Upravništvo je v Celju, Gaberje St. 20. NaroCnina: za tuzemstvo Četrtletno Din 7'50, za inozemstvo [Din 15'—. G Oglasi po ceniku. © Izhaja začasno vsako drugo soboto. V Celju, novembra 1926. Leto I. Štev. I. Uredništvo je v Celju, Gaberje št. 20. Vposlanih rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. G Prispevki dobro došli. & «Sv, Peter, nehaj vendar zalivati jugoslovanski vrt, kajti drugače se zgodi, da bom ostal ob novem letu brez plače|!» Nebeški vrtnar in državni 2 MARTIN KfR P A N Prevod satire „flnastasius v. Sehiwitz“. Ker se v zadnjem času za¬ čenja prevajati Cankarjeva dela v druge jezike, so se nekateri odločili prevesti tudi satiro «Ana- stasius v. Schiwitz». Ker se pa to delo ne da prestaviti v kak drug jezik, kajti to, kar satira biča, je tipično slovensko in samo slo¬ vensko, so sklenili, da jo preve¬ dejo v življenje. In sicer tako-le: Osnovali bodo odbor za posta¬ vitev spomenika Wilhelmu von Tegetthofu. Predsednik odbora bo kak ugleden rodoljub, Kačur, Gajšek ali Selišek. Po dolgem in trudapolnem delu za narod bodo spomenik vendar postavili in odkrili. Zvečer bo velik ban¬ ket, na steni bo visela slika Wil- helma v. Tegetthofa ; predsednik odbora Kačur, Gajšek ali Selišek, ugleden rodoljub, bo potrkal na čašo ter spregovoril: «Gospoda moja! Če se vprašamo, zakaj obhajamo danes tako slavnosten dan, moramo odgovoriti; Za to, ker smo postavili spomenik. Kdo ga je postavil? Mi in nihče drug! Zakaj smo ga postavili? Ker lju¬ bimo svoj narod in svojo čast! Preidem na drugi del svojega govora ter bom zelo kratek. Za¬ sluga, zaradi katere smo postavili slavljencu spomenik, je sledeča: Ko je nekoč bil poklican k ce¬ sarju v avdijenco, ga je le-ta vprašal: «Von wo ist er?» — «Majestat, ich ... ich ... ich bin unschuldig daran ... ich bin aus — Marburg.* «Welche Dienste hat er Mei- nem Hause ervviesen ?«— «Ma- jestat, ich ... ich ... ich kann nichts dafiir — ich habe bei Lissa die Italiener geschlagen.» — «Gut, sehr gut, bei Lissa, mit welchem Regimente ?» — «Majestat, ich ... ich . .. trage keine Schuld . . . mit den Oalmatinern und — Krai- nern.» In to gospoda, da je ta mož tedaj, v takem času, imel toliko poguma, da je priznal, da je iz Maribora doma, da je tolkel nam sovražne Lahe, in da so bili njegovi vojaki Kranjci, to za¬ služi, da se mu postavi večen spomenik. Zato Vas pozivam, gospoda, da zakličete trikrat z menoj: On naj živi, živio!» Govornika dvignejo na rame, mu čestitajo ter mu prirejajo fre- netične ovacije. Ostali odborniki in navzoči si globoko ginjeni bri¬ šejo solze. Slika na steni pa začne začudeno govoriti: «Wie komme ich in diese Gesellschaft hinein, das Volk kann mir gestohlen werden.» To se bo zgodilo, to bo naj¬ lepši prevod našega Cankarja, to bo njegov spomenik. Razumljivo. — Zakaj pa gospod Skaza vedno tako zarjuje, če sliši, da prihaja avtomobil? — Žena mu je z nekim šo¬ ferjem pobegnila pa se boji, da bi se zopet vrnila. V navadi. Mlada zmedena učiteljica svojemu zaročencu: «Tebe pa včeraj zvečer ni bilo! Ali imaš pismeno opravičilo od matere?* Med postopači Prvi postopač: «Ali te je videl orožnik?* Drugi postopač: «Ne, me ni videi, ker sem ga jaz prvi videl.* Ni potrebno žalovati. «Gospod Šeligo, ali kaj žalu¬ jete za vašo ženo?* «Kaj bi žaloval, saj sem jo imel zavarovano.* Svoboden človek. Žena (ki je imela bogato doto): «Povej mi, Ivan, kaj bi ti bil danes, če bi te jaz ne bila poročila?* Mož: ‘Svoboden človek.* Trafikantinja. V onih velikih časih, ko si dobil le neznatno majhne koli¬ čine tobaka na karto, je kralje¬ vala v trafiki nasproti pošte trafikantinja Marija Žmalec. Bila je tako odvratne vnanjosti, da je rajši ne opišemo. Ljudje so kupili svoje cigerete s plahimi pogledi, usmerjenimi v tla, ter so odhiteli. To pa se je spre¬ menilo, ko se je začela velika beda. Lepe gospe so padale v ugledu in časti, Marija Žmalec pa se je dvignila. Imela je tobak. Ne samo onega na karte, temveč tudi onega bajnega, ki se poraja iz onih sfer, kjer nič ni. Ta tobak si lahko dobil brez kart, toda za težek denar. Kakor metulji okoli luči, tako so plapolali kadilci čuvarico teh zakladov. Mahoma so obrnili svoje trepalnice nav¬ zgor ter so jej gledali tako glo¬ boko v oči, da so ti pogledi skoraj stopili zadaj na tilniku ven. Sladko so čebljali z njo ter jej prinašali darove. Bila je to krasna doba za njo, Vse pa je prekašal po svoji strastHn obo- žavanju pomožni adjunkt Čivalšek. Za nekaj cigaret ji je polagom 3 vse prinesel, kar je imel: svoj 0 uro, svoj prstan, svoje zlate plombe. Končno tudi svoj plašč, svoj klobuk, nogavice, ponočno srajco in na zadnje tudi srajco, ki jo je imel po dnevi. Mesto, kjer so prsi gledale izza telovnika je pokril z modro ter rdeče ri- žastim papirjem iz knjigarne, ki je zgledal od daleč kakor sef ir. Sedaj pa ni ničesar več. Toda brez kajenja ni mogel živeti. Tedaj se je nekega dne s težkim srcem odločil poročiti Marijo Žma¬ lec. Na oči si je nataknil črna očala Toornica oljnatih bara franc ČUK, Celje, Prešernova ul. S. MARTIN KRPAN 3 Poskusil bi. Sluga: »Kdo ste vi?» Krojač : »Gospodov krojač.» Sluga: «Ste li prišli, da bi poskusili ? Krojač: «Da, da bi poskusil dobiti kaj denarja.« Nikoli več na svidenje. Francoski pesnik Voltaire je videl nekoč v versailjski palači viseti sliko z napisom: «Mir in pravica se poljubujeta*, in je do¬ stavil: «ter se poslavljata za ni¬ koli več na svidenje!« Brez zdravja ni mogoče. Gospa: «To se pa vendar ne spodobi, da kot zdrav in mo¬ čan človek beračite!* Berač: «Da, gospa, ali tudi za beračenje mora biti človek v tem slabem vremenu zdrav in močan!* da bi slabše videl ter je s smrtnim pogumom vstopil v trafiko. »No, kaj mi pa prinašate danes?« je vprašala Marija z ljubkim na¬ smehom. »Mene samega,« je od¬ govoril s tresočim glasom. «Imam tristo kron plače ter sem ne¬ ozdravljivo bolan na pljučih. Pokojnina za vdove znaša sto- osemnajst kron. Ne pijem ter ne igram in Vas prosim, bodite moja žena.* Nepremično je zrl na zabojček trabuko-cigar, s katerim se je gospodična Marija kakor nehote igrala. «/lli to resno mislite?« «Da, da, samo hitre, hitro!* «Ker me tako ljubite?* «Ker Vas tako ljubim.« «No...?» Gospodična Marija je bila sicer odločna, da reče «da», toda hotela je uživati sladkost tega trenutka in se radovati strasti svojega snubca. «In če rečem ne?« «Za božjo voljo, recite da, sicer sem izgubljen!« Toda bilo je prekrasno uživati te božanstvene minute, tako da je Marija zopet odpirala ustnice za nežno vprašanje. V tem trenutku se je začul na cesti trušč, avto z vojaki je drvel mimo, nekdo ie odprl vrata in zakričal: «Živijo revolucija, konec vojne!* «Kaj, konec vojne? Sem s ciga¬ rami!* Adjunkt Čivalšek je iztrgal začudeni trafikantinji zabojček iz rok, vzel šetriškatlje egiptovskih, ter jo odkuril, ne da bi čakal na besedo «da» gospodične Marije. Za cigare in cigarete je dobila leto pozneje zavojček kronskih bankovcev potom okrajnega so¬ dišča. Njega samega pa ni dobila več. Njegova strast se je razbli¬ nila. Gospodična Žmalec pa ne more pozabiti onih strašnih pre¬ vratnih dni in se ne more uživeti v našo dobo, ko se dobijo ci¬ garete brez kart in brez daril. V Tvornica oljnatih barv Franc Cilk, Celje Prešernova ulica 5 ij. MARTIN KRPAN Pri liudožreih. «Visokost, tega-le Evropejca smo ulovili.* — «Kako pa mu je ime?-> — »Radič* «Ven ž njirn, njega pa ne bom jedel, ta mi še ostane v želodcu...!* _ 5 MARTIN KRPAN pehote ga je potegnil. Taka nesramnost! Nekje v Sloveniji se je iz obupa obesil brezposelni delavec in oče osmih otrok. Ko so go¬ spodarju, pri katerem je delavec delal 30 let, to sporočili, je za- rjul: «Nezaslišana nesramnost — kdo pa naj sedaj skrbi za nje¬ gove otroke?* Treba previdnosti. Italija je baje naročila milijon oklepov za svoje miličnike, ki v tem oziru nikakor nočejo zaosta¬ jati za svojim mojstrom. Prir\r\rr\ A/ lf\ Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in 1 I IfJL/l ULsllLt* dečke od navadne do najfinejše vrste. Priporočam tudi svojo zalogo inozemskega blaga, kakor tudi vse vrste že gotovih oblek za gospode in dečke lastnega izdelka. Zagotavljam prav solidno postrežbo po najnižjih cenah in prosim cenjenih naročil. ©) "q) Z velespoštovanjem Alojzij Pukmajster, mojster Celje, Dečkov trg. Največja izbira v urah, zla¬ tih in srebrnih predmetih. Anton Lečnik, Celje, Glavni trg. Najnižje in brezkonkurenčne cene. 6 MARTIN KRPAN Veleceneni, visokočislani ter mnogospoštovani urednik! Nenadoma je pred 2 me¬ scema izbruhnila šola. Po mno¬ gih poplavah in povodnjih pre¬ teklega poletja v letošnjem letu je to bil prvi razveseljivi pojav za mene in za mojo rodbino. Kajti šola, kakor Vam je znano, ne stane nič. K&l’ko kolkov je bilo treba prej nalepiti z gumijem na spričevala; sedaj to vse od¬ pade, kakor so tudi preje kolki odpadali od spričeval namreč, kajti kolek in gumi to je vse skupaj za nič. Na koncu 2. šolskega pol¬ letja letos poleti sem kupil knjige od tov. Gajška. Ko se pa je 1. polletje v jeseni začelo, smo zve¬ deli v šoli, da so te knjige ne¬ veljavne. Potem sem kupil druge knjige, ki jih je g. minister za prosveto in poduk razglasil za neveljavne. Nato smo kupili zopet nove knjige v šoli; pa so zopet bile neveljavne ker so proti temu protestirali gge. knjigarnarji. Po¬ tem smo naročili zopet nove knjige iz Zagreba; te so bile tudi ne¬ veljavne, ker je proti temu ugo¬ varjala kr. zaloga šolskih knjig v Ljubljani. Sedaj pišemo na papir, kakor nam g. učitelj narekuje. Z neveljavnimi knjigami pa bom začel trgovino. Kajti vedeti mo¬ rate, spoštovani urednik, da mo¬ ram od kar so v Jugoslaviji na dnevnem redu poplave, vzdrževati celo svojo rodbino doma, ki se¬ stoji iz očeta (drž nameščenec) -j- mati (žena drž. nameščenca) -j- brat (dnevničar) -j- sestra (zvaničnica) Vsa ta rodbina je prišla pri zadnjih povodnjih in poplavah skoro ob vso plačo. Sedaj tudi razumete zakaj je iz¬ bruh šole vesel pojav za mene in za mojo rodbino. Ostajam visoko spoštovani urednik Vaš globoko udani gospod Lojze Selišek meščanski šol ar - Uganke. Skrit pregovor. Vrabec, krona, vratar, me¬ nica, obraz, pečina, nevarnost, zaključek, vajenec. Vzemi iz vsake besede en zlog ter sestavi iz teh zlogov znan pregovor. Posetnica. | Tina liki j ) por. r. t Veriga. Iz slogov ba, ca, ča, ka, ka, la, sen, slo, stav, ša, va, ve. Sestavi enajst dvozložnih sa¬ mostalnikov tako, da bo drugi zlog ene besede obenem prvi zlog druge besede itd., itd. Vraza. --b — kazi človeka. -- č — kazi drevo. r Rešitev priobčimo prihodnjič. V Murski Soboti je neki gospod, ki se dela drugače zelo študiranega, čitajoč v »Jutru« no¬ tico «Himen» dejal: «Vrag ga vedi, kje je ta vas Himen, kjer se vsak dan kdo poroči?* * Samo v Celju je mogoče, da hišni lastniki v občinskem odboru glasujejo za podaljšanje stano¬ vanjskega zakona, izven občin¬ skega odbora pa zahtevajo od¬ pravo stanovanjskega zakona. * 4 V nekem kraju mariborske oblasti je občinski odhor raz¬ pravljal o priznanju domovinske pravice nekemu staremu revežu. Iz zapisnika dotične seje je raz¬ vidno, da so občinski očetje sta¬ rega reveža prav neusmiljeno ob¬ kladali z raznimi nečednimi naslovi. Očitali so mu, da je revež i. t. d. Končno so mu domovinsko pravico odklonili. Zapisnik pa je imel sledeči zaključek: «Opomba: Ravno ob sklepu seje je prišla pretresljiva vest, da je prosilec umrl. S tem je postala njegova prošnja za sprejem v občinsko zvezo brezpredmetna. Umrlemu pa izreka občinski od¬ bor soglasno sožalje...!» MARTIN KRPAN 7 Vsem gospodom urednikom sc zahvaljujemo za nesebično re¬ klamo, ki so jo delali za »Mar¬ tina Krpana* po svojih listih. Onemu, ki je pisal, da bo naš list «menda» začel izhajati, zagotavljamo, da je že začel iz hajati. Onega, ki je pisal, da se boji, da nas bo Krpanova kobila vrgla iz sedla, moramo poučiti, da Krpanova kobila sedla sploh ni poznala, ker je Krpan jahal vedno brez sedla. Onemu, ki se čudi, da je v resnih časih toliko humorja, po¬ vemo, da so ljudje baš v resnih časih potrebni razvedrila in za¬ bave. Onemu pa, ki je trdil, da bi se naš list moral imenovati «Po- si!ihumor», obljubimo, da bomo osnovali posebno rubriko v na¬ šem listu pod naslovom «Posili- humor», v kateri bomo beležili nerodnosti, ki jih njegov list po- gostoma zagreši. Še enkrat iskrena hvala! Vsem onim, ki so nas vpra¬ šali, da-li honoriramo prispevke, povemo, da honoriramo, toda debeli od tega honorarja za en¬ krat ne bodo postali. MARTIN KRPAN Rajanje okoli centralizma. <3 iji ri i j i ] raja — baja nam ugajaj. .. ■» Fotograf KUN SE K FRANJO, Celje, Cankarjevafcesta. Veliko zalogo manufakturnega blaga Vam nudita po najnižjih cenah ‘9 cem VILMINI TiQ ST Ostanke po zelo nizkih cenah. Hot el »BALKAN* CELJE, Gosposka ulica, Drago Bernardi. Izdaja: Čiro Bohm za K. D. «Martin Krpan*;'odgov. urednik:'Bog. Skaberne; za Zvezno tiskarno odgov.'M. Cetina. Vsi v Celju.