnetkoma je pretekla komaj minuta. Do-‘So "a ličkih še sledovi solz, usta pa so že razpotegnjena v preser-’ Pomembno je otroku dopustiti, da izživi tudi negativna ob-ia bj’ e je potrt ali samo slabe volje, si želi, da bi ga jemali resno, ne silili k živahnosti. ®°dni dodatek " pulover Dobre volje Odrežemo navpič- Vsako leto naredi- no vejo, vejico rasti. Eno leto stara rastlina je že primerna za obrezovanje. stransko pustimo mo nov rez. Rastlina raste cikcakasto, s tem jo ohranimo majhno. Cenjeni! Hvaležni smo vsem, ki ste nas doslej obiskali. Vedno se trudimo, da bi prisluhnili Vašim željam in potrebam. Dovolite, da Vam sporočimo, da smo tudi sedaj dobro založeni z oblačili. Posebej Vam priporočamo nakup ženske in moške usnjene konfekcije. in še nekaj Vam želimo napisati. Ne bodite v skrbeh. Ob nakupu bomo našli skupen jezik, če bo potrebno, Vam bomo pomagali z obročnim odplačilom. In tudi odpiralni čas smo prilagodili Vašim željam. Odprto imamo vse do dvajsete ure. S spoštovanjem! Vaš Bim Razgibajmo si oči! Qb,ačil°’ amPak V* vlemen en modn' dodatek, k°v alj „ arno zavežemo okrog C9 '1 rnL 8a ogrnemo čez ra-C*1 Spodai Prekriža-V,r«o ftLi ?o, smo videti prav ni- Na s|iki vidi-^»len'?° Pu,over’ ogrnjen ’ kot narekuje jesen- v novi dan Kdor se loteva dela dobre volje in z užitkom, je seveda uspešnejši od tistega, ki je čemeren in brez volje. Psihologi pojasnjujejo, da je dobra volja pravo poživilo. Zunaj sije sonce, kava in sveži kruhki so že pripravljeni. Tako se začne dan, ko gre vse po sreči. Dobre volje stopamo v uspešen dan. Ta izkušnja je zdaj tudi znanstveno potrjena. Ameriški psihologi so odkrili, da delujejo naši možgani v tesni odvisnosti od razpoloženja. Dvema skupinama ljudi so dali naloge, ki so zahtevale posameznikovo domiselnost. Eno skupino so spravili v dobro voljo s tem, da je morala podrobno opisati prijetno osebno doživetje. Udeleženci te skupine so vidno hitreje rešili zadane naloge. Čudežnih sredstev proti slabi volji sicer ni, toda včasih pomaga že nasmešek ali obču-dovalen pogled na ulici, ki ga je treba samo opaziti. Japonci so mojstri vzgajanja pritlikavih dreves, pravijo jim bon-sai. Zanj so primerne mnoge vrste dreves: bor, hrast, javor, češnja, sliva. Privezovanje, upogibanje in oblikovanje drevesca, ki mora zrasti majhno, vendar kar se da podobno odraslemu drevesu, pa je posebna umetnost. Na sliki je prikazan začetek oblikovanja bonsaja. Očesne napake odpravljamo z očali ali s kontaktnimi lečami. Poleg teh pripomočkov nekateri zdravniki priporočajo za boljši vid tudi očesno telovadbo. Pravi- --AVTOMOBIL JESENI Ko se zarosijo šipe Kar neverjetno je, koliko je voznikov, ki si ne znajo pomagati, ko se v hladnem avtomobilu zarosijo šipe. Razumljivo je, da več potnikov v avtomobilu tudi »nadiha« več vlage ali rose na šipah. Poskusite takole: Odprite do konca gretje in prezračevanje, zaprite dotok zraka k nogam, tako da ga bo pritekalo več na šipe, vključite ventilator. Vse to pa nič ne zaleže, če zrak ne more odtekati tudi ven. Pri večji hitrosti je odtok zraka (vsaj pri večini avtomobilov) dober zaradi podtlaka v zadku avtomobila, kamor vodijo odvodne reže. Pri manjši hitrosti in veliko vlage pa je ta odtok šibak. Zato je treba odpreti trikotno okence ali ob hitri zarosi-tvi neogrevane zadnje šipe odpreti stransko okno za prst ali dva. Očesna telovadba le zelo koristna In zdrava. Oči zaslonimo z dlanmi, mlčlce se sprostilo, oko si odpočile. jo, da očesne napake niso toliko dedne, kot so posledica preveč napetih in napačno usmerjenih očesnih mišic. Šolska medicina gleda na take trditve z nezaupanjem. Vzroka za slabovidnost ni mogoče odpraviti samo s treningom. Pa tudi zagovorniki teorije treninga svarijo pred prevelikim upanjem, da bi bilo mogoče shajati brez očal. Napak na očesnem zrklu resnično ni mogoče odpraviti samo z vajami, lahko pa odpravimo slabe navade pri gledanju, pa tudi telesne in duševne napetosti, ki na vid zelo slabo vplivajo. Z očesnim treningom krepimo sposobnost spoznave in koncentracije. Naučimo se sproščati mišice, predvsem okrog oči in na tilniku. Namen vaje je, da lahko vsaj občasno shajamo brez pomagal ali vsaj z manj močnimi. Radio MURSKA SOBOTA NASVET GLADIMO ŽAMET Zmečkana žametna oblačila so neprijetnega videza, zato jih lahko zgladimo. Zgladimo jih tako, da jih obesimo na obešalnik, pogladimo in poravnamo, nato pa obesimo nad kad, v katero nalijemo vročo vodo. Iz vode se dviga sopara, dlačice žametne tkanine se postavijo pokonci. Se hitreje gre, če žamet najprej obesimo nad soparo nato pa zgladimo dlačice z mehko ščetko. Žametna oblačila se tako lepše zgladijo, kakor če jih likamo. Kuhajte z nami 5 NAJ । ena lestvica Radia Murska Sobota. i ^ficcn — El ton John 'vas here - David A. Stevvart & Candy DuHer ;. na srcu — Andrej Šifrer i.u 6 ~~ Madonna iz Ljubljane — Big Ben ~~ dopisnice — pošljite na naslov: Radio •>ota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, s a 5 naj. < $?32 je na sporedu RMS (UKV 87,6 MHz ali SV K ob Petkih, od 18. do 19. Perutninski »pilav« s paradižnikoro omako Za 5 oseb potrebujemo: 1 kokoš, 10 dag jušne zelenjave 2 I vode, 30 dag riža, 5 dag olja, 5 dag čebule, zelen peteršilj in 3 del paradižnikove omake. Kokoš skuhamo z zelenjavo in jušnimi začimbami do mehkega. Mesu odstranimo kosti in ga zrežemo na večje kose Na olju spražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo prebran in opran pž ter ga zalijemo s perutninsko juho, da dobimo do ber dušerfriž. Ko je riž mehak, ga damo v oplaknjen model za šarkelj, z lopatico potlačimo in obrnemo na večji krožnik V sredino, kjer je prazen prostor, zložimo koščke kokošjega me sa. Riž potresemo s sesekljanim petršiljem in vse skupaj nreli’ jemo s paradižnikovo omako. Zraven ponudimo sezonsko solato. Preostalo vodo v kateri se je kuhala kokoš, porabimo za ju-ho, v katero zakuhamo vlite rezance. Za vlite reza d h razžvrkljamo 1 jajce in dodamo toliko gladke moke, da dobimo gosto tekoče testo. Ko juha pocas, vre, vanjo vlivamo testo v tan kem curku. Ko vlivanci splavajo, juho odstavimo SESTAVIL MARKO NAPAST LES DREVESA IZ TROPIČNE AMERIKE CVETLICA VETRNICA PRITOK SAVE PRI MEDVODAH ŠVEDSKA DENARNA ENOTA PRITOK VOLTE V GANI VRSTA GOBE BIVŠI BOLGARSKI PREMIER (GEORGU) TALISMAN MINERAL, VRSTA GLINENCA JUNAKINJA GLAVNO MESTO JORDANIJE TUNIZIJA LAHEN UDAREC S PRSTI JAPONSKA NAMIZNA IGRA MOZOLJA-VICA OBROBEK, OBŠIV VDOVA PEVCA LENNONA (VOKO) ZVER IZ RODU MAČK TRIK VERDIJEVA OPERA KISIK SKOPJE ARABSKA DRŽAVA ANTON VODNIK STARO GLASBILO KRITIK KLABUS POŽIREK ZMIKAVT, KRADLJIVEC ŠTUDENT IRANISTIKE POKRAJINA V FRANCIJI IN ŠPANUI PRISTANI- V IZRAELU UPODOBITEV GOLEGA TELESA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: biblija, agregat, brokoli, jad, rek, E, Emona, vitez, EZ, lipa, rokomet, spis, Ra, trk, Don, velnica, Onassis. Stran 11 SEPTEMBRA 1990 utrip življenja Na Stari Cesti dela nikoli ne zmanjka Bil je eden tistih poznopoietnih dnevov, ko sta si sonce in dez podajala roko. V gozdovih je bilo opazno, da se bliža jesen, saj se je marsikatero drevo začelo barvati v svojevrstno barvno mavrico. Dan, kot si ga le lahko želimo za terensko delo. Ker sem se v minulih dneh, čisto naključno, že nekajkrat vozil po Stari Cesti in tam videl sveže skopane jarke, me je zanimalo, za kaj pravzaprav gre. Izkušnje so mi povedale, da je vodstvo tamkajšnje krajevne skupnosti dokaj aktivno in da skoraj nikoli ne počiva. Tako je ta krajevna skupnost iz dneva v dan bogatejša za kakšno infrastrukturno ali drugo pridobitev. Logično je bilo, da sem najprej zavil k predsedniku skupščine KS, Miranu Voršiču. S SAMOPRISPEVKOM DO NOVIH PRIDOBITEV Že opaženo in dejstvo, da so imeli pred poletnimi počitnicami na Stari Cesti referendum za samoprispevek (kljub težkim gospodarskim razmeram in zanimivim političnim razmeram je referendum uspel), tako da od 1. julija krajani ponovno na tak način zbirajo denar, sta potrdila, da se nekaj dogaja: »Prejšnji referendumski pro- Rim ima poleg že omenjenega zemljepisnega središča — Beneškega trga — tudi moralno središče — Kapitol. To je eden od sedmih gričev, na katerih se dviga mesto in je bilo v antičnem Rimu versko središče. Zdaj s svojimi obsežnimi terasami odkriva obsežno panoramo in razgrinja daleč naokoli po obzorju ostanke antičnega, srednjeveškega in modernega Rima. Kapitalski trg je bil eden od krajev najvažnejših zgodovinskih dogodkov, ki so ustvarili slavo antičnega Rima. Prvi rimski kralj Ro-mulos je dovolil svojemu ljudstvu, da je prav na tem mestu našlo svoje zavetje — asylum. S treh strani obdajajo kapitalski trg Senatska, Konservatorska in Muzejska palača. Veliko stopnišče, ki vodi k trgu, je z vsemi drugimi stavbami zasnoval Michelangelo po nalogu papeža Pavla III, ob stopnišču pa je še dandanes kletka, kjer hranijo volkuljo — simbol Rima. Tako kot turisti dandanes na Beneškem in drugih trgih pa so se prebivalci antičnega Rima sestajali v Forumu Romanomu. Nanj vodi pot s Kapitala po desni strani navzdol ob Senatski palači, ali pa poleg spomenika Viktorja Emanuela II. dalje po poti cesarskih forumov. Forum je bil dejansko najvažnejše politično in družbeno središče Rima in jedro rimske omike, ki je bila pripravljena dajati svoje nauke in odredbe poleg svojemu tudi narodom, ki jih je podjarmila. Ker je mesto neprestano raslo, je postal ta trg kmalu premajhen in tako so zgradili še Trajanovega (v spomin na vojne v Daciji ob Donavi), Avgustovega (v spomin na zmagovito bitko pri Filipih) Cezarjevega, Vespazi-janovega in Domicijanovega. ■Največ škode pa je utrpel Forum Romanum zaradi barbarskih vdorov, razdejanja in plenjenja fanatikov antike. Mnogo materiala so tudi odpeljali in ga uporabili za gradnjo utrdb in novih poslopij, tako da je kmalu ostal zapuščen in mesto zbirališča živine (od koder mu tudi ime Kravja poljana). Nasprotno z njim pa je ves veličasten pomnik zedinjenju Italije, ki so ga na Beneškem trgu zgradili v proslavitev petdesetletnice italijanskega kraljevstva in simbolično predstavlja: domovino, vojaško hrabrost, preporod in Značilni rimski atrij gram, ki smo ga imeli v naši krajevni skupnosti, smo dobro opravili in ga celo presegli, zato nam je tudi ta novi tudi uspel. Kraja-Tii so se na zborih odločili, da bomo v naslednjih petih letih zbirali denar, da bi obnavljali asfaltirane in makadamske ceste v naši okolici, zgradili športno igrišče, pripravljali se bodo na gradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, del denarja pa bodo namenili za delovanje društev in Miran Voršič, predsednik skupščine KS Stara Cesta: »Ob glavnih nalogah, kot so vodovod, telefonija in drugo, nismo pozabili na tiste, ki se želijo rekreirati, saj bo igrišče namenjeno prav vsem.« narod. Za oltar domovine velja tudi zato, ker je v spomeniku grob neznanega vojaka in potekajo pred njim največje slovesnosti ob raznih zgodovinskih obletnicah. Spomenik Viktorja Emanuela II. se imenuje po kipu kiparja Chiardija, ki se dviga nad vsemi drugimi skulpturami. Je na podstavku s prikazom italijanskih mest, ki so prispevala k zedinjenju Italije. Veliko stopnišče v več nadstropjih pa dosega svoj vrhunec v kipu, ki predstavlja Rim. Vodometa na obeh straneh stopnišča simbolizirata Jadransko in Firenško morje, štirje kipi pa ponazarjajo Pravo, Žrtev, Slogo in Moč. Nad obokanim stebriščem pa so kipi, ki predstavljajo italijanske dežele. Konstantinov slavolok s Kolosejem v ozadju V beli marmornati palači, ki je zares impozantna (tako podnevi kot primerno osvetljena v večernih in nočnih urah), imajo svoj sedež knjižnica, muzej in zavod za zgodovino italijanskega preporoda. Pri še tako kratkem in racionaliziranem turističnem ogledu Rima pa ne kaže spregledati Ko-loseja. Dviga se ob stični točki Palatinskega gričevja, kjer je bilo nekoč zamočvirjeno jezero, ki pa so ga izsušili in 70 let po Kristusu zgradili veliki amfiteater, ki lahko sprejme okoli 50.000 ljudi. Od grškega dvojnika (grška gledališča so imela polkrožen tloris in so v amfiteatru upri zarjali drame in tragedije) se razlikuje po obliki in vsebini. Ima dvojen obod ponovitve kroga in se brez naravne opore dviga v zrak. Medtem, ko je bilo grško gledališče vedno naslonjeno na kak grič, pa je bila zabava Rimljanov povsem drugačna od tiste v grškem gledališču. Tu so bili v igri za življenje in smrt ljudje, posebej izurjeni sužnji — gladiatorji, ki so se borili med seboj in z živalmi, kar je bilo sila okrutno. Med najbolj okrutnimi je bil prav gotovo Neron, ki so mu na koncu cesarske ceste forumov postavili velik kolos, po katerem se domnevno imenuje tudi Kolo-seum. Ob njem je Konstantinov slavolok, ob tem pa vodomet, v katerem so se po izročilu umivali Foto: Štefan Celec preživeli gladiatorji. Palec navzdol je namreč velikokrat premaganega, ki je prosil za milost, pognal v smrt; kot so Kristjane velika preganjanja in požigi, ob katerih so se Rimljani naslajali nad mukami žrtve v smrtnem boju. Prav zaradi ustrahovanja kristjanov in zoperstavljanja krščanstvu, ki je kot versko gibanje oznanjalo enakost vseh in spoštovanje človeka, je Rim poln katakomb. V njih so se skrivali prvi kristjani, se skrivaj shajali in opravljali svoje obrede. Tako se je pod veličastnim poganskim Rimom v podzemskih hodnikih in sobah začel razvijati povsem drug svet, o čemer dandanes pričajo grobovi in vse kar nam je mističnega ter skoraj grozljivega uspelo videti globoko pod zemljo v katakombah svetega Kalista. Ime imajo po diakonu Kalistu, ki je povečal kompleks podzemskih galerij in grobnic ter iz njih napravil sedež in grob takratnih kristjanov in papežev. Ob Apijski cesti, ki je najpomembnejša med antičnimi cestami, tudi dobro ohranejna in znano sprehajališče meščanov, so še številne druge katakombe, tudi judovske in cerkev sv. Sebastiana. Slovita pa je nedaleč od tod tudi grobnica Cecilije Metelle — to je nagrobna zgradba iz druge polovice 1. stoletja po Kristusu, ki ima obliko hiše italskega tipa. (nadaljevanje) organizacij. Nekaj denarja je bilo namenjenega gradnji vodovoda za del krajevne skupnosti.« Stara Cesta je zelo razvlečeno območje, kateri del bo oz. je dobil vodovod? »Najbolj problematičen del pri oskrbi z vodo je bil prav osrednji, to je okrog osnovne šole, saj je voda iz vodnjakov oporečna, takšna pa je tudi v delu Mekotnjaka. Gradnja vodovoda je tudi naša glavna akcija, ki trenutno poteka, tako da je dela dovolj, moram pa povedati, da smo z gradnjo vodovoda, ki je pri ključen na občinski vodovod, že skoraj končali. Zdravo pitno vodo bo tako odslej imelo 94 gospodinjstev.« IMAJO TUDI NEREDNE PLAČNIKE Ali vam gre vse po načrtu? »Zaenkrat ja, vendar pa se pri delu srečujemo s težavami, saj imamo nekaj nerednih plačnikov. Kljub temu pa smo doslej položili okoli 1.700 metrov osnovnega vodovoda, zgradili vodni rezervoar in črpališče.« Koliko pa znaša predračun? Naložba je zelo velika, saj znaša račun nekaj čez milijon dinarjev, z izvajalcem del pa smo se dogovorili, da nam bo računal 644.000 dinarjev, razliko pa bomo pokrili krajani z lastnim delom.« Srečanje Dva jubileja Branka Prekmursko lovstvo je tesno povezano z imenom Branka Radeši-ča iz Murske Sobote, predsednika izvršnega odbora ZLD Prekmurje, ki letos praznuje 40-letnico aktivnega dela v veliki družini zelene bratovščine in 60-letni življenjski jubilej. V družini Radišič ima lovstvo dolgoletno tradicijo. S to dejavnostjo se je ukvarjal oče Božidar že pred vojno, potem pa je njegova dvocevka za nekaj časa utihnila in se zopet oglasila po osvoboditvi. Branko je že kot otrok spremljal očetovo zagnanost in ljubezen do narave in divjadi. Bil je celo na ustanovitvi LD Kobilje —Motvarjevci, katere soustanovitelj je bil leta 1946 njegov oče. Lovski krst je prestal v LD Kobilje—Motvarjevci, z zaposlitvijo v soboški bolnišnici pred 38 leti pa se je vključil v takratno LD Bakovci—Dokležovje, ki se je kasneje združila z LD Murska Sobota, kjer je še sedaj član. Danes je Branko vesel in srečen, da je nadaljeval očetovo privrženost, zlasti še, ker sta med liubitelje zelene bratovščine stopila tudi sinova Borut in Božidar. V preteklih štiridesetih letih je Branko Radišič opravljal številne odgovorne funkcije v lovski organizaciji, od katerih naj omenimo samo najpomembnejše. V ZLD Prekmurje je predsednik komisije za ocenjevanje lovskih trofej ter Tovarna pohištva MIZARSTVO p.o Ljutomer, Ul. Rade Pušenjaka 1 SPOROČA: • razpolagamo s prostimi zmogljivostmi sušilnice lesa • priporočamo vsem delovnim organizacijam, privatnikom in vsem, ki imajo les za sušenje, da se oglasijo po telefonu št.; (069) 81-916 ali 81-926. rti V Naš tehnični vodja se bo z vami pogovoril o vsem potrebne zvezi s sušenjem lesa. Zaupajte nam in nas pokličite! ŽE KMALU TUDI DRUGA AKCIJA Čeprav se zemlja na vodovodnih jarkih še ni dobro posedla, pa se že pripravljate na nove naloge? »Tako je. Že prihodnji teden se odpravljamo v Mursko Soboto, kjer se bomo na pošti začeli pogovarjati o ureditvi telefonskega omrežja v naši krajevni skupnosti. Nekaj smo že opravili, saj bomo telefonsko omrežje priključili na centralo v Cezanjev-cih. Tam pa nam tudi dosti po- Dušan Loparn'k Na Stari Cesti v bližini osnovne šole že stoji lična hišica, v Kai^jstcv. pališče za nov vodovod, na katerega bo priključenih 94 gosp . član stalne republiške komisije za ocenjevanje trofej. Tako je tudi sodeloval pri ocenjevanju trofej — na obeh slovenskih razstavah trofej ter na mednarodnih razstavah v Torinu, Marselu, Bukarešti in drugod. Dva mandata je opravljal delo vodje sekcije lovskih čuvajev in tehnikov pri ZLD Prekmurja. Čuvajsko službo v LD opravlja še danes, vendar neprofesionalno. Je član komisije za izobraževanje in lovsko kulturo pri ZLD Prekmurja in predavatelj na seminarjih za lovske izpite. Od leta 1986je predsednik izvršnega odbora ZLD Prekmurja. Aktivno se je tudi magajo, saj bodo širili njihovo centralo in nam tako pomagali *' Dela vodstvu na Stari Cesti torej nikoli ne zmanjka. Pravzaprav je zanimivo, kako vztrajni in delavni so krajani. Gre za eno najmanj razvitih območij občine Ljutomer, vendar pa ne odnehajo in tako so s pametnim gosp0' darjenjem, odrekanjem in veliko lastnega dela dosegli zavidljive rezultate. To pa je tudi nekaj, mar ne? Radišica ukvarjal s strelskim "P0^ 2^ nasti golobi), kjer je ek P Prekmurja dosegla odi tate. Tudi danes še raa strelce. , „ uspes'11’ Za svojo dolgoletno fjran' delo v lovski organizacij J ko Radišič prejel štev drugi"11 lovska odlikovanja. Id , norn 1" se ponaša s srebrnim ° , m tet lovske zasluge LZ Jug0' odlikovanjem red za lo ,gSl°ie' ge prve in druge stopnje nije. ki. lik v Branko Radišič kot vet telj varstva, gojitve stva okolja, ostaja tudi P velikL zvest tej opredelitvi. Za zaskrbljenostjo gfgda n.. kisC11 posege v naravo in oko J. likokrat neupravičeni sgs vorni. Take krivice in n P , s* sicer dogajale tudi drug m tu. na katere pa ^ptej^ vpliva, vendar so Jih ' . pri nas opustili, da bi nginU" rastlinstvo in živalstvo- jgraflk na življenjska jubilej^v^t Radešič dostojno pro^' in X svojih lovskih prijate1^ po ti/F družine, sinov in vnuk • se kojitvi (prihodnje lahko še bolj posvetil ejef nogradu na njegove Kobilju. Čestitamo! . Fen"1 VESTNIK 27. SEPTE utrip življenja PREKMURŠČINA TUDI V TORONTU Krajevna skupnost Dokležovje Gradili bodo otroški vrtec Izseljenca Jože in Katarina Kolenkova iz Črenšovec sta le-poskrbela za svoje štiri otroke, »vcepila« pa sta jim tudi Iju-eze" do stare domovine in jezika Moram povedati, da se včasih sam sebi naiven, ko iščem Predvojne izseljence; po možno-s,i take, ki bi bili milijonarji. Teh P'®prosto ni več, ker jih krije črna ^Ija. Čedalje manj pa je tudi ti-'A ki so šli čez mejo v petdese-111 letih, oziroma so že starejši. A srečanja z našimi ljudmi z on-'an velike luže so vselej prijet-Pa je tako bilo tudi po stisku K s 66-letnima Jožetom in Kata-u0Kolenkovima iz Črenšovec, sta bila te dni spet na obisku iz Ihega Toronta v Kanadi. x "A stari postajamo,« je na za-Pogovora dejal Jože. Pove-> J®, da sta z ženo in 6-mese-«!.,n.°trokom zapustila Jugosla-J .'953. leta, ko so ilegalno prejo £9oslovansko-avstrijsko me-.l.H° šestih mesecih bivanja v t ^eT središču v Avstriji je v otr ^Potoval sam, žena z । Pa ie pripotovala za njim J 'eto dni. Vse to — prehod hud ,s'ovo v Avstriji... — je bilo 0 ln je težko pozabiti. *eoa°ua sem bil čevljar, vendar Pak VKanadi nisem povedal, am-tiei?ern deia'’ da sem poljedelski tern namreč čevljarjev ^.P^ebovali. Sprva sem delal šoi ar,ni' Potem v bolnici kot hi-Škitn d0brih deset let v V°ia' sem ,Varni. zadnjih dvajset let pa kdeln mehanik v firmi, kjer smo in Popravljali podvozja avtomobilov. Zdaj pa uPokojenec.« I^.6 Kolenko in njegova žena to n na "Ista milijonarja. Tudi za-ttDoši r Katarina ni bila redno 2 aaa. ampak je dolarje služi-““Pasnimi deli, v glavnem v 9°spodinjstvih (čiščenje in podobno). Sta pa ustvarila dovolj, da sta se postavila na trdne temelje (hiša in vse, kar sodi zraven), lepo pa sta poskrbela tudi za svoje 4 otroke, saj sta jim omogočila univerzitetno izobrazbo: en sin je računalniški inženir, drugi inženir geologije, tretji je poslovnež, hčerka pa je profesorica tujih jezikov. »Pri nas doma se vedno pogovarjamo v domačem, prekmurskem narečju. Da pa bi se otroci naučili še knjižne slovenščine, so vsi obiskovali ob sobotah tečaj slovenskega jezika. Bili pa so tudi že večkrat v Sloveniji. Naša družina je včlanjena v slovensko kulturno društvo Večerni zvon v Torontu in v njegovi folklorni skupini so plesali tudi najini otroci.« To je povedala Katarina in pohvalil sem jo, ker je otrokom »vcepila« ljubezen do njune stare domovine, do domačega narečja in knjižnega jezika. Najbrž pa je vse to v neki meri samoumevno, saj sta Kolenkova domače obiskala skupaj s svojimi štirimi otroki že 1967. leta, torej sta bila med prvimi povojnimi izseljenci. Znova sta prišla 1978., 1981., 1983., in spet letos. V rojstnem kraju imata oba še sorodnike, brate in sestre. Zdaj, ko je to srečanje v časopisu, sta Kolenkova znova na dru Jože in Katarina Kolenkova iz Črenšovec imata v Torontu v Kanadi vsega dovolj, kljub temu pa ju nenehno vleče v staro domovino Foto: Š. S. gi strani oceana, a z mislimi sta prav gotovo doma. V nekaj tednih prebivanja sta videla veliko novega, kar je dokaz, da v stari domovini ni več nekdanje romantike. Od te se pač ne da živeti in zaradi tega sta odšla v svet. Š. Sobočan Med najpomembnejšimi letošnjimi nalogami Krajevne skupnosti Dokležovje je vsekakor gradnja otroškega vrtca, ki so jo načrtovali že dalj časa, saj so sedanji prostori vrtca pretesni in zastareli ter več ne ustrezajo potrebam. V ta namen so že imenovali gradbeni in nadzorni organ. Vrtec bodo gradili v dveh etapah za potrebe 50 otrok. Tačas obiskuje vrtec v Dokležovju 44 malčkov. Prvo etapo gradnje otroškega vrtca v Dokležovju naj bi končali že prihodnji mesec, drugo pa pri- VIDEM OB ŠČAVNICI Kinodvorana pri Vidmu ob Ščavnici je bila skorajda premajhna za vse, ki so prišli na ustanovni zbor podružnice Združenja lastnikov razlaščenega premoženja in pogovor o denacionalizaciji. Navzoči so se poenotili in ustanovili podružnico ZLRP za območje ljutomerske in gor-njeradgonske občine. V ta namen so imenovali (iz obeh občin) predsedstvo, ki se bo sestalo v nekaj dneh in izvolilo predsednika. Glede na množične razlastitve na območju obeh občin čaka podružnico ZLRP pri Vidmu ob Ščavnici veliko dela. Ob njeni pomoči pa bodo prizadeti tudi bolje informirani, kajti matično ZLRP v Ljubljani ima svoje člane v republiški medresorski komisiji za denacionalizacijo. Pobudnika ustanovitve podružnice ZLRP — Slovenska kmečka zveza Ljutomer in Socialdemokratska zveza Ljutomer — pa bosta še naprej pomagala, čeprav naj bi podružnica delovala predvsem samostojno. Na ustanovnem zboru pri Vidmu ob Ščavnici sta predstavnika ZLRP Ljubljana Tone Podgoršek in Miro Mitič odgovorila na vrsto vprašanj razlaščencev in tudi pojasnila, da še ni mogoč uradni posto- hodnje leto, ko naj bi vrtec tudi dokončali. Sredstva za prvo etapo gradnje sta zagotovila soboški izvršni svet v znesku 500.000 in krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka 200.000 dinarjev. V gradbeni material so že vložili 183.000 dinarjev, razliko od proračunske vrednosti 794.000 dinarejv morata soinvestitorja izločiti pri Službi družbenega knjigovodstva v Murski Soboti do prvega oktobra. Ta sredstva so zagotovljena. Poleg tega pa bodo za otroški vrtec, ki ga bodo Ustanovili podružnico ZLRP pek za vrnitev, ker pač še ni zakona. Navzoči so soglasno podprli predlog ZLRP za dopolnitev zakona o moratoriju sečnje v družbenih gozdovih in prodaji nepremičnin, in sicer, da teh do določenega časa ne bi smele pro Nedeljsko ogledovanje poskusnih koruznih polj pri Srednji kmetijski šoli je uspelo. Zainteresirani pridelovalci so prišli in poslušali strokovno razlago za sorte, ki so jih v Rakičanu poskusno zasejali in se zanimali predvsem za tiste, ki najbolje uspevajo v naših podnebnih razmerah, so odporne proti boleznim in dajejo velik pridelek. — an, foto: Albert A. gradili na dvorišču osnovne šole, zbirali tudi prostovoljne prispevke krajanov. Krajevna skupnost pa bo še prispevala potreben gramoz. V Dokležovju so iz letošnjega programa že uredili vaško tehtnico in ozvočenje na pokopališču. Poleg rednih vzdrževalnih del pa bodo razpoložljiva sredstva letos namenili še za ureditev ulične razsvetljave v novem naselju Krčovina ter za izdelavo projekta za ureditev starega rokava reke Mure Na- kla. F. Maučec dajati tudi podjetja (zdaj jih namreč ne smejo le občine). Zbor je tudi pozval skupščini občin Ljutomer in G. Radgona, naj bi Edvardu Kardelju odvzeli (preklicali) častno občanstvo v njiju. S. S. Naši trgovci in obrtniki zagotavljajo kakovost in ugodne cene. Čas sejma je čas avstrijskega štajerskega gospodarstva. ČAS UGODNEGA NAKUPA! Gospodarska zbornica Štajerske DEHElin J DEy IN kakovosten pribor J Vb.°L| 3n REZERVNIH DELOV TUDI ZA STAREJŠE MODELE VOZIL J DELOV LAHKO DOBITE TAKOJ ’ ShKe8N*VUDBA FORDOVIH NADOMESTNIH DELOV IN PRIBORA ’ ClALi»?PNUDBA DELOV ZA VSE AVTOMOBILSKE ZNAMKE Ser^ANA FORDOVA DELAVNICA Z NAJMODERNEJŠO OPREMO ^ICHELIN SEMPERIT ® tschaft FUR ALLE ZA MENE NAJBOLJŠI! GRADEC-GRAZ, Alte Poststrasse 122, tel.: 9943 316 500-0 • OB NESREČI VAM TAKOJ PRISKOČIMO NA POMOČ • POLLETNO JAMSTVO ZA POPRAVILA, DELO IN ORIGINALNE NADOMESTNE DELE • STROKOVNA POSVETOVALNICA • NAŠE ŠOLANO OSEBJE GOVORI SLOVENSKO • NAJBOLJŠA MENJAVA DINARJA Priporočamo vam gume za vsa vozila!!! tako pridete do nas: ___-.J L-^—_ Autobahn Flagpt —. Abjahrt West CZ”— Alte PoststraBe * BLAUPUNKT Tako mala pika, pa tako velika razlika. Vaš avtoradio — avtohifi VEDNO, KO STE V GRADCU NAS OBIŠČITE! 27 • SEPTEMBRA 1990 Stran 13 križemkražem po naših šotah RAZISKUJEMO... NOČNI STRAHOVI Stare kovačnice, ki so nekoč močno slovele, so danes že skoraj popolnoma izumrle. Izumrle pa so zaradi tega, ker danes ni več starih, dobrih kovačev. Danes delamo vse moderneje: strojno in serijsko. Nekoč so kovači vstajali zelo zgodaj (ob treh ali pa že prej), da so zakurili ogenj v kovačnici, kajti zgodaj so prispeli kmetje s konji, ki jim je bilo treba nadeti podkve na kopita. S podkova-njem je bilo precej dela. Najprej so morali sneti stare podkve, jih dati v ogenj, močno segreti in na novo oblikovati (narediti in skovati nove prijemalke). Ko je bilo to pripravljeno, je mojster konjem izrezal kopita. Pri nekaterih konjih je bilo to delo izredno težko, ker so brcali in jih je bilo težko ukrotiti. Ko je bilo kopito izrezano in očiščeno, je sledilo nameščanje podkve. Navadno so podkev ponovno greli, samo ne več s kovaškim premogom, ampak s — kot so tarat rekli — »treskami«. To ponovno segreto podkev je kovač namestil in kopito je pribil s posebnimi kovaškimi žeblji, ki so se takrat še dobili v trgovinah, ali pa so si jih kovači kar sami izdelovali. Vsak pribit žebelj je nato na drugi strani kopita lepo »zarobil« in zakovičil, nazadnje pa še oblikoval s pilom. Ko je bilo vse to že narejeno, so kopita še namazali z oljem, da je imel konj čim lepše obuvalo. Gospodar pa je moral paziti, da je čez tri mesece zopet prišel nazaj, ker so se v tem času podkve toliko porabile, da je bilo potrebno konja ponovno »obuti«. Stari kovači so nekoč imeli tudi dva do tri vajence. Ti so bili vajeni stroge discipline. Delali so samo za hrano, in to od ranega jutra do poznega večera. Ko je bil vajenec sposoben za samostojno delo, mu je mojster dal pomočniško spričevalo in že je bil kovač. Delo v starih kovačnicah je bilo toliko težje, ker niso imeli elektrike. Zrak je v ogenj pihal iz kovaškega meha. Tega so gonili »peš«, in to predvsem vajenci. Tudi za varjenje so uporabljali ogenj. Oba močno segreta kosa so na nakovalu spojili tako, da so ju položili enega na drugega in zvarili z udarci kladiva. Za končno oblikovanje pa so takrat uporabljali ročne žage, največ pa raznovrstne pile. S kovačem je bil tesno povezan tudi kolar. Navadno sta bila kolar in kovač ena in ista oseba. Ker kovač ni dovolj zaslužil za preživetje svoje družine, se je bil prisiljen ukvarjati tudi z deli kolarja, velikokrat pa še s kmetijstvom. Kolar je izdeloval kolesa, vozove, razne priključke za vprege in podobno. Vse kolarske lesene izdelke pa je potem kovač okoval z železom. Temu železu se je reklo okovje. Okovje se je moralo najprej pripraviti, se pravi skovati v primerne oblike za določene lesene izdelke, da se je lepo prileglo. Šele potem se je okovje ohladilo in pribilo na leseni izdelek. To okovje je bilo predvsem za okrepitev. Pri izdelavi novega vprežnega voza je bilo delo kolarja vredno točno toliko kot delo kovača. To je bilo takrat staro in strogo pravilo. Ob koncu tedna, to je v soboto popoldne, so kovači prenehali z delom in po tem se je pričelo temeljito čiščenje delavnice. To so seveda opravljali vajenci. Ko so pospravili orodje na svoje mesto, zložili izdelke in polizdelke, so tla, ki so bila iz nabite ilovice, močno polili z vodo. Starih kovačnic je danes že zelo malo. Nekatere sb do konca porušene, zapuščene ali pa so preurejene v nove, modernejše delavnice. Starih, dobrih in pravih kovačev pa tudi ni več. (O delu kovača in kolarja nam je pripovedoval Janko Košar, star 40 let, po poklicu kovač, zasebni obrtnik, Jamna.) Zapisali učenci 7. b razreda, OŠ Bučkovci Taborjenje ob morju Počitnic, ki so sledile sedmemu razredu, smo se zelo veselili. Vsak jih je preživel po svoje. Nekateri so jih preživeli doma, v mestu, na morju in še bi lahko naštevala. Med počitnicami sem bila na morju v prelepem mestu Ankaran. V skupini nas je bilo triinpetdeset. Tja smo se peljali z vlakom. S seboj smo imeli deset šotorov, kar je zadostovalo za številno skupino. Nekateri smo imeli še spalne vreče zaradi varnosti. Takoj po prihodu smo malicali — vsak iz svojega nahrbtnika. Čeprav smo bili utrujeni od vožnje, smo takoj postavili šotore za večerni počitek. Po končanem delu in opravljenem kosilu smo se šli kopat, pa čeprav je plaža oddaljena kar tri kilometre in prav zaradi oddaljenosti smo se vračali zelo pozno, saj takrat ni bilo tako vroče za hojo. Po večerji smo vsakič posedli po travi, se igrali in peli. Spat smo šli ob desetih, vstajanje pa je bilo ob osmih. Dela, ki so nas čakala, smo imeli razdeljena. Drugi dan smo nabirali školjke. Iz nabranih školjk smo pripravili razstavo. Bila je kar lepa zbirka. Nekega lepega jutra smo vstali ob štirih ter si ogledali sončni vzhod. Pogled, kako se sončni žarki še v mraku poigravajo z valovi na bleščeči morski gladini, me je omamil. Še isti večer smo na pomolu čakali na sončni zahod. Nad lučkami na ladjah je sonce ugašalo svoje zadnje žarke, kar mi je tudi ostalo v najlepšem spominu. Po prvem snu so se v naš tabor pritihotapili trije taborniki z namenom, da nam podrejo šotore. Pa smo jih prelisičili in kaznovali. Za kazen so morali šotore postaviti kot so bili, pa čeprav je bil to zadnji dan počitnic na morju. En teden je bil mimo in tako je prišel tudi čas za odhod. Tako smo preživeli prijetne trenutke v Ankaranu in sedaj spet sedim v šolskih klopeh, le tu in tam mi uidejo misli na doživetja v počitnicah. Tatjana Šterman, 8. a, OŠ VERŽEJ LEPO, A TUDI NAPORNO Počitnice. Dnevi brez ur, brez domačih nalog, učenja . . . Bile ste prekratke, polne doživetij. Del počitnic smo preživeli ob morju. V sončnem jutru smo krenili na pot. Skoraj ves čas smo se vozili po Hrvaški, kajti nameravali smo si ogledati Plitvice. Bilo je vroče in naporno. Ko smo prispeli tja, sem se malce začudila, kajti okrog nas sem videla le gozd. »In to naj bi bile Plitvice?« Skoraj nisem mogla verjeti. Tudi napis NACIONALNI PARK PLITVICE me ni mogel prepričati. V ta gozd je vodil velik vhod, primeren tudi za avtomobile. Plačali smo vstopnino, parkirali avtomobil in si izbrali srednjo pot, ki je bila dolga štiri kilometre. Hodimoj hodimo, ko naenkrat zasližimo čuden šum, čez čas smo prišli do slapov. Čudovito. Njihova voda se je penila v jezerih. Divje race so že vajene turistov, ki jih radovedno opazujejo. Majhne kače, ki plavajo v vodi, prestrašijo marsikoga, še posebej, ko prilezejo izza votlinic ali votlin. Ob vsem tem smo se lahko naužili svežega zraka v senčnih gozdovih. Najraje bi kar ostala tam in opazovala to lepoto. Toda naš cilj je bil Jadransko morje. Peljali smo se skozi Senj in se utaborili v avtokampu Sibinj. Ko smo postavili šotor, se je že znočilo. Bili smo že zelo utrujeni, zato smo hitro legli. Drugo jutro, ko je bilo sonce že visoko na nebu, smo se napotili na obalo. Z bratom sva hitro stekla v vodo. Bila je mrzla. Zato sem raje legla na sonce. Čez čas me je nekam V soboto ob 23.30 smo pričakovali Gorana. Zbrali smo se samo starejši taborniki. Ker nas je Goran hotel presenetiti in prestrašiti, smo se odločili, da ga prestrašimo mi. Jaz sem se preoblekel v belo rjuho, na glavo pa sem zavil belo brisačo. Bil sem pravi »duh noči«. Še pred tem pa so Filutek, Metka in Amerikanec pri vhodu v tabor potegnili vrvico, nanjo obesili prazne steklenice slatine, nekaj steklenic pa razpostavili čudno ščegetalo po hrbtu. Šele, ko je prišla tudi mama, mi je povedala, da imam hrbet ves rdeč. Ponoči nisem mogla spati, ker me je vse peklo. Naslednjo noč nas je presenetila nevihta. Morje-je bilo zelo razburkano, ozračje je postalo mrzlo, burja je podirala šotore, gugala avtomobile in kmalu je začelo deževati. Hitro smo pospravili vse stvari in krenili smo na pot proti slovenski obali. Peljali smo se skozi tunel Učka. Ogledali smo si Portorož, Piran in Koper. V kampu Ankaran smo zopet postavili svoj šotor. Vreme nam ni več nagajalo. Bilo je lepo, a kaj, ko smo morali domov. Taka popotovanja si še želim. Danica VEGI, 6. b, OŠ TURNIŠČE na cesto kot keglje. Tako smo potem čakali na Gorana. Naenkrat smo zaslišali na cesti kolesarja. Skočil sem na cesto in oponašal duhove in nočni kolesar je zavrtel svoje pedale še M' treje, kajti ni bil Goran. Vendar smo ga verjetno prestrašili do kosti. Zatem je zaropotalo pri vhodu v tabor. Goran ni imel na kolesu prižgane luči in je v temi zadel v vrv in nastavljene steklenice. Padel je, kolo pustil na cesti in se skril. Tako mu je Dz®1 jeit s ceste odpelje! kolo, a J kot duh spet stekel na ces prestrašim Gorana, a se J c P Ijal Džimi. Ta se me m a’yt0. njim je že tekel tudi Gora • v kah je imel prazne steklem temi iskal svoje nasprotni ko je zagnal steklenico v 8 in udarjal s steklenico P° misleč, da so njegovi nas ki. . v tenii To Goranovo mlatenj6 . me je spravilo v smeh, 1 teni taboru pritegnil, da smo skupaj pozdravili Goran^• je Džimi zavil ranjeno ro ob padcu s kolesom Je krepko podrsal po Pras ja Pozneje se je Gogo zalete' se mu je med potjo v ko la srna. . a nam> Nočni strahovi so oni jn zaspali smo brez skr Aleš Cipot-Cipe1®’ botn Rdeči maki, Murska Orožnika sta se pobožno pokrižata, potem pa vprašala kmeta, če ni videi partizanov, ki so se potepati po okolici. Ko jima je povedal, da že mesec dni ni videl nobenega tujca, sta orožnika zopet odšla. Klara se je čez nekaj dni s konjsko vprego pripeljala po okrevajočega bolnika. Ginjena od sreče je objela svojega junaškega moža in ga s kmetovo in Šarottino pomočjo odnesla na voz in položila na mehke pernice. Šarolta se je poslovila od žalostnega očeta in tarnajoče matere in odšla čez Muro za tovariši. Klara pa se je odpravila v Murin. Da bi bi! njen ljubi tovor čim manj sumljiv, je navihana Amerikanka kupila v vasi tri teleta in jih naložila na voz k svojemu možu. Ko je v luteranskem zvoniku odbilo dvanajst, je vsa srečna in brez vseh nezgod pripeljala svojega moža s teleti na domače dvorišče. Teleta je pomočnik še istega dne zaklal, za Valentina pa je Klara tako vestno skrbela, da je že čez nekaj dni popolnoma okreval. Murine! so ga zopet videli na ulici in v javnih lokalih, ne da bi se jim sanjalo, kakšen junak hodi med njimi. Bivši partizan pa je sklenil, da ne bo še! nikdar vec v hribe, naj ga stane, kar hoče. Neumen bi bit, če bi še kdaj nesel svojo kožo za prazen nič na prodaj. »Osel je osel, pa gre samo enkrat na led,« je mislil, se jezil nad Šaro!to, ki je bila drugačnega mnenja, in s Klaro uredil nad klavnico udobno skrivališče. 5 Novica, da je padla vlada, se je razširila po mestu kot burja. H Gtattsteinovim jo je sredi popoldneva prinesel njihov pomočnik Štefan. Vendar ni vedel povedati nič zanesljivega. Vsak, ki je govoril z njim, mu je povedal kaj drugega. Ta, da je prevzel oblast Ferenc Szalassy, voditelj puščičastih križarjev, da so Nemci Horthyja aretirali in da je Sicherheitsdienst že v Murinu; oni zopet, da gre samo za nepomembne spremembe v stari vladi in da je admiral Horthy trdno v sedlu. »Če ima Horthy še vedno krmilo v svojih rokah, potem se bomo brez večjih nevšečnosti zmuzniti skozi vojno vihro. Če pa so prevzeli oblast njilaši, potem se lahko pripravimo na najhujše,« reče Glattstein Klari. »Jaz nisem tako črnogleda. Če so zares na vladi, se njilaši ne bodo dolgo časa držali; vojna se nagiblje h kraju in s Hitlerjem vred bo tudi njim odklenkalo.« »Bog daj, da bi imela prav! K Milniku pojdem, da poravnam račune za zadnjo pošiljko blaga in obenem poizvem, kaj je na stvari.« »Če bo Sicherheitsdienst zares v mestu, potem se bova morata pripraviti na vsako presenečenje. Ne želim, da bi te zopet presenetili v postelji in odgnati v kazensko brigado.« »Še tega bi nam bito treba. Zakaj pa sva se mučita s skrivališčem. Če je gestapo v Murinu, bom na preži noč in dan. Čim zaslutim najmanjšo nevarnost, smuknem v skrivališče kot miš v luknjo, kadar zavoha mačka. Nad klavnico me nikdar ne najdejo« reče nadvse prepričljivo, saj sta s Klaro prostor tako vešče predelila od ostalega podstrešja, da vhoda v skrivališče ne bi mogel odkriti niti najbolj izurjen detektiv. »Kot miš v luknjo. To si lepo povedal,« se mu nasmehne. »Najkasneje do večerje bom doma,« si obleče površnik in z viržinko v ustih stopi na ulico. Pri Milniku v veletrgovini vedo o političnih spremembah četo manj kot Štefan. Zato hitro poravna račun in odide h Katrci. Ker tam ne najde nobenih znancev, si niti običajnega brizganca ne naroči, temveč se precej napoti v Staro kavarno, kjer se rad zadržuje Škri-tec, tajnik stranke puščičastih križarjev. Škrilec zares sedi na svojem starem prostoru, pije žganje in, če ga oko ne vara, praznuje svojo veliko zmago. »Karči, čestitam!« pohiti k njemu z iztegnjenimi rokami. »AH ti nisem že ves čas zatrjeval, da boš prej ali slej ti vzel krmilo v roke ? Ne vem, česa naj se bolj veselim, tvojega velikega uspeha ali Lind-vvurmovega klavrnega padca,« pravi in mu stresa desnico. »Sleparja, ki vse svoje življenje obrača plašč po vetru, nisem maral nikdar. Preveč visoko je nosil glavo. Ti pa si naš človek, odkrit in preprost, pravičnik iz ljudstva, ki se nisi še nikomur zameril in se kljub oblasti, ki jo boš odslej užival, ne boš prevzel.« »Zaenkrat je še ne uživam. Na žalost ne.« »Ne? Jaz pa sem se že veselil. Torej sem le narobe slišal. Ljudje pač radi govorimo o tem, kar si želimo,« napravi kar je mogoče razočaran obraz. »Nič zato, Valentin! Če sem lahko izdržal 23 let pod Srbi, me teh nekaj dodatnih tednov pod Horthyjem, ki me ločijo od velikega zgodovinskega dneva, ne bo vzel hudič. Dan, ko se bodo tvoje napovedi uresničile, se bliža z naglimi koraki. Zato se ti že zdaj lahko mirne duše zahvalim za čestitke.« »Kaj piješ?« 24 »Pelinkovec.« »Bom pa še jaz.« Gospod natakar, dva velika pelinkovca! Na tvojo skorajšnjo zmago bova pila,« reče in prisede. »Slišal sem, da je SD v Murinu,« napelje vodo na svoj mlin, čim trčita in si nazdravita. »Tukaj so, vendar imajo zaenkrat še zvezane roke. Pa ne bo dolgo. Čez noč se lahko sprevrne. Takrat bo tudi Horthyjevi judovski kliki odklenkalo. Kmalu bo v Murinu odločala moja stranka. In kdo je stranka? Jaz. Samo jaz,« se trka Škrilec v prsi, pije in z ihto udriha čez oblast. »AH so prišli po Jude? Kaj bo z Judi, če nam zavladajo Nemci?« »Kaj me brigajo Judje! Nemcem jih bom izročil, če me bodo prositi zanje. Pri tem niti z očesom ne bom trenil. Naj naredijo z njimi, kar jim ljubo. Jaz jih v Novem Murinu ne bom potreboval. Tebe seveda ne dam. Svojega bivšega sošolca in najboljšega prijatelja ne bom izdal. Dokler bom jaz oblast, se ti ni treba bati. Niti lasu ti ne bodo skrivili na glavi. Kar obljubim, tudi držim, name se lahko zaneseš. Na morebitno nevarnost te bom pravočasno opozoril. Pri meni boš. Pri meni te ne bodo iskali. Po dveh, treh dneh, ko mine nevarnost, se boš zopet vrnil domov« »Gospod natakar, še dva pelinkovca!« Vese! je prijateljevega zagotovila, še bolj vese, da se je rešil partizanov. Sam Bog [g. še! na roko in ga pusti! obstret, ti. Bolelo ga je, a življenje si J & šil. Bogve, kako bi vozil, če bi mora! čez zimo ostati v hostij & ne bi padel, bi zagotovo trpel lakoto, se nalezel uši in oZ razkrojit zdravje in bit v stalni nevarnosti. Zdaj pa ima sV?iekot K3' tišče, je na toplem in suhem, Klara skrbi zanj in mu streže lju. In kot da vse to ne bi zadostovalo, bo imel v škrilcu m P zaslombo. »Me boš zares branit in varoval?« -aMeŽbeS^ »Da si te upaš dvomiti. AH me tako slabo poznaš? sem. Prijateljstvo je zame sveto.« Škrilcu se zapleta jezik- * »Ni to. Nemci so samovoljni in se na nikogar ne ozire;'■ »Ko bom jaz na oblasti, bo SD plesal, kot bom jez igr pa se tebi ni treba ničesar bati, iuteran si, tvoja žena Pa ste« »Kajpa otroci? Polljudje so.« pa »Dokter bom jaz na oblasti... Kaj se pravi, dokler, n pa jo lahko vzame?« pravi tako samozavestno, kot da bi ze ip glavarstvu in s telefonsko slušalko pred usti naročat SD, k I Sonce počasi zatone za hiše. Zvečeri se. Natakar Škrotec se je opijanit in zida zidove v oblake. Glattstein sk čl iz njega prav vse, kar je zanj važno. „ Škrilec se nadvse zaupno nagne čez mizo in reče. ” se je prikazala Marija.« »Čigava Marija?« »Mati božja vendar.« »A tako?« •Zakaj se čudiš? AH ne verjameš?« • Tega nisem vedet, da bi imel Bog mater.« ■Valentin, Valentin, ti ostaneš Žid kljub tvojemu tako g krščanstvu« . »Da bi se prikazala Szalassiju?« zb°rll C »Komu sicer? Stalinu? Ati naj bi stopita v Zgornj0 med angleške lorde ?« ... »Kaj mu je pa povedala ?« b°r » To, da bo rešil svetoštefansko krono pred brezbozn vizmom.« »Marija bo že vedela ... Gospod plačilni!« pokliče da poravna račun, ko stopi k njuni mizi stražnik Veren- »Kaj pa vi v kavarni, gospod Veren ? AH niste v sluzP1 »Sem. K vam sem bil namenjen, gospod Glattstein, slučajno videl skozi okno, ko sem prišel mimo kavarne " »K meni?« ^čej0'" »Orožniki me pošiljajo po vas. Neko informacijo no »Informacijo!?« Glattstein prebledi. 00^'iliO »Pa ni sile! Gospod komandir mi je naročit, naj vam P pridete lahko tudi jutri, pojutršnjem ali kadar vas bo P •privedla mimo orožniške postaje.« rvadu^'" »Če bi jim bit nevaren, orožniki ne bi bili tako velik , na tihem tolaži in premaga prvi strah. Miren pa ni več- V. »Kaj bi vedno samo službeno, Veren! Kmalu vam b ^izg^ stražnik boste. Plačo vam bom zviša!. Gospod natakar, za mojega bodočega stražnika!« hi n# r »Kaj praviš k temu, Karči? Orožniki me kličejo k sev »Ne boj se, Valentin! Prav nič ti ne morejo, če bi h P#/ I^m težave, se obrni name! Gospod natakar, še dva pelinko račun. Na skorajšnjo zmago. Bljen a Szalassy Pe^ntfi 'vir dvesto pengov mi posodi! Prvi dan po prevratu ti jih btofg!jc naša želja, da se obdržimo v najkakovostnejši ligi v drža-,' ar pa seveda ne bo lahko. Kako smo pripravljeni, bo pokazalo Mm i lj?k° Prvo kolo, ko igramo v Murski Soboti z dobro ekipo »L? ca iz Osijeka. Mislim, da jo lahko ob dobri igri in podpori alcev premagamo.« • ^MEMBNA ZMAGA SOBOČANOV ROB (Nafta) — strelec edinega gola to Sestem kolu tekmovanja v slovenski nwIIle'n' b8' Je soboška Mura gostila nca v ligi Ingrad Kladivar iz Celja in z 2:1 ter dobila pomembni i,1'GNa za Muro sta dosegla Papič in TO?’ Zmaga Sobočanov, ki so na-s0 ■ J • ? Kardoša, je zaslužena. Znali poua r’stiti številčno premoč v drugem kliu? ~ v 35- minuti je bil namreč iz-Naf.en '8ralec gostov Turk. Lendavska a Pa je gostovala v Ljubljani pri istoi- moštvu in izgubila s tesnim izidom 1:2. Gola za Nafto je VnA’ Rob- Žal sta bila pri Nafti izključena Horvat m Dovečer. ž£hodnjem kolu igra Nafta doma s Partizanom Hmezadom iz a’ Mura pa gostuje v Trbovljah pri Rudarju. •SL — vzhod Zmagi Turnišča in Beltinke ŠKAPER (Beltinka) — Strelec štirih golov em kolu prvenstva v območni n°gometni ligi vzhod sta bila ' Grav0UrsRa 1'gaša uspešna. Turnišče je S bran®>adu premagalo. Ojstrico z go-JJPrej b ' Ca Mujdrice z 1:0 ter ostaja še ?ajaTueZ- Poraza- Tudi po petem kolu l1 Pred rni^e v vodstvu s točko predno-« so J d dovalci- Nogometaši Beltinci 1^ Beltincih visoko, s 5:1, prema-। ^nja ° '? Slovenske Bistrice. Junak PPete„Je bd Škaper, dosegel je štiri go- jto'n bi 11a je d‘d Dugar. Beltinčani so na trenutke zaigrali do-0 zmagali s še višjim rezultatom. V naslednjem kolu d°ma s Središčem, Beltinka pa gostuje v Rušah pri ai tombole ŽOGA 5 OKROGLA \Sboh , , ’>v okv'ru prireditve iz8M k'jo je Pr'Pravil ^urske Sobote, so MnLte'e številke: 319, Svitke k J0?’227’ 89' 1 in t "a ierr- ko izžrebanci dvi-S l£Sc« Mure v torek, 2. ’ od 17. do 19. ure. ---Športni ribolov--- ODLIČNI LJUTOMERČANI Na Sladkem Vrhu je bilo sklepno tekmovanje pionirjev in mladincev v športnem ribolovu Slovenije ter v mladinskem mnogoboju in kombinaciji. V skupni uvrstitvi je ekipa Ljutomera v ribolovu osvojila prvo mesto. Prva je bila tudi Tanja Lesjak v ribolovu med mladinci. V tekmovanju pionirjev je bila ekipa Ljutomera v ribolovu druga, med posamezniki pa Karmen Magdič prva. V troboju je ekipa Ljutomera zasedla tretje, med posamezniki pa Škerget četrto mesto. V kombinaciji je bil Ljutomer prvi, Tanja Lesjak pa četrta. šport Prvič v Murski ^T^ANEGO 'n telesa mioiiftom in \ limfno drena- ‘n aromati' 8 2 izdelave hhanov ^iks °sta na voljo '66? ' Murska Sobota, - Strelstvo.------------- ZMAGAL BALIGAČ Strelska družina Gančani je pripravilo letošnje drugo tekmovanje občan strelja. Na strelišču v Gančanih se je zbralo 78 strelcev, tekmovali so z malokalibrsko puško. Zmagal je Štefan Be-ligač s 85 krogi pred Marjanom Balažičem, 84, in Zvonkom Rebri co, 81 krogov. ■ . ■ Kolesarstvo- Šooš tretji, Hajdinjak četrti Na tradicionalni kolesarski dirki za memorial Vladimirja Horvatiča v Zaprešiču, ki je štela za odprto prvenstvo Zagreba, sta sodelovala tudi kolesarja Pomurja iz Beltinec, Simon Šooš in Dušan Hajdinjak, in dosegla lep uspeh. Šooš je bil pri mlajših mladincih tretji, Hajdinjak pa pri starejših mladincih četrti. Kajakaštvo Borovič in Kovačič druga Na reki Muri od Gradca do Wildona v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v maratonu v spustu na 36 km dolgi progi. Sodelovalo je čez 130 kajakašev in kanuistov, med njimi so bili tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Osvojili so namreč dve drugi in tri tretja mesta. Najuspešnejša sta bila Darjan Borovič pri pionirjih in Roman Kovačič pri mladincih K 1 — zasedla sta drugi mesti. Tretji pa so bili Andrej Cipot pri pionirjih v K I, Iztok Horvat pri mladincih v C 1 ter Gujtman — Serec pri članih v C 2. ---BADMINTON----------- Sekereš-Vugrinec prva V Ljubljani je bil prvi republiški članski A turnir v badmintonu. Sodelovalo je tudi 6 Lendavčanov, članov šport- | nega društva Mladost. Dosegli so lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Sekereš — Vugrinec in zmagala v dvojicah. Kustec- Fiile sta bila osma. Med posamezniki se je izkazal Sekereš, zasedel je tretje mesto. Vugrinec je bil sedmi, Šendlinger enajsti, Kustec dvanajsti, Dominko štirinajsti in Fiile petnajsti. Pri članicah je Sekereševa zasedla trinajsto mesto. Rokomet Uspel tabor v Bakovcih Pomurska rokometna zveza Murska Sobota je v Bakovcih pripravila prvi pionirski rokometni tabor. Udeležilo se ga je 38 učencev in učenk od petega do osmega razreda osnovne šole in si izpopolnilo znanje v rokometni igri. Na taboru so si pomurski trenerji pridobili tudi licenco za vodenje pomurskih rokometnih ekip v tekmovanju. Tenis Zmagal Rola, Keršič tretji Teniški klub Sobota je pripravil tradicionalni turnir veteranov nad 35 let. Sodelovalo je 38 tekmovalcev iz severovzhodne Slovenije. Zmagal je Ptujčan Rola pred Žlebnikom iz Maribora in Keršičem iz Radenec. Sobočan Kološa je bil peti. Lendava in Režonja Na strelišču v Čentibi je bilo tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Sodelovalo je 5 ekip iz lendavske obiine oz. 16 posameznikov. Ekipno je zmagala SD Lendava z 250 krogi pred SD Štefan Kovač Turnišče, 237, in SD Ina Nafta, 232 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Režonja (Dob) s 85 krogi pred Zverom (Var.), 82, in Rauterjem (ŠK), 81 krogov. A. Zver --MOTOKROS---------- Rogan drugi V Orehovi vasi je bila predzadnja dirka v motokrosu za medrepubliško prvenstvo pionirjev. Sodeloval je tudi Oliver Rogan iz Sotine in v I kategoriji do 60 ccm dvakrat I zasedel drugo mesto. ---Atletika —:----------------------—--— USPEH POMURSKIH ATLETOV V SARAJEVU V Sarajevu je bilo državno člansko prvenstvo v atletiki. Udeležili so se ga tudi štirje pomurski atleti in se lepo odrezali. Damjan Špur se je uvrstil v finale teka na 100 m s časom 11,17 in zasedel sedmo mesto. Na 200 m pa je tekel v kvalifikacijah 22,84. Geza Grabar, sedaj član A K Ptuj, je tekel na 5000 in 10000 m ter obakrat zasedel deveto mesto. Boljše se je godilo članici Olimpije Mariji Števanec. V finalu teka na 400 m je bila četrta z odličnim časom 56,74, na 800 m pa sedma s časom 2:14,79. Uspešno je nastopila tudi Manuela Pergar. Prihodnjo sezono bo prav tako tekmovala za Olimpijo. V finalu na 800 m je bila z rezultatom 2:16,01 deveta, na 400 m pa s časom 60,50 šesta. ms Pomurci uspešni v Celju V Celju je bil mednarodni atletski miting. Sodelovalo je okrog 200 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, med njimi je bilo nekaj udeležencev evropskega prvenstva v Splitu, pa tudi pomurski atleti in atletinje. Damjan Špur je na 100 m tekel 11,30 in zasedel četrto mesto. Pionirki Jasmina Gujtman in Petra Kovač sta prvič nastopili v teku .na 800 m in dosegli solidni uvrstitvi. Števanečeva in Pergarjeva sta tekli na 400 m ter zasedli drugo in četrto mesto, ms GRABAR IN KUMEK PRVA V Mežici je bil 5. spominski tek Borisa Keršbaumerja. Sodelovali so tudi pomurski tekači in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Geza Grabar, ki je zmagal pri članih I, in Slavko Kumek, ki je bil prvi pri članih II v teku na 10 km. V teku na 21 km je Roman Klančar pri članih II zasedel peto mesto. ----—N ogomet ——---------------------------———- Sodniki zahtevajo ostrejše ukrepe! V zadnjem času prihaja na pomurskih nogometnih igriščih zopet do nešportnih izpadov na sodnike. Tako je bila v Borejcih prekinjena tekma zaradi napada na stranskega sodnika, na tekmi v Kuzmi pa onemogočen odhod sodniški trojki s tekme. Sodniki so tudi vse bolj izpostavljeni grožnjam na tekmah Pušče in Puco-nec. Zaradi tega so se člani Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska Sobota zbrali na problemski konferenci in izoblikovali nekatere stališča in z njimi seznanili predstavnike Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Nogometni sodniki zahtevajo, da se opravi razgovor z vsemi klubi, kjer se nešportno obnašajo, in da poskrbijo za varnost na tekmah. Disciplinski komisiji predlagajo, da ostreje kaznujejo povzročitelje nešportnih izpadov na nogometnih igriščih ter da na tekme pošiljajo delegate. Ce pa to ne bo zaleglo, sodniki v prihodnje omenjenim klubom ne bodo sodili. Pa še to: zanimivo je, da se nobeden od 29 klubov ni odzval pozivu Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska Sobota, da bi prijavil kandidata za nogometnega sodnika. NAMIZNI TENIS DRI V NOVEM MESTU, KUS V CELJU V okviru priprav za štart v prvi zvezni namiznoteniški ligi je ekipa Sobota odigrala nekaj prijateljskih srečanj. Dvakrat so premagali drugoligaša Strojno iz Maribora (16:9 in 14:11) ter drugoligaša Mun-dusa iz Varaždina z 9:7. Tekme so pokazale, da nekateri igralci še niso v pravi formi. Pri NTK Sobota pa so nekatere spremembe v igralskem kadru. Sobočani so namreč odstopili za eno leto mladega igralca Orija novemu drugoligašu Novotehni iz Novega mesta, kjer bo imel boljše možnosti za razvoj. Za Novomeščane bo igral samo v drugi zvezni ligi. Dosedanji igralec Sobote Kuzma pa je okrepil Radgono, saj zaradi študija ni mogel sprejeti programa za prvo zvezno ligo. Ker Sobočani z drugo ekipo ne morejo več tekmovati v slovenski ligi, so za leto dni odstopili Kusa celjskemu Ingradu. M. U. -ODBOJKA ---------------------- Prvi memorial FERIJA ŠERUGE Pomurska odbojkarska zveza Murska Sobota je pripravila prvi moški in ženski odbojkarski turnir za memorial Ferija Šeruge. Sodelovalo je 8 moških in 6 ženskih ekip iz Slovenije, Hrvaške in ZR Nemčije. Ekipi Spartacus in Haladas iz Madžarske pa se turnirja nista udeležili. Pri ženskah je zmagala Rogoza pred Prevaljami, Pomurjem, Mladostjo, Kamnico in Rušami. Pomurje je v predtekmovanju premagalo Kamnico z 2:0 in izgubilo z Rogozo 0:2, v borbi za tretje msto pa premagalo Mladost z 2:1. V predtekmovanju je Mladost premagala Ruše, —....II. SOL vzhod — ženske----—----- DERBI V ZADNJEM KOLU pi: Pomurje m Mladost, srečah se bosta v zadnjem kolu 22°^' ek‘‘ bra. Sicer pa je razpored tekem takle: I. kolo J p„ U? „decem-Rogoza II —Mladost; II. kolo Mladost-CeVlI ----Celje II —Pomurje, P. Branik HI —Mladost- iv l i G: J ko 0 Črna, Pomurje-P. Branik III; V. kolo - č™^ Mladost- Mladost; VI. kolo - Mladost-Ptuj, Pomurje-Graifir Ptuj—Pomurje, Braslovče—Mladost; VIII kni„ ‘ j * ko*° ~ Pomurje—Braslovče. IX. kolo — Ruše— Pomurie adost~Rui>e, X. kolo — Prevalje—Mladost, Pomurje—Comet ^^‘“^^dost; dost —Pomurje. met’ XL kol» - Mla- Pri moških je zmagal Fužinar pred Ljutomerom, Tehnomobi-lom, jedinstvom, Pomurjem, Veržejem, Radenci in Ingolstad-tom. Emona Comerce Ljutomer je premagala Jedinstvo in Ingol-stadt s po 3:0 in se uvrstila v finale, premagala Tehnomobil z 2:1 in izgubila s Fužinarjem 1:2 ter zasedla drugo mesto. Pomurje je v borbi za peto mesto premagalo Veržej z 2:0 in izgubilo z Jedinstvom z 0:2. Turnir je bil lepa priložnost za pomurske ekipe, da se preizkusijo tik pred novim prvenstvom. SNL Slovan Ljubljana Rudar (V) Svoboda Naklo Kladivar Domžale Steklar Jadran MURA Elan NAFTA Rudar (T) Medvode Vozila Hmezad 6 5 10 12:1 11 6 5 0 1 13:5 10 6 4 11 16:7 9 6 3 2 1 12:8 8 6 2 3 1 11:4 7 6 3 12 10:9 7 6 2 2 2 5:6 6 6 2 13 13:6 5 6 1 3 2 9:10 5 6 2 1 3 8:16 5 6 2 1 3 4:13 5 6 1 2 3 5:7 4 6 1 2 3 7:10 4 6 2 0 4 5:8 4 6 1 2 3 7:12 4 6 1 0 5 2:16 2 OSL — vzhod TURNIŠČE 5 4 1 0 12:2 9 Železničar 5 4 0 1 9:5 8 Središče 5 4 0 1 7:5 8 BELTINKA 5 3 1 1 11:5 7 Partizan 5 3 0 2 9:8 6 Dravinja 5 2 1 2 9:7 5 Rače 5 2 1 2 7:6 5 Ojstrica 5 2 1 2 6:6 5 Pohorje 5 13 1 4:4 5 Kovinar 5 1 2 2 6:5 4 Impol 5 113 6:11 3 Pekre 5 113 4:10 3 Svoboda 5 1 0 4 6:13 2 Boč 5 0 0 5 2:11 0 PNL Rezultati — 5. kolo Veržej:Bakovci 1:1 Polana:0dranci 3:1 Renkovciljutomer 3:2 LipaJišina 3:1 Mladostdžakovci 1:1 Dobrovnik:Črenšovci 1:2 Črenšovci 5 4 0 1 12:5 8 Ižakovci 5 3 1 1 11:5 7 Polana 5 3 1 1 9:6 7 Veržej 5 2 2 1 8:6 6 Renkovci 5 2 1 2 10:11 5 Ljutomer 5 2 1 2 7:8 5 Dobrovnik 5 2 0 3 11:7 4 Odranci 5 2 0 3 5:6 4 Tišina 5 1 2 2 4:7 4 Lipa 5 2 0 3 5:13 4 Bakovci 5 1 1 3 3:6 3 Mladost 5 1 1 3 3:8 3 I. MNL MS Rezultati — 5. kolo Cankova:Gančani 1:1 Bratonci:Rakičan 2:1 Dokležovje:Šalovci 1:3 SerdicaJromejnik 0:2 Grad:Radgona 4:3 Čarda:Rogašovci 2:5 Grad Rogašovci Šalovci Rakičan Cankova Dokležovje Bratonci Radgona Čarda Gančani Tromejnik Serdica 5 5 0 0 14:6 10 5 4 0 1 20:9 8 5 3 2 0 11:7 8 5 3 0 2 14:7 6 5 2 12 13:10 5 5 2 12 11:9 5 5 2 12 12:11 5 5 1 2 2 8:13 4 5 2 0 3 9:15 4 5 0 2 3 6:10 2 5 1 0 4 7:16 2 5 0 1 4 2:14 1 II. MNL MS Rezultati — 5. kolo Pušča—Prosenjak. 2:1 Romah—11 plavih 4:2 Puconci—Tešanovci 0:1 Križevci—Hodoš 2:1 Filovci—Vrelec 4:0 Apače prosto Tešanovci 5 4 0 1 11:10 8 Romah 4 3 10 17:5 7 Hodoš 4 3 0 1 13:4 6 Filovci 4 2 11 13:4 5 Puconci 5 2 12 14:8 5 11 plavih 4 2 0 2 10:9 4 Pušča 5 2 0 3 8:15 4 Kiževci 4 112 6:18 3 Prosenjak. 4 10 3 8:10 2 Apače 4 10 3 6:12 2 Vrelec 5 0 2 3 6:17 2 I. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Nedelica—Mostje 1:1 Nafta V—Kapca 0:1 Hotiza—Graničar 1:2 Bistrica —Panonija 2:0 Kobilje — Lakoš 2:1 Kobilje 5 4 1 0 9:2 9 Bistrica 5 3 2 0 9:5 8 Hotiza 5 3 11 12:7 7 Graničar 4 3 0 1 1L4 6 Nafta B 5 2 1 2 7:8 5 Kapca 5 2 1 2 7:11 5 Mostje 5 0 3 2 2:4 3 Nedelica 5 0 2 3 5:8 2 Panonija \ 5 0 2 3 2:12 2 Lakoš 4 0 1 3 5:8 1 II. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Žitkovci—Zvezda 0:4 Zvezda—Petišovci 0:2 Žitkovci—Olimpija 1:2 Olimpija 4 4 0 0 15:4 8 Petišovci 4 2 0 2 9:10 4 Zvezda 5 113 7:11 3 Žitkovci 5 113 9:15 3 SEPTEMBRA 1990 Stran 15 samozaščita, varnost, obramba LADISLAV PENTEK - PREDSEDNIK SODIŠČA V MURSKI SOBOTI ŠTEVILO NEKATERIH ZADEV NA SODIŠČU NARAŠČA Temeljno sodišče v Murski Soboti s svojimi enotami v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti je pristojno, da na pni stopnji odloča o kaznivih dejanjih in gospodarskih prestopkih, preživninsko pravnih, gospodarskih in odškodninskih sporih, sporih iz rodbinskih razmerij in drugih, če odločanje o njih ni v pristojnosti samoupravnih sodišč, v izvršilnih ter dednih in drugih nepravdnih zadevah, v postopku o prisilni poravnavi, stečaju in postopku redne likvidacije, vodi sodni register za subjekte, opravlja preiskavo in preiskovalna dejanja, pravno pomaga iz svoje pristojnosti ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. Enota sodišča v Murski Soboti opravlja tudi vso preiskavo, sodi v vseh kazenskih zadevah zoper mladoletnike in v vseh zadevah gospodarskega sodstva ter vodi sodni register. Več o delu smo se pogovarjali s predsednikom sodišča v Murski Soboti, Ladislavom Pentkom. — Koliko zadev prejmete letno v obravnavanje in kakšne so značilnosti po vrstah? »Od ustanovitve sodišča leta 1979 število zadev iz leta v leto narašča. V letu 1989 je sodišče prejelo v reševanje 41375 zadev, oziroma skupaj z izdanimi zemljiško knjižnimi izpiski 55461 zadev, od tega 10714 važnejših. Primerjava za obdobje 1979—1989 kaže, da se je število zadev povečalo za blizu 47 odstotkov, važnejših pa za 39 odstotkov. Po vrsti zadev se je zlasti povečalo število zadev na gospodarskoprav-nem področju. Od leta 1988 na leto 1989 se je število teh zadev od 4157 povečalo na 7696, oziroma za nad 85 odstotkov. Letos pa še narašča. Kazenskopravne zadeve so se lani nekoliko zmanjšale, z izjemo tistih, ki se nanašajo na mladoletne storilce. Na zmanjšanje teh zadev so vpli- vale dekriminacije, saj po kazenski zakonodaji ogrožanje, katerega posledica je lahko telesna poškodba ali materialna škoda, ni več kaznivo dejanje. Spremembe vrednostnih količin pri nekaterih kaznivih dejanjih, kjer gre za družbeno neznatno nevarnost. Polnoletni storilci store največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje (tatvine v trgovinah, vlomi v stanovanja in počitniške hišice, razne goljufi- je), katerim sledijo kaznima dejanja zoper varnost javnega prometa, zoper življenje in telo (naraščajo vse oblike, razen umorov), zoper čast in dobro ime ter mladoletni storilci različnih tatvin, poškodovanje tuje stvari, odvzem motornega vozila in v zadnjem času tudi izsiljevanje. V kazenskopravnih zadevah je značilno, da je v zadnjih letih vse manj težjih oblik gospodarskega kriminala in vse več nasilniškega obnašanja, kršitev nedotakljivosti stanovanja in poškodovanje tujih stvari. Največ prometnih nezgod povzročijo vozniki osebnih in tovornih vozil ter motornih koles. Med poškodovanci pa so največkrat sopotniki, sledijo jim kolesarji in pešci. V civilnopravnih zadevah (pravdni, ded- ni, drugi nepravdni, izvršilni, zemljiškoknjižni) ni opaziti povečanja, z izjemo izvršilnega in zemljiškoknjižnega. Vse več pa je prisilnih izvršitev sodnih odločb zaradi neplačevanja dolžnikov. Ce k temu še dodamo številne možnosti za zavlačevanje postopkov s strani dolžnikov, se ne smemo čuditi dolgotrajnosti in marsikdaj tudi neučinkovitosti teh postopkov. Vse več je tudi zemljiškoknjižnih zadev. Med pravdnimi zadevami pa odpade največ sporov na področje pogodb in pravnih poslov. Številčno so se lani zelo povečale go-spodarskopravne zadeve. Tako seje število registrskih zadev povečalo od 174 na 303, gospodarskih sporov od 664 na 1150, gospodarskih izvršb od 669 na 2110 in gopodarskih plačilnih nalogov od 2464 na 4327.« — Koliko nerešenih zadev pa ostaja in kakšna je hitrost postopkov? »Število nerešenih zadev se je na sodišču lani povečalo v primerjavi s prejšnim letom pri vseh zadevah za blizu 8 odstotkov, pri važnejših pa za 9,2 odstotka. Na povečanje števila nerešenih zadev je vplivalo znatno večje število zadev, katerim sodišče ni moglo več slediti s storilnostjo, ki se sicer iz leta v leto povečuje, ob dejstvu, daje še vedno 15 odstotkov nezasedenih delovnih mest glede na sistemizacijo. Kljub temu ima sodišče še vselej ugodnejše razmerje med enomesečnim pripadem novih zadev in nerešenimi zadevami, kakor ga imajo v povprečju temeljna sodišča v Sloveniji. Trajanje posameznih postopkov je v sodišču krajše od povprečja v republiki in ni odvisno le od prizadevanja sodnih delavcev, ampak od števila dejavnikov zunaj sodišča (aktivnosti strank, poštnega uporabljanja pravic udeležencev v postopku, sodelovanja cenilcev, izvedencev, prevajalcev, vroče-valske službe).« — Kaj bi bilo potrebno storiti za učinkovitejše delo sodišč? »Spremeniti nekatere procesne in materialne predpise, ki v ničemer ne prispevajo k večji pravni varnosti udeležencev v postopku in k rešitvam, ustreznim današnjemu času. Zagotoviti sodobnejšo opremo in delovne razmere sodiščem in ustrezen materialni položaj njihovim delavcem. Šele ob zagotovitvi tega bodo sodišča lahko (in morala) v celoti sledila in zadostiti pregovoru — kdor hitro da, dvakrat da.« F. Maučec Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure 8. do 12. ure. novo trgovino z metrskim blagom ŠTOF STUDIO v Miklošičevi 30 v MURSKI SOBOTI FRELIH, d. o. o., uvoz-izvoz JEANS SHOP Lendavska 19, MURSKA SOBOTA ima po ugodni c uvožene flanelaste srajce in obvešča stranke, da odprl pridelava in prodaja \ zdrave hrane 'o ABC POMURKA —> GORIČKO, Murska Sobota, d. o. o. Lendavska 11 na podlagi sklepa Skupščine družbe z dne 14. 9. 1990 razpisuje prosto delovno mesto direktorja družbe Pogoji: — visoka strokovna izobrazba, . etij. — najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri delu na področju K stva, str0. — da se je z delom izkazal kot sposoben organizator in kovnjak za zdravo hrano. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: izpolnjevanju pog°ie OSEMNAJST PIJANCEV ZA VOLANOM ABC POMURKA, Lendavska 11, Murska Sobota, z oznakiz9 razpis. , bjri. Kandidata bomo obvestili v 15 dneh o sprejemu sklepa o iz___ LEDAVA, Tovarna stilnih vrat in mednarodna trgovina Murska Sobota, d. o. o. Lendavska 29 razpisuje 1. Direktorja družbe P°g°j: meriti — višja ali visoka izobrazba tehniške ali ekonomske us in pasivno znanje enega od tujih jezikov (nemščina, ščina) |esar' — 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih stvu Prometna varnost je v Pomurju slaba, kot so slabe ceste in zaradi tega mora biti na cestah določena disciplina. Prav to poostreno nadzirajo miličniki v Pomurju. Največ prometnih nezgod se zgodi ob koncu tedna, pričele pa so se tudi razne jesenske prireditve, na katerih je ne samo večja potrošnja alkohola, ampak tudi utrujenost zaradi nočnega veseljačenja, poleg tega pa je lokalni promet tudi povečan, kar vse skupaj pomeni, daje potrebna temeljitejša kontrola, pa tudi pomoč delavcev milice. Poostren nadzor v cestnem prometu, ki so ga miličniki izvajali pred dnevi med 21.00 in 4.00 uro. Kontrolirali so 513 udeležencev v prometu in pri teh odkrili 138 različnih prekrškov. Zaradi hujših prekrškov bodo miličniki sodniku za prekrške prijavili 38 kršiteljev, 41 kršiteljev je bilo mandatno kaznovanih, 44 kršiteljev pa je bilo opozorjenih zaradi lažjih prekrškov. Med hujšimi kršitelji je bilo tudi 18 tistih, ki so vozili pod vplivom alkohola, poleg le-teh pa je bilo iz prometa izločeno še 10 kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Poostrena kontrola na pomurskih cestah je bila uspešna, saj kljub negativnim dejavnikom hujših nezgod ni bilo, le v M. Soboti se je zgodila manjša prometna nezgoda in je povzročitelj pobegnil, vendar očitno ob nepravem času in so ga hitro izsledili. V skladu s programom akcije MINUS 10% bodo organi za notranje zadeve v Pomurju podobne akcije še izvajali, saj sicer ni pričakovati boljše prometne varnosti na pomurskih cestah. Marjan HORVAT Ob jubileju nova motorna brizgalna — V Domajincih je gasilska slovesnost ob 40-letnici delovanja društva in prevzemu nove motorne brizgalne. Na slovesnosti so imeli mašo in blagoslovili brizgalno, ob prisotnosti številnih gasilcev in krajanov ter gostov so pregledali dosedanje zelo uspešno delo društva. Ob tej priložnosti so pripravili priložnostni kulturni program ter zaslužnim posameznikom podelili gasilska priznanja. Posebno priznanje ob jubileju je prejelo tudi Gasilsko društvo Domajinci. Nova motorna brizgalna, ki sojo kupili ob pomoči gasilcev, krajanov in občinske gasilske organizacije, je pomembna pridobitev. Foto: F. Maučec 2. Poslovno sekretarko Pogoj: — višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri aktivno znanje nemškega jezika zaželene delovne izkušnje na komercialnem po' s tujino). .dročju l5* Direktor se imenuje za dobo štirih let, oba kandidata sklene*9 delovno razmerje za nedoločen čas. evvZa Kandidati, pošljite vloge z dokazili o izpolnjevanju pogoj prti ovojnici v 8 dneh po razpisu na naslov: LEDAVA, Tovarna stilnih vrat in mednarodna trgovina Murska Sobota, d. o. o. ravn^9 O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po seji up odbora. __ Dražji vozniški izpiti S 1. oktobrom letos bodo v soboški občini veljale nove cene vozniških izpitov, ki jih je na pobudo regijskega izpitnega centra v Murski Soboti (sedež ima v gasilskem domu) predlagal Sekretariat za notranje zadeve. Tako bo za teoretični del izpita namesto dosedanjih 80 treba odšteti 120 dinarjev, za praktični del pa odvisno od kategorije. Za kategorijo A bodo kandidati morali plačati 100 dinarjev, za B 200, za C in E po 220 dinarjev, za kategorijo D pa 360 dinarjev, medtem ko bo cena izpita za kmetijski traktor 90 dinarjev. Če bodo kandidati opravljali izpit iz vožnje za kategorijo B tretjič ali večkrat, bodo morali plačati 400 dinarjev. S tem želijo dati poudarek preskusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanju vozniškega znanja. M. J. Zasebna avto šola ZEBRA Ljutomer d.o.o. Rajh Nade 11 tel. (81 206) Sprejme v redno delovno razmerje voznika inštruktorja B kategorije. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh. Stročja Vas 30a. 69240 Ljutomer, telefon: 069/82362,telefax:O69/82-362 UVAŽA IN PRODAJA vS import-export • Trgovsko podjetje na debelo in drobno • Gostinske in turistične usluge • Zastopanje tujih firm ž.r. SDK Ljutomer 51930-601-14188 UVOZNO-IZVOZNO podjetje MC TRADE iz Stročje vasi 30 a, telefon: (069) 82 362 ■ S a :. ? f... • grelne avtomate NT 30 Olimp, kar je novost na jugoslovanskem tržišču • toplovodne kotle za centralne peči Ferrotherm • popolne programe toplotne tehnike • oljne garniture • oljne gorilnike Olimp • opremo za gostinske lokale • kavne avtomate in ledomate • opremo za gostinske kuhinje • cvrtnike • avtomate za pice in žare • pralne avtomate na visoki pritisk in toplo vodo za industrijo in program za prosti čas znane firme Sl-RIO • industrijske sesalnike za odpadke in prah • avtomate za pranje itisonov, primerne tudi za gospodinjstvo, firme SOTECO • kompleten zidarski in keramičarski pribor ODŠEL NEZNANO KAM -10. 9. 1990 je odšel neznano kam mladoletni DANIEL PUČKO iz Murščaka pri Radencih. Star je 16 let, visok 175 cm, srednje postave, kostanjevih las, oblečen je bil v rjavo jopo iz skaja, temno modro srajco in kavbojke, s sabo pa je imel platneno vojaško torbico. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanem, UNZ Murska Sobota naproša, da o tem obvestijo najbližjo postajo milice ali pokličejo po telefonu št. 92. Novo v Žibercih pri Apačah Vabljeni v novo samopostrežno trgovino PALMA • v zalogi vse za vaše gospodinjstvo KONKURENČNE DISKONTNE CENE! i3 . o ho Trgovina je odprta od 8.. do 18., ob sobotah od o- nedeljah od 9. do 12. ure. Ob petkih in sobotah vabljeni v našo diskoteko PRIPOROČA SE DRUŽINA KOZEL, Žiberci 37, *el' VESTNIK 27 Stran 16 Radijski in televizijski spored od 28. septembra do 4. oktobra ^etek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek Radio radio radio radio radio radio radio JURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ^biijajte se z nami! ranja oddaja z vami in za 435-! Sodc,uj-iaje ° U ’ Konec jutranje od- Jesensko popoldne j* v dezeR že jesen, ie ,se vedno ponujamo sve-lJ11, ormacUe, glasbo in 19 One*"0 ^dajo 21 232!) 111 sPored RS ^Sl^U^eve dogodivščine. 9.S0 AfV?n'ja: d°Lum. oddaja, klin, Prisluškovanja, do-l0-20 Mihailo Loka. |4n,’sovjetska nadaljevan-l5VS"Vasl^ 1435 Vitev. 15 J, 3 Movemja, pono-"ižanl >4 Sova, ponovitev na-N tL7'00 Tv dnevnik I. Grajske L11^ 18.10 Gradovi: »Usi nLkapele- 18.40 Hov, UjOTv^"113- 19-00 Risanka. 10 >edna onV",ik 1 1939 Zrca' ^rišln Nebu naproti, 21-20 Zakon v 1 22.jn „esu- 22.10 Tv dnevnik arher. n„ ?va: Družinske vezi, Um Pri'XIn-.’ I Otujoči pa-film. No »?e8i°nalni programi: v .Maribor, 19.00 Video-«1 20n?7'kl' 19.30 Tv dnev-। s: Link,- ar'^e- 20-30 Ex li-',eliki ^banski tramvaj. 21.25 ?225 'genti: Seiji Ozawa. P^gram?2'5- 2125 Sate' 9.15 Jhdin.? V ponovitve, Nnjl e,A°ddaje, 19.30 Popoln vo- Jaja i? Zabavna od-23J0 ./■Oo n > MuNjtve, tv V šoli. Vaškim sk' sP°red- 18-00 J, ?rebe ' N2'”' 18.30 Soko-N 19-30 Čas v sliki. ? N4 ?11 dva (n)- 21.20 le Se Lot pa si misliš. .. °na: Pusti zlobna obrekovanja in se posveti raje Pamc‘ncj' 'm stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že dalj časa °P )e Ljubezen bo prišla vse prehitro, pa četudi se bos na vse Kr -P Je Poskušala >upirati<. . . knhi. . On: obeta se ti enkratna priložnost na področju tvojeg. zato jo nikar ne zamudi. V začetku delovnega ^dna pa se ra-n ^Osve^ predvsem denarnim zadevam, ki jih že dalj a P esramno zanemarjaš. Ona; Preživela boš prav prijetno avanturo, vendar pa sc m ar ^zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako tebi pa bo ostal prijeten spomin in predvsem ( Skren prijatelj. , • i«^n: spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega sveta iz testa, kajti srečal boš njo, ki te bo popolnoma qčarald. nje 'J^eš se preveč prenagliti, saj se ti lahko sicer ugodna p prevrne v katastrofo. -------- DEVICA TEHTNICA Ona: Kot seje zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boš iz vsega tega potegnila kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se ti bodo mogoče le uresničile in postale realnost. On: Vse prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Resje, da v tem načinu ne boš našel* nikakršne sigurnosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej. Ona: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar pa boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval pravilno odločitev. Poslušaj ga! On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem kos. Vse skupaj boš vzel kot še edega izmed izzivov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, saj se bo koncem tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno — predvsem zate. Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje ja, ali bo to partnerju všeč. On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali pa le gola naivnost. Prevelika odkritost se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje besede. Ona - Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si vse preveč zaverovana v svoje delo, da bi to tudi spregledala. Stopi mu vsai korak nasproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On - Imaš srečo, da z lankoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim včasih ce- ŠKORPIJON |0 smešnim avanturam. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Še vendo boš čakala na ugodno priložnost, vendar pa je vse to le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe ... On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne pa samo v trenutnih zaposlitvah. Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, pa četudi boš v začetku nekoliko zmedena, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence. Investicija se bo povrnila šele sčasoma, zato samo brez panike. Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot pa si morda misliš sama. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On: V ljubezni boš postavljen pred veliko odločitvijo, odločitev pa lahko v veliki meri vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal. Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot pa poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. • SEPTEMBRA 1990 Stran 17 kino Spored filmov v kinu PARK Murska Sobota od 28. sept, do 4. okt. 28. sept, ob 18. uri amer, film: Policijska akademija, 6. del. 28. sept, ob 20. uri amer, film: Super desetka, trda erotika. 29. sept, ob 18. uri amer, film: Policijska akademija, 6. del. 29. sept, ob 20. uri amer, film: Super desetka. 30. sept, ob 18. in 20. uri amer, film: Policijska akademija, 6. del. 2. okt. ob 18. in 20. uri Špan, film: Sladko dozorevanje. 3. okt. ob 18. uri Špan, film: Sladko dozorevanje. 3. okt. ob 20. uri francoski film: Roselyn in levi. 4. okt. ob 18. in 20. uri francoski film: Roselvn in levi. Kino kuda ŠALOVCI 28. okt. ob 21. uri amer, film: Policijska akademija, 6. del. 29: okt. ob 21. uri amer, film: Strašne sanje v ulici Brestov, 3. del. KINO TURNIŠČE PETEK, 28. 9. ob 19. uri, POVRATNI STREL (ameriški akcijski). SOBOTA, 29. 09. Ob 19.00 - VOZNIŠKO DOVOLJENJE (Amer, komedija) NEDELJA, 30. 09. Ob 14.30 - POVRATNI STREL (Amer, akcijski) prodam MOTORNA VOZILA PRODAM ZASTAVO 101, starejši tip, registrirano do maja 1991, po zelo ugodni ceni prodam. Kuzma 51. M-1329 LADO NIVO, letnik 1987/12, prodam. ® 23 734. M-1331 LADO 1300, letnik 1988, januar, prodam. ® 23 623. M-1344 FORD ESCORT, športno izdelan, letnik 1978, prodam. ® 76 663. M-1344 MERCEDES 240 D, letnik 1975, 7.000 prevoženih km po generalki, pločevina obnovljena, registriran do aprila 1991 prodam ali menjam. Igor Zubčič, Titova 3, Radenci. M-1336 LADO 1200, letnik 1974, registriran do junija 1991, prodam. Drago Kolmanič, Ribiška 12, Bakovci. M-1344 BT 50, dodatno opremljen, prodam ali zamenjam za manjše kolo z motorjem — z doplačilom. ® 26 016. M-1345 MOSKVlC 1500, prevoženih 35.000 km, registriran do aprila, ugodno prodam. ® 87 335. M-1346 RENAULT 18 TL, letnik 1983, moped kolibri, prevozno motorno škropilnico in vrtno kosilnico Batuje prodam. ® (069) 69 138 — zvečer. M-1347 LADO 1200 S, ohranjeno, prevoženih 38.000 km, prodam. Jurij 12 b, Roga-šovci, ® 78 620. M-1350 ŠKODO 105 prodam. Rogašovci 37. M-1356 ZASTAVO 750 ugodno prodam. Trnje 48 c. M-1357 RENAULT 4, registriran do julija 1991, prodam. Partizanska 17, M. Sobota. M-1358 RIBE IN PICA HOTIZA OSMICA •s? 36 008 MOPED AVTOMATIC A 3 MS, star 3 leta, prodam. Lucova 8. M-1365 WARTBURG, 1976, registriran, prodam za 7.000 din. ® 46 002. M-1367 JUGO 45 AX, letnik 1987, in belo poročno obleko, št. 42 prodam. Krog, Murska 9, ® 26 675. M-1252 OSEBNI AVTO CHRYSLER-GB AVENGER GL prodam. Dušan Gal, Črenšovci, Mirna 6. M-1254 CITROEN GS 1.3 ugodno prodam. Vidonci 136, ® 76 881. M-1276 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064: odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun'pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. OPRAVLJANJE POGREBNIH STORITEV — prevozi pokojnikov — pogrebna oprema — 8 vrst krst — pogrebni prevozi — prevozi na upepelitve — postavitev odrov na domu — preskrba vseh dokumentov, obvestila po radiu in objave zahval v časopisih — v zalogi drobljen beli kamen za grobove KONKURENČNE CENE! IVAN VRBNJAK, Lomanoše 12 a, telefon: (069) 74-463, 69250 GORNJA RADGONA JUGO 45 E, star 3 leta, prodam. ® 22 096. M-1304 OPEL KADETT, letnik 1977, prodam. ® 70 052 po 15. uri. M-1305 ZASTAVO 128 - SKALA 55, staro 2 leti, prevoženih 19.000 km, prodam. Car, Bakovci, Poljska 6. M-1306 VESPO PX 200 E ugodno prodam. ® 74 816. M-1307 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Sapač, Stara 3, ® 24 208. M-1309 ZASTAVO 750, letnik 1984, prevoženih 28.000 km, ugodno prodam. Silvo Litrop, Žižki 35, ® 70 828. M-1320 VESPO PX 200 E, letnik 1987, prodam. ® 23 394. M-1327 TOMOS AVTOMATIK, malo rabljen, in dele za Z 750 prodam. ® 45 373. M-1369 UNIMOG 404 S in TOMOS AVTOMATIC prodam. ® 73 025. M-1373 AVTOMOBIL 125 P ugodno prodam. ® 45 166. M-1374 ZASTAVO 750 prodam. ® 48 338 -popoldan. M-MM APN 6 s čelado prodam. Janez Lo-vrenčec, Prešernova 1, Turnišče. M-MM CITROEN GS 1.3, letnik 1980, prodam. Jože Karoli, Kocljeva 14 g, M. Sobota (popoldne) ali Projektivni biro (dopoldne). M-MM CITROEN GSX, letnik 1978, registriran do 15. junija 1991, radio, prodam. Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 4. M-MM ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Ogled zvečer v Dolgi vasi 8 b. M-12950 GOLF, letnik 1982, prodam. Danč, ® 75 348 po 15. uri — vsak dan. LE-12944 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. ® 75 714 po 14. uri. LE-12942 ZASTAVO 128, letnik 1986, registrirano do januarja 1991, prodam. ® 75 080, int. 25 — Štefanec do 11. ure, ali Genterovci 13 a. LE-12941 VESPO PIAGGIO PX 200 E, popolnoma opremljeno, prevoženih 4.500 km in moped T 12 prodam. Dobrovnik 204 b, ® 79 014, zvečer. LE-12935 ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do maja 1991 prodam. ® 82 207, po 15. uri. LE-14483 ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1982, prevoženih 80.000 km prodam. Marjan Slavič, Berkovci 23 a, p. Videm ob Ščavnici. IN-144477 RENAULT 11, letnik 1987, prevoženih 24.000 km, prodam. ® 73 119. M-13899 DIANO, letnik 1978, prodam za 6.000,00 din. Kreft, Ptujska 42, G. Radgona. M-13898 ZASTAVO 750, registrirano, letnik 1978, ugodno prodam. Divjak, Police 70, Gornja Radgona. M-13901 GOLF JL, letnik 1979, dobro ohranjen, registriran do aprila 1991, prodam. Dušan Pirc, Paričjak 23 c, Radenci. GR-13906 OPEL MANTO, letnik 1973, registrirano do marca 1991, prodam. ® 82-933 do 16. ure ali 82 233 po 17. uri. IN-14472 TOMOS ELEKTRONIC 90 prodam za 10.000 din. ® 87 909. IN-14471 TOMOS 4 — kratka in dolga os, novo, prodam 25 % ceneje. ® 81 379 — Ljutomer. IN-14475 PRIKOLICO za živino in nahrbtno škropilnico Panonija prodam. Lenart Stojko, Šprinc 34, Ljutomer. IN-14470 RENAULT 4 GTL, prevoženih 45.000 km, prodam. Kuhar, Nemčavci 25. M-1262 ZASTAVQ 128, staro 4 leta, prevoženih 25.000 km, prodam. Žižki 31. M-1269 AVTOMATIK 3, WARBURG, registriran, za rezervne dele, prodam. Ernest Roudi, Pečarovci 91. M-1286 RENAULT 4 prodam. Ižakovci 72 c. M-1288 JUGO 45 AX, oktober 1987, prodam. ®23 823 ali 23 725, popoldne. M1298 OPEL MANTO prodam. Šadl, Stara 20, M. Sobota. M-1301 RENAULT 4, dobro ohranjen, grozdni mlin z precejalnikom na ročni ali električni pogon, grozdni mlin z črpalko, drobilnik za koruzo na storžih, št. 12, z elektromotorjem, prodam. ® 23 741. M-1302 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM NOV CILINDER IN BAT z obročki za kosilnico BCS, stari tip (akme, benzin — petrolej) prodam. Kapca 107, -S? 26 334. LE-12948 FERGUSON 39, star 5 let, in plug, stroj za listanje koruze, slamoreznico, prodam. Genterovci 14. M-12940 TRAKTOR IMT 539 prodam. Gerlin-ci 100, p. Cankova. M-1258 TRGALEC, dvoredni, »majtorčec«, prodam. Murski Črnci 20. M-1267 STISKALNICO za grozdje, malo rabljeno, in sod, 70 1, prodam. Daneta Šumenjaka 18, Murska Sobota. M-1273 TRAKTOR IMT 542, star 3 leta, prodam. Satahovci 50 a. M-12841 ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE ZMAJ 211 prodam. Anton Miki, Blaguš 9. M-1324 STEYR 870, prikolico Tehnostroj, 5 t, predsetvenik, tehtnico, 500 kg, s krožno glavo, in opel limuzino 1.6 dizel, prevoženih 5.000 km, prodam. S* 76 880. 1362 PRIKOLICO ZA KULTIVATOR HONDA 600 in razne priključke ugodno prodam. Rauter, Partizanska 33, Gornja Radgona, ® 74 916, po 19. uri. GR-13905 nn ŽIVAL! PRODAM KRAVO s teletom, staro 5 let, prodam. Prešernova 5, Odranci. M-1259 MALE PUJSKE prodam, Krajna 30. M-1294 ŠKOTSKEGA OVČARJA prodam. ® 72 101. M-1330 SVINJO za zakol prodam. Krog, Murska 49. M-1366 KONJA PONIJA prodam. ® 73 025. M-1373 NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika, starega najmanj pol leta, KUPIM. ® 81 009. IN-14478 DVE BREJI KOBILI IN ŽREBE, staro 6 mesecev, prodam. Boreči 40, Križevci pri Ljutomeru. IN-14481 posesti PRODAM POČITNIŠKO HIŠICO, 10 km iz Murske Sobote, prodam. ® 22 380. M-MM PARCELO za počitniško hišico ali vinograd, 6 arov, na Goričkem, prod-ma. ®42 274. M-1295 GRADBENO PARCELO, 2 km od termalnega kopališča Banovci v Veržeju (756 m1), z gospodarskim poslopjem, kletjo (105 m2) in štiriletnim nasadom jabolk (2274 m2) prodam. Kompleks je negovan in . ograjen. ® (062) 211 556 ali (069) 87 935. M-1303 V TREH PARCELAH prodam mešan gozd. Pečarovci 42 ali ® 77 455. M-1321 17 AROV MEŠANEGA GOZDA prodam. Karel Kuhar, Puconci 8. M-1325 STARO HIŠO z gradbeno parcelo v Mali Polani ugodno prodam. ® 23 165. M-1326 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za počitniško hišo na Vaneči prodam. Sebeborci 73. M-1339 GARAŽO dam v najem za 2 leti. Naslov v upravi lista. M-1361 VINOGRAD s starejšo kletjo z lepim razgledom v Filovskih ali Strehovskih goricah KUPIM. ® 41 051. M-1363 razno PRODAM GROZDJE (šmarnico) z vinograda, na žici, prodam. Dobrovnik 36, ® 23 803. G-90 VEČJO KOLIČINO HLEVSKEGA GNOJA v Puconcih prodam. ® 21 822, po 19. uri. M-1250 SVINJSKO MAST, domačo, prodam. Eva Kuhar, Rakičan, Panonska 49. M-1251 ŠTIRI PLATIŠČA, aluminijasta, 13-colna, mopet avtomatic in črno-beli in barvni TV prodam. Predanovci 21 a, ® 45 408. M-1253 GROZDJE, belo in rdeče, z brajd, prodam. Tišinska 27, M. Sobota. M-1256 , , ŠTEDILNIK, 2 plin + 2 elektrika, prodam. ® 24 838. M-1270 GROZDJE, 1500 kg, prodam. Borov-njakova 12. M-1271 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE s pečico Gorenje Mir, rabljen eno sezono, ugodno prodam. Hari, Martjanci 16 b. M-1275 GROZDJE (šmarnico, jurko) in suho koruzo ugodno prodam. Domanjšev-ci 119. M-1277 KORUZO z njive, 14 vrst, prodam. Srednja Bistrica 50 b. M-1278 HRASTOVE SUHE PUOHE, 5 in 8 cm, prodam. ® 46 219. M-1279 GROZDJE, šmarnico, ugodno prodam. Marija Horvat, Kobilje 40. M-1280 BASS ojačevalec acoustic 220 nujno in ugodno prodam. ® 77 102. M-1283 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK IN PLETILNI STROJ ugodno prodam. Milan Kuhar, Lendavska 23 b, M. Sobota, ® 23 195. M-1289 ŠMARNICO in ječmen prodam. Bogojina 167. M-1291 LAŠKI RIZLING in šipon prodam. Lendavske Gorice. ®75 431. M-1292 ZAMRZOVALNO OMARO Bauk-nečht-Obot prodam. Informacije po ® 81 654. M-DL GROZDJE prodam. ® 26 054. M-1299 GROZDJE z brajd in koruzo z njive prodam. Škraban, Martjanci 55. M-1308 EMO CENTRAL 24 prodam. ® 48-066. M-1310 REGAL in kotno sedežno garnituro za dnevno sobo prodam. Kaučič, Lipovci 233. M-1312 GROZDJE (šmarnico) z brajd in sod, 5501, nov, prodam. ® 48 012. M-1314’ DROBEN KROMPIR prodam. Lipovci 111 a. M-1318 MEŠAN KROMPIR prodam. 77 454 od 18. do 20. ure. M-1322 GROZDJE z brajd, večjo količino, neškropljeno, prodam. Lipovci 147. M-1323 TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 2,5 KW, po zelo ugodni ceni prodam. Kuzma 101. M-1329 GROZDJE (šmarnico) prodam. Smej, Bogojina 104. M-1333 GROZDJE prodam. Plečnikova 14, ® 23 221. M-1335 SEMENSKI KROMPIR, beli in rdeči prodam. Lipa 44. M-1337 PRALNI STROJ GORENJE prodam. Zorana Velnarja 16, M. Sobota, ® 26 589. M-1338 TRAJNOŽARNI KOTEL FERRO-TERM, tip 30, malo rabljen, ugodno prodam. ® 22 365. M-1340 GROZDJE, jabolka in sod, prodam. Štiblar, Petanjci 102. M-1341 GROZDJE, ŠMARNICO, jurko z vinograda, na žici, prodam. & 22 589 __ zvečer. M-1348 501 plastične posode (»hoboke«), primerne za mošt, kurilno olje in podobno, prodam. Janez Hak, Dobrovnik 244. M-1234 RDEČE VINO, domače, ugodno prodam. ® 25 189. M-BP ŽAGO na traktorski pogon prodam. ®81 638. M-OPIZP GROZDJE ugodno prodam. Kobilje 215. M-1352 GROZDJE z brajd, klinton, prodam. Bogojina 84. M-1354 GROZDJE, šmarnico, rizling, prodam Prosenjakovci 4. M-1359 BELO IN RDEČE GROZDJE v vinogradu in na brajdah prodam. Teša-novci 111, ® 48 206. ^'364 BARVNI TV prodam. ® 24 838. M-1371 CENTRALNO PEČ EMOCENTRAL 23 L, novo, etažno, prodam za 7.000,00 din, gume Sava Best 135-13, nove,’in priklop za renault 4 prodam. Ogled po 15. uri. Roškar, Ljutomerska 6, Gornja Radgona. M-13902 VINO, 1001 rizlinga in 100 I modrega burgundca, prodam. Dobrovnik 204 b, ® 79-014 — zvečer. M-12935 GROZDJE s trsja (modri burgundec in frankinja) prodam. Dobrovnik 204 b. ® 79-014 — zvečer. LE-12935 DOMAČE GROZDJE ugodno prodam. Murska Sobota, Ulica ob kanalu 18. M-NE Pravočasno poskrbite za brezhibno delovanje oljnih gorilnikov! SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV TIBOR HORVAT, Naselje B. Kraigherja 28, Murska Sobota, telefon 24-868 _ GROZDJE, šmarnico, v Lendavi prodam. “S? 70- 169, zvečer. GR-12936 GROZDJE, Lendavska, 1500 kg, ugodno prodam. © 75 668. LE-12949 GROZDJE NA TRSIH PRODAM. Solarič. Dobrovnik 87. M-EG sobe ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Murski Soboti vzamem v najem. ® 22 714 po 15. uri. M-1293 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti zamenjam za trisobno ali prodam. ® 21 908. M-1328 SOBO S SANITARIJAMI v Ljubljani oddam. Filovci 35 — zvečer. M-1368 zaposlitve KV NATAKARICO ALI DEKLE s prakso v strežbi zaposlim. Če želiš delati v prijetnem gostišču v odličnih razmerah, pokliči 77 604. M-MM KV TISKARJA ALI GRAFIKA ZA FLEXOTISK takoj zaposlimo za nedoločen čas. Makoter, Cven 99 d, •2? 81 980. IN-14479 SPREJMEM 4-urno zaposlitev za žensko, delo v izmenah. Imam izpit B kategorije. *S? 23 232. M-1370 GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK POLANA PRI MURSKI SOBOTI obvešča cenjene goste, da bo na JESENSKEM GRAŠKEM SEJMV od 29. septembra do 7. oktobra spet sodelovala s svojimi tetami. Priporočajo se za obisk v HALI 23 v prostorih sejem gradu skupaj z gostinskimi lokali drugih držav. Gosti bodo lahko plačali z dinarskimi plačilnimi sredstvi. Obenem bo obratoval lokal v Polani. Zahvaljujemo se za obisk v Gradcu in Polani , .1 Gostilna Horvat-E^ Razno IZOLACIJO PROSTOROV, ki jih zaliva voda, izolacijo vlažnih zidov s strojnim rezanjem ali z vrtanjem in injeciranjem, izolacijo ravnih streh in temeljev izvaja JANEZ HAK, 69223 Dobrovnik 244. M-1233 IZDELUJEM REZERVOARJE ZA KURILNO OLJE po naročilu. Cene konkurenčne. ® 46 451. M-775 RABA VIDONCI se priporoča za dobavo, izdelavo in popravilo vseh vrst strešnih konstrukcij. Za material ne zaračunavajo 33,5 % prometnega davka. Podjetje vodi: Drago Flisar, ® 77 489. M-1263 ZAHVALA V 91. letu starosti nas '2. septembra 1990 za ve°-no zapustila naša mat113’ stara mama in prababic Marija G.iurec iskreno zahvaljujem0 s$ Ob boleči izgubi se rodnikom, sosedom, prijateljem in znapce i^jj pojo v velikem številu pospremili na njeni zau ti, ji darovali vence in cvetje ter nam izreK Ije. . r Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za v ni obred in pevcem za odpete žal°st,n Žalujoča: sin Karel in sestra Terezija z drU ZAHVALA 30. avgusta nas je v 71. letu sti>tOje za vedno zapustil dragi m°z' in stari oče Karel upokojenec iz Moravskih 1 °l’ Ob izgubi dragega pokojnika iskrena hvala vsem y t3* etj£' sosedom, prijateljem in lovskim prijateljem, ki s0^ce in £ likem številu spremljali k počitku, mu darovali ve s0^l)e' darovali v dobrodelne namene, nam pa izreK LP ve«1’1' Posebna hvala vsem sosedom, lovskim tovarišem« peV t,t' skih Toplic, g. župniku Škaliču, vsem govorni ^t^ godbenikom ter kolektivoma Moravskih Topl'c nega doma. a Hvala tudi zdravniškemu osebju internega odd®!Ljen,• Murski Soboti za trud med njegovim zdra J Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli rad* MONTIRAM vSe vrste vodovodnih inštalacij, hidroforje, čistim boj^r-Je ... Avgust Ferencek, Kobilje 109, 69223 Dobrovnik, 79 338. Priporoča se! M-1274 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Centru poku-enih šol v Murski Soboti — zidarska smer, leta 1977. Anton Zrim, Dolič 12. M-L290 —-■ Kvalificiranega kuharja in takarico ali dekle s prakso pri strežbi takoj zaposlimo. Možnosti za delo odlične. TELEFON 77-604. PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knji' ZIce št. 19392-0, izdane pri HKS ska Sobota, na ime Viktor Karaš, oarjeva 66, Krog. M-12196 Preklic! Preklicujem veljavnost DIPLOME na prednji šoli za gostinstvo in turizena Radencih, izdane leta 1985, na Zvonko Sabo, Boreči 41. M-1300 IZGUBIL SE JE PES ROT^E^ srednje velik, črne barve, s P^Z-nim repom in povešenimi ušesi- a. ditelja prosimo, da nas za nagrad obvesti po & 21 492. M-1313 PREKLIC! Mji Preklicujem veljavnost hranij»e pa-žice št. 120691, izdane P" nonka Murska Sobota na i^ Mesarič, Lipovci 206 a. M-D KSR . vodenje poslovnih ^1° r0. mikom, podjetnikom, obratii j metnega davka in fotoW£ svojimi storitvami se pripot0^ na Meško, Beltinci, Ravensl« 74, ® 42 508. M-1360 „ SERVIS JRAJNOŽARNIH Branku peči za centralno kurjavo .^o Meško, Beltinci ®42 508- M' PREKLIC! ... jrdlS« Preklicujem hranilno knjižic^ (jpf v Lenartu, in potni list, do3" nji Radgoni. Vlado Ljubeč, 43, p. Apače. GR-13902 Stran 18 VESTNIK 27 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in strina Barbara Matjašec iz Renkovec ^reno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni p zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za sv. maše. “osebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za od-Pete žalostinke in govorniku Ferčaku za poslovilne besede. Vsem Bog plati! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Oh, kako boli, ko, ljubi mož, med nami več te ni, ostali so sledovi tvojih rok, katere cenil bo še pozni rod, ponosen, trden kakor skala, vso ljubezen iz sebe si nam dal. Za vse. prav vse ti še enkrat hvala! Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN 26. septembra 1990 mineva leto žalosti, odkar te ni več med nami Feri Šeruga V SLOVO DRAGEMU BRATU Vladu Horvatu LAJČI Z ŽENO V SLOVO DRAGEMU STRICU Vladu Horvatu LUDVIK, VLADO IN BELA Z DRUŽINAMI Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj v grobu mirno spiš, roža ti grob krasi in sveča ti gori. N SPOMIN Karlu Bertalaniču Prešernova 16, Rakičan Danes, 27. septembra, minevata dve žalostni leti, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Spomin nate bo ostal v naših srcih do konca naših dni. Vsi tvoji najdražji Nihče več ne odhaja, nihče več ne prihaja s smehljajem v očeh, le srce in duša ve, kako boli, boli, ko več te ni. V SPOMIN 1. oktobra minevata dve leti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš nepozabljeni sin, mož, oče in brat w Franc Žnidarič iz Zasadov Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 1. oktobra mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi Mihailo Lubarda Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Sorodniki, prijatelji in znanci se bomo 29. septembra zbrali ob 11. uri ob grobu in počastili njegov spomin. Žalujoča družina iz Murske Sobote V SLOVO Hvalah stno’ ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. ‘L S cvetjem in plamenčki sveč pa ti želimo vračati tvojo Hvala ljubezen in dobroto. Vsem> ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in darujete cvetje. Žalujoči: vsi tvoji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Alojz Sukič iz Topolovec Ob b Ušteli 1 'z8ub' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Sovi zaj znancem in vaščanom, ki ste ga pospremili na nje-nJ' Poti, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. vencaedahva'jujerno sodelavcem ABC Pomurke za darova-’ dr. Peričevi in patronažnim sestram za zdravstveno pomoč. a hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku KS in govorniku ZB. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Topolovci, 13. 9. 1990 Žalujoči: vsi njegovi najdražji Se nosimo v sebi tvoje lepo lice, tvoj vroč nasmeh nam v vetru trepeta, dotika se nas ko peruti ptice, v višinah zopet v soncu se igra. In vendar to je le privid resnice, ki se nad tvojim grobom lesketa. ZAHVALA Na začetku življenja, star komaj 3 leta, nas je zapustil naš ljubi sinek, bratec, vnuk in nečak Dejan Ritlop iz Žižkov Sri.eči izenk- a i^tei, dragega sinka se iskreno zahvaljujemo vsem H r ’ znan Otnni Koštrica z Melinec, dobrim sosedom, pri-f%r ' Pom ace,m 'n vsem’ hi so nam v najtežjih trenutkih ka- 1venCe ®a i’. sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, da-^eh^sprem'-?^6 'n za svele maJe ter 8a v tako ,ePem številu a hval 1 * na nje8°vi mnogo prerani zadnji poti. k? PeyCe a kaplanu, g. župniku Hajdinjaku za pogrebni e$eren J? za odpete žalostinke, VVO Črenšovci, OŠ Fran-renšovci ter sodelavcem KG Rakičan — OE Je- . ■ zera- ^1^, Jej0 za našim Dejanom, še enkrat prisrčna hvala! I a*nica, atek, bratec Sebastijan ter vsi, ki smo ga ime- li radi In čudno tuj postaja svet in tiho mre poslednja nada, ko navsezadnje se zaveš, da smrtna senca nate pada. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Merklin roj. Benkič iz Vadarec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih zadnjega slovesa stali ob strani, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Za pogrebni obred se zahvaljujemo duhovniku g. Jošarju, pevcem in govorniku iz krajevne skupnosti Vadarci. Posebna hvala dr. Savlovi za pomoč med Marijino kratko, a težko boleznijo. Hvala tudi Štefanovem sodelavcem s SDEŠ, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogrebne slovesnosti. Žalujoči: hčerka Gizela, sin Štefan, vnuk Drago in vnukinja Majda z družinami ter drugo sorodstvo In videl sem, kje so življenja prodi in da je kratka pot in da vse mine in kratka slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi... (Alojz Gradnik) ZAHVALA Po komaj 51. letu življenja je končal svojo pot Anton Tušak miličnik v pokoju iz Beltinec Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni UNZ M. Sobota oddelku milice v Beltincih, godbi na pihala RSNZ iz Ljubljane, vsem govornikom in pevcem, GD Beltinci, delavcem Rašice-Beltinke in gospodu župniku za poslovilni obred. Hvala zdravnikom in osebju internega in kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, posebno dr. Arpadu Norčiču in vsem, ki so nam izrazih sožalje in darovali vence in cvetie’ter prispevali v humanitarne namene Žalujoči: vsi njegovi Dejanu Neprevidnost, kaj si storila, najljubše na svetu si nam vzela. Ne moremo dojeti resnice, da si odšel in da se nikoli več ne vrneš med nas. Tvoje telo je obležalo na robu ceste, tvoj korak je zastal, glas onemel, ne slišijo se več besede ati, mamica, ne teta, v vašem domu je praznina a v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila. Dejan, povej, zakaj? Globoko žalujoči: teta Nada, stric, bratranec Robert in sestrična Manuela iz Borejec V SPOMIN 30. septembra 1990 mineva leto žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi sin, brat in striček V rodni zemlji mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Janez Rogan iz Gornjih Slaveč Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Hvala ti! S cvetjem in plamenčki sveč pa ti želimo vračati tvojo zvesto dobroto. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov prerani grob. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi stric Emil Palfi iz Čikečke vasi Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem iz Čikečke vasi, predstavniku KS za poslovilne besede, sosedoma Evgenu Kakašu in Emilu Ka-kašu in prijatelju pokojnega, Tiborju, kot tudi sorodnikom in krajanom'Čikečke vasi, ki ste nam kakor koli pomagali. Posebej se zahvaljujemo družini soseda Evgena Kakaša za pomoč pokojnemu v zadnjih letih. Vsi njegovi SkS------------- SEPTEMBRA 1990 Stran 19 v besedi in sliki Ob mednarodnem dnevu gluhih Zadnjo soboto r septembru gluhi sveta praznujejo svoj praznik — mednarodni dan gluhih. V Sloveniji bodo letos športne prireditve, kulturni programi, katerega kreatorji in izvajalci so gluhi sami ob pomoči svojih organizacij ter slavnostno akademijo. Tokrat bo potekal v mestu Maribor, kjer prizadevni člani tamkajšnjega društva s svojim sekretarjem opravljajo zadnje organizacijske priprave. Gluhe in naglušne bo spet združila njihova drugačnsot, med sebi enakimi pa bo zavladala sproščenost, enakost. En dan v letu ne bodo invalidi. Roke bodo nadomestile jezik, oči bodo prevzele funkcijo ušes. Pred kratkim je bil v Kongresnem centru v Gradcu pod pokroviteljstvom avstrijskega zveznega ministra kongres, ki naj bi poglobil razumevanje za znakovni jezik in probleme slušno in govorno prizadetih ter dal osnovne informacije o trenutnem stanju in raziskovanju znakovnega jezika. Sodelovala je tudi 'Zveza društev slušno prizadetih Slovenije. Nakazana je bila potreba o skupnem jeziku, po priznanju enakopravne veljave znakovnega jezika, po priznanju statusa manjšine slušno prizadetim osebam. Prisotni so se tudi strinjali, da okolje ne sme v gluhoti videti le invalidnosti, marveč se mora potruditi za tako integracijo, da se osebe s slušno prizadetostjo kljub svoji drugačnosti lahko razvijajo. Prispevek iz Slovenije je, med drugim, odprl vrata videotehnologije kot nepogrešljivem pripomočku za slušno prizadete. Pomembno je spoznanje, da je uvajanje totalne komunikacije v vse sisteme življenja za gluhe naša skupna dolžnost. Da niso več pomembne politične meje, saj je znakovni jezik ena od poti združevanja gluhih v Evropi in v svetu. Združeni narodi so leto 1981 razglasili za leto invalidov, kasneje so ga podaljšali v dekado in validov. V skoraj celem desetletju smo se vsi, ki delamo z invalidi, trudili na svoj način — nekateri ob reševanju vsakodnevne posebne problematike, večinoma povezane s komunikacijskimi ovirami, drugi spet s preobrazbo družbenega sistema in iskanjem poti in pozicije invalidskih organizacij, uvajanjem nacionalnih programov za invalide itn. Večletno delo in pomen takih organizacij še vedno ni obrodilo sadov, ki jim gredo tako v priznanju statusa kot sistemsko urejenega financiranja. Bistvo demokratičnih sprememb pri nas predstavlja uresničevanje človekovih pravic. Uresničevanje človekovih pravic pa pomeni za gluhe: 1. Pravico do lastnega jezika, znakovnega jezika 2. Pravico do svoje kulture kot enakovredne kulture okolja, v katerem živijo. 3. vonja. 4. Pravico do izobraževanja na vseh stopnjah in pravico do stalnega izobraže- Pravico do informiranja Pravico do polne in enakovredne vključenosti v družbeno življenje Gluhi si bodo prizadevali uresničevati svoje pravice z vsemi demokratičnimi sredstvi in od slovenske pomladi z upanjem pričakujejo, da bodo vanjo vključeni kot enakopravni soustvarjalci. Sonja Švenda Murska Sobota, Kocljeva 12 b Zenska in moška modna oblačila, uvožena iz Italiie Novembra teden ostarelih Od četrtega do enajstega novembra bo v soboški občini teden ostarelih. Krajevne skupnosti naj bi se skupaj s šolami, vrtci ter društvi v tem času spomnile ostarelih krajanov ter organizirale razne pomoči, na primer pomoč pri pripravi ozimnice, kurjave, popravilih okrog hiše ter obiskali bolne in ostarele, ki so v domovih. Pristojne občinske službe socialnega skrbstva bodo krajevnim skupnostim poslale seznam starostnikov, starih nad sedemdeset let, ter tistih, ki so v domovih. Po možnostih naj bi zaznamovali ta teden ter po lastni presoji porabili skromni denar, ki ga dobijo v ta namen. Lani so se v nekaterih krajevnih skupnostih že odločili, da ga dajo kot enkratno pomoč posamezniku, lahko pa pripravijo tudi pogostitev. Tudi letos bodo na občinskem socialnem skrbstvu sprejemali prošnje posa meznikov, starostnikov, za zimsko pomoč. mh Nudimo vam nerjaveče posode vseh oblik in dimenzij za vretje, zorenje in shranjevanje vina! — posode s plavajočo zgornjo podnico: na polnjeno zračnico in na parafinsko olje, — cisterne z ovalnim grlom, klasične z raznimi sistemi za hlajenje vina! Cisterne so zelo kompaktne iz debelih pločevin, za katere dajemo tudi 5-letno garancijo! — Nudimo vam tudi vse vrste plastičnih kadi za vinogradništvo iz polietilena, volumna 120, 250, 350, 500, 800 in 1000 litrov po zelo ugodnih cenah. . ♦ IN O KS ♦ Z} PREDELAVA NERJAVEČIH KOVIN |>P| PAVLINJEK JOŽE IN TEREZIJA VoZ Murska Sobota, tel.: (069)21174,24829_ PRIČAKUJEMO VAŠA NAROČILA Cas ozimnice (Nadaljevanje s 1. strani) V Gornji Radgoni je občinski svet Zveze svobodnih sindikatov skupno s trgovsko organizacijo Mercator Sloga in Vinogradniškim gospodarstvom Kapela stopil v širšo akcijo in se dogovoril za kar se da cenen nakup živil za ozimnico. Tako ponujajo beli krompir po 5,50 dinarja za kilogram, rdeča sorta stane 4,50 dinarja, za 10-kilogramsko vrečo čebule pa je treba odšteti 100 dinarjev. Po sindikalnih cenah bodo prodajali tudi sladkor, pralne praške in pakete Eta z vloženo zelenjavo in sadjem, medtem ko so jabolka po ceni od 6,50 do 8,50 dinarja za kilogram. Hkrati smo zvedeli, da bodo v vseh poslovnih enotah Mercatorja Sloge od 1. oktobra prodajali ozimnico za člane sindikata, ki bodo pokazali izkaznico, z 10-odsto-tnim popustom. V lendavski in ljutomerski občini so nam povedali, da se zaradi premajhnega zanimanja ljudi v lanskoletni akciji sindikat tokrat ni odločil za organiziranje ozimnice. Zaradi pre-pičlega odziva, saj se večina kupcev že prej znajde na različne načine, so se v Lendavi z Mercatorjem Univer-zalom dogovorili o prodaji paketov Ete po nekoliko znižanih cenah. Pdo-obno je v Ljutomeru, kjer že nekaj časa ugotavljajo manjše zanimanje ljudi za nakup ozimnice, razen za jabolka v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci in nakup kurjave v poslovni enoti ptujskega Lesa, ki pa poteka že vse leto. V obeh občinah se pridružujejo skupni akciji, ki jo v Murski Soboti za širše območje vodita Kmetijska zadruga Panonka in veletrgovina Potrošnik. V soboški občini pa si Zveza svo- ---TABORNIŠTVO hodnih sindikatov prizadeva, da bi bile cene ozimnice čim bolj enotne v vseh prodajalnah. O tem so se podrobneje dogovarjali s predstavniki KZ Panonke, veletrgovine Potrošnik in nekaterimi zasebnimi trgovinami, v akcijo pa so vključili tudi Ljubljansko banko, ki je omogočila najetje posojila s 17-odstotno obrestno mero za nakup ozimnice in premoga, za kurilno olje in drva pa velja obrestna mera na trgu denarja, ki je bila 35-odstotna. Sicer pa bo ozimnico možno kupovati ves mesec oktober v 5 prodajalnah Potrošnika, in sicer v samopostrežnicah Dom, Cankarjevo naselje in Park v Murski Soboti ter v Beltincih in na Cankovi, v vseh drugih trgovinah pa tudi pakete Eta. Že minulo soboto pa so začeli s prodajo jabolk za ozimnico v hladilnici KZ Panonka v Puconcih, kije od jutri odprta od 10. do 15. ure, ob sobotah, vključno do meseca maja, pa od 8. do 12. ure. Pa še cene: za najkakovostnejša jabolka, kamor štejejo ajdared in jonagold, bo treba odšteti 10 dinarjev za kilogram, za prvi razred v drugi kakovostni skupini, kjer so elstar, gloster in jonatan, bodo zaračunavali 9 dinarjev, za drugi razred teh jabolk pa 5,5 dinarja. Zlati delišes in melrose bodo prodajali po 8 dinarjev, za polovico manj denarja pa bo treba odšteti za nekoliko obtolčena jabolka. Ob lastnem prevozu bodo sindikalnim organizacijam in trgovinam priznali 5-odstotni popust. V KZ Panonka pa bodo poskrbeli tudi za prodajo cenenega krompirja (okvirna cena je 4,5 dinarja), čebule in česna iz uvoza, ki sta za polovico cenejša od domače, korenčka, belega zelja (iz Madžarske ali Italije) in drugih povrtnin. Kljub slabši letini bo izbira sadja in zelenjave dokaj dobra. Milan Jerše Vesela srečanja so bila vesela Ob koncu minulega tedna je bila Zveza tabornikov občine Murska Sobota gostitelj tradicionalnega vsakoletnega veselega srečanja mladih tabornikov — čebelic in medvedkov Slovenije. V pomurski metropoli se jih je kljub neprijaznemu vremenu zbralo nad 300 in mnogi so bili prvič v Prekmurju. Prišli so na srečanje, da se zabavajo, igrajo, družijo in spoza-vajo. Posebnost tega srečanja je bila tudi, da so se mladi taborniki nastanili pri svojih vrstnikih ter tako navezali nova prijateljstva. Na srečanju je bil tudi pogovor mentorjev o problematiki taborništva na Slovenskem. Ugotavljali so, da se vsako leto zmanjšuje število tabornikov na republiških mnogobojih, zato bi kazalo spremeniti program ter v prihodnje dati več poudarka življenju v naravi in ekologiji. Zaradi slabega vremena so morali pohod na Vanečo odpovedati in ga nadomestiti s šaljivmi igrami v Murski Soboti. Prisrčno pa je bilo tudi na pikniku pri kroškem brodu, kjer so udeležence veselega srečanja pozdravili predsednik Zveze tabornikov občine Murska Sobota Jože Vild, predsednik Zveze tabornikov Slovenije Tone Simončič in predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. F. Maučec PROMETNA VARNOST POMENI ŽIVLJENJE Od prvega do sedmega oktobra poteka mednarodni teden prometne varnosti, katerega namen je opozoriti javnost na vse probleme prometne varnosti in na pomen ukrepov in sprememb, da bi zmanjšali število žrtev prometnih nezgod. V Evropi izgubi na cesti vsak dan življenje nad 200 ljudi in nad 5000 je vsak dan poškodovanih. V tej tragični statistiki imamo pomemben delež tudi v Sloveniji. V mednarodnem tednu prometne varnosti, katerega geslo je PROMETNA VARNOST POMENI ŽIVLJENJE, bodo aktivnosti potekale na treh področjih: varnost otrok in mla- in kako drugače prikazali, kako si zamišljajo prometno varnost. Poleg tega bodo na vsaki šoli pripravili po en pisni prispevek o problematiki prometne varnosti svojega okolja ter z njimi seznanili predsednika skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja. V akciji DAN VARNIH POTI pa se vključujejo tudi preostale pomurske občine. Feri Maučec Mednarodni teden varnosti doletnikov, alkohol v prometu in tehnična brezhibnost vozil. Možne pa so tudi druge vsebine, saj je lahko teden prometne varnosti dodatna spodbuda za izvajanje akcije —10% in učinkovito opozorilo, da lahko tako zahtevno in široko razvejeno problematiko rešujemo le s skupnimi močmi. V Sloveniji so se s ve ti-za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščinah občin skupaj z zavodom za šolstvo dogovorili za skupno akcijo v tednu prometne varnosti DAN VARNIH POTI. Potekala bo v torek, 2. oktobra 1990, dopoldne v občinskih središčih. V soboški občini so se dogovorili, da bo akcija DAN VARNIH POTI od 8. do 11. ure na Titovi ulici v Murski ■Soboti od križišča Zvezde do Ulice arhitekta Novaka. V tem času bo ulica zaprta za ves promet. V akciji bodo sodelovali učenci z mentorji vseh šol. Otroci bodo s svojo domišljijo z risbami na pločnikih, transparentih p Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI- | Črni teden na pomurskih cest^,, Teden, ki je za nami, je bil rekorden po številu prometnih nesreč. Trije ljudje so umrh^jjusi- ( bilo hudo poškodovanih. Zanimivo je tudi, da so bili v večini prometnih nesreč udeleženi prometna nesreča pri Renkovcih. Voznik osebnega c Mcj zgodila Voznik avtobusa Ladislav Mag- Kristjan Gruškovnj $ p ' " ' ...... " ' " 1 ce se je peljal pro'>u pnPii . Nasproti mu je P^^ sc se ob srečanju z nasproti vozečim voznik avtobusa J°7% je enia- traktorjem spregledal pred seboj Cepinec. Gruškovnja d c«Us« _—------- „ inku kolesarko Marijo Gyerkeš iz vendar ga je na sp« Ije vozil po levi strani v trenutku, Turnišča. Zaradi neprimerne hi- neslo v avtobus, um ko mu je iz nasprotne smeri pri- trosti ni uspel pravočasno zau- je hudo poškodoval- I peljal voznik avtobusa Aleksan- staviti. Trčil je v kolesarko in ta __ der Jošar z Vaneče. Pri trčenju se je zaradi poškodb na kraju nesre- _ je Skerlak hudo poškodoval. I NI MU USPELO PREVARATI I TRČIL V AVTOBUS 117. septembra se je __ prometna nesreča v naselju Selo, dič s Kapce je vozil iz Renkovec _ Voznik kolesa z motorjem Leo- proti Turnišču. Zunaj naselja je I pold Skerlak iz Domanjševec se ob srečanju z nasproti vozečim _ te peljal po Selu proti Prosen' ( kovcem. V levem blagem ovin) — lovrv čirom ir fr če umrla. I POLICIJE Voznik traktorja Mirko Korošak PEŠEC HODIL PO SREDI CESTE 19. septembra se je zgodila prometna nesreča v G. Radgoni. Voznik avtobusa Samo Tuš iz G. Radgone je peljal proti mestu. Iiz Grlave se je peljal iz Ljutomera proti domu. Kljub temi je vo-Izil brez luči (bile so pokvarjene) in zato spregledal pešca Janka IRajnerja iz Grlave, ki je bil na sredi vozišča. Ni še ugotovljeno, Iali je šel peš ob kolesu ali ie ležal na cesti. Traktorist je trčil v peš-Ica in ga potiskal pred seboj. Potem je zapeljal vzvratno in odpe- je hodil po sredini ceste, čeprav Iljal naprej. Nesrečo je prijavil, ]e ob cesti pločnik. Avtobus je tr-toda miličniki so mu dokazali, v pešCa in ga hudo poškodo-Ida jo je povzročil sam. Rajner je vaj hudo poškodovan 22. septembra I umrl. ZANESLO GA JE NA a AVTOBUS TRČIL V MOKREM CESTIŠČU (KOLESARKO 21- septembra se je zgodila Ko je pripeljal pred železniški prehod, se je srečeval z neznanim voznikom tovornega avtomobila in spregledal pešca Franca Breznika iz Sp. Ščavnice. Ta Cvetje in Radenci Turističnemu društvu Radenci je končno uspelo, bi lahko reklii po ni prireditvi, ki si jo je ogledalo veliko obiskovalcev. Uspelo pa mu je / je pritegnilo k sodelovanju številne Radenčane. ■ c) Festival cvetja Radenci 90 je nova prireditev, ki je zdraviliški kraj spremenila v pašo za oči. Pred kavarno Park, v stekleni dvorani, v hote ter v restavraciji Vikend se je v soboto, 22. septembra, povsod nekaj dog J Veverica Muki (živalce so v radenskem parku udomačene in v ves j.^ stom) je zaščitni znak turističnega društva, zato so kot priznanje za ^Bt,u no okolje podeljevali zlate mukice. Albina Kosič je prejela priznanje (po li so jih na cvetličnem plesu) za urejen balkon, Danica Sečko in Jožica -lepo urejeno okolico hiše, župnišče za urejenost okolice cerkve Cirila m da, slaščičarna Tamara za urejenost okolice lokala, Zdravilišče Ra urejenost okolice termalnega bazena ter stanovalci Ulice Pohorskega Niso pozabili tudi na kritiko. Te so bile deležni: zdravilišče za okolico starih delavnic, stanovalci vrstnih hišic ter Območna vodna s Mura zaradi neurejenosti potoka. . Tega dne je svoj praznik slavila tudi Krajevna skupnost Radenci . se slavnostne seje in drugih prireditev udeležili tudi gostje iz pobratene , vne skupnosti iz Zagreba. Bernarda B- Foto: Albe! Radenci ne bi bili Radenci brez prizadevnih delavcev Vrtnarije- --cvetja je v veliki meri uspel po njihovi zaslugi. Domiselnosti jim T“d'^ ka, zato upamo, da bo prihodnje leto še pestrejše. I Največja gneča je bila pred razstavnim prostorom treh a'stJ.'C njje. Radgone. Skupno je sodelovalo 35 vrtnarjev iz Pomurja in Slove1. zanimivo pa ni bilo cvetje ljubiteljev rož. Med njimi je bilo tud'" TIGOP BEL Trgovsko podjetje TIGOP Beltinci za vas: • od načrtov do ključev .„čeVanje * • stavbno pohištvo na 5-mesečno obročno odpp0|09 ves gradbeni material • stanovanjsko posojilo, o in s 24-odstotno obrestno mero. • KONKURENČNE CENE! • Vse informacije po telefonu: (069) 41-242 Pričakuje vas TIGOP BELTINCI Panonska 88 SMRTNA NESREČ P MATJAŠEVCIH je 23. septembra prometna nesreča P cih. Zaradi hudj^ umrl voznik mot ^t) 4 Ernest Klement d Zaradi neprimerni -domnevne vinjen v jarek in hudo P kraju nesreče umr • , TRČIL V OGRAJA 23. septembra’ U prometna nesreča . Voznik osebnega . gcj6^'m K^an^a^ Cesar pa lažje- 19. septembra se je zgodila prometna nezgoda v G. Bistrici. Stran 20 VESTNIK 27. Sl