pripravi, na postelj ga položijo\ ANNO T NUMERO Q LETO l ŠTEVILKA v> 21 KV« 1943/XXI * polmesečiik zveznega poveljstva «m-* Con le man tre volte batte, Ed un falco a vol s’abbatte. Ko vila z roko trikrat udari, že sokol se pred njo postavi. La fatina dice: ”Taglia Quella fun che l’attanaglia Mu blaga vila brž veli: „Utrgai tisti kos vrvi, E ridona al buon Geppetto Il suo dolce figlioletto“. in vrni Jožku zopet sina, hi mu tolažba je edina1“ Poi dal cagnolin Medoro Fa allestir un cocchio d’oro, Nato Medoru — psičku pravi, da naj kočijo brž Con trecento topi bianchi Pien di nastri in testa e ai fianchi, pred njo naj vpreže mišhice, prelepe bele paglavke, ”Qui trarrai come un gran divo L’impiccato morto o vivo!((. da Storžka ji pripeljejo, Dottor saggi, scaltri, adulti, Usi ognora a far consulti, da svoje mnenje povedo, ker ve, da učenjaki so. Ma il piccin di pianto ha un rivo Che fa dire al Corvo: ”E’vivo,f. Ko Storžek v joku zaihti, de doktor Vran: „Otrok živil“ Già chiamato ha in tutta fretta Grillo, Corvo e la Civetta, Po Murna, Sovo je poslala in pa še Vrana je pozvala, LA VITA DEL DUCE VIII Puntata LA LOTTA PER LA VITA A diciotto anni Benito aveva il diploma di maestro elementare. Desiderava ardentemente di venire in aiuto ai genitori, che tanto si erano sacrificati per lui, e avanzò domanda per un posto d'insegnante. La domanda non ebbe nelssun risultato. Nè ebbe maggior fortuna quando chiese un posto di scrivano presso il Municipio di Predappio. Allora il padre non potè astenersi dal rinfacciare al Sindaco l’ostinato rifiuto aggiungendo che un giorno avrebbe dovuto vergognarsene. Il Signor Alessandro consolò poi il figlio con parole, che manifestano la gran fede per l’avvenire di lui. «Questo non è il tuo posto», gli disse. «Va per il mondo. Tu sarai il Crispi di domani'». Nella dolorosa attesa d’uria qualsiasi sistemazione riprende a studiare. Incomincia con il latino, verso cui si sente attratto da una predilezione particolare. A questo aggiunge poi lo studio del violino, prima da solo, poi con la guida dell’insegnante Archimede Montanelli. S’interessa pure dei •problemi filosofici, sociali ed economici della vita di allora. Egli nota, nelle continue discussioni sollevate dai varii partiti, che i più lavorano per il proprio interesse anziché per quello della collettività. E prova una profonda avversione per questi uomini indegni e vili, per i capi specialmente. Più volte, nella sua cameretta, meditando i giornali politici, gli accadeva di manifestare la sua parola di riprovazione, e lo faceva a voce alta e concitata come se di fronte avesse un pubblico vero e reale. Mamma Rosa però interveniva dicendogli: «Ma che fai, Benito, diventi pazzo?» — «No», rispondeva il figliolo, «non sono pazzo. Forse un giorno il popolo italiano mi seguirà». Finalmente il giovane venne nominato insegnante in una scuola elementare nel Comune di Gualtieri Emilia. Il paese era lontano dalla Romagna, e la buona e tenera mamma avrebbe preferito una sede più vicina per vedere di frequente il figliuolo primogenito a lei tanto caro. Ma Benito, pur di guadagnare il suo pane, accetta e decide di raggiungere al più presto la sua destinazione. Sulla porta di casa abbraccia i suoi cari, e\ reprime con tutta la forza del suo animo lacrime cocenti e amarissime. Il giovane è ora veramente solo, completamente abbandonato al suo avverso destino. Così comincia per lui la dura lotta per la vita. Assildo Marino (Continua) DUCEJEVO ŽIVLJENJE Vili, nadaljevanje BOJ ZA ŽIVLJENJE Z osemnajstimi leti je prejel Benito zrelostno spričevalo za osnovnošolskega učitelja. Zelo je želel pomagati roditeljem, ki so se toliko žrtvovali zanj, ter je vložil prošnjo za učiteljsko mesto. Ta prošnja je bila brez uspeha. Tudi ko je prosil za pisarniško mesto pri županstvu v Pre-dappiu, ni imel večje sreče. Tedaj se oče ni mogel vzdržati, da bi ne očital županu to vztrajno odklanjanje, rekoč, da se bo moral nekega dne še sramovati zaradi tega. Svojega sina je pa gospod Aleksander tolažil z besedami, ki očitujejo veliko vero, ki jo je imel v prihodnost svojega sina. «To ni mesto zate», mu je rekel. «Pojdi po svetu. Ti boš jutrišnji Crispi.» V težkem pričakovanju kakršne koli ureditve, se je zopet lotil učenja. Začel je z latinščino, do katere je čutil posebno ljubezen. Nato se je oprijel igranja na gosli; spočetka samostojno, pozneje pa pod vodstvom učitelja Arhimeda Montanellija. Poleg tega se je zanimal za modroslovna, družl>ena in gospodarska vprašanja tedanjega življenja. Opazil je po neprestanih razpravah raznih strank, da dela večina za lastne koristi namesto za skupnost. Občutil je zato globok odpor proti malovrednim in strahopetnim ljudem, zlasti pa proti voditeljem. Ko je v svoji sobici pazljivo čital politične časopise, se mu je pogostoma zgodilo, da je izražal svojo grajo tako glasno in razburjeno, kakor da bi imel pred seboj resnično poslušalstvo. Navadno se je umešala mati Roza, rekoč: «Kaj pa delaš, Benitot Ali noriš?» «Ne,» je odgovarjal sin, «nisem nor. Mogoče mi bo italijansko ljudstvo nekoč še sledilo.» Končno je bil mladi Mussolini imenovan za učitelja na neki osnovni šoli v občini Gualtieri Emilia. Vos je bila daleč od Romagne in njegova dobra in nežna mati bi si želela kak bližnji kraj, da bi mogla pogosteje videti svojega dragega prvorojenca. Da bi pa le prišel do zaslužka, je Benito službo sprejel in se je takoj odpravil na svoje mesto. Na hišnih vratih objame svoje drage tor zatre z železno voljo svoje grenke in pekoče solze. Ostal je sedaj resnično sam, prepuščen popolnoma svoji sovražni usodi. Tako se začenja njegov trd boj za življenje. (Se nadaljuje.) NATALE Dl ROMA Fioriva la più dolce primavera sotto un cielo purissimo e pieno di misteri. Dal Palatino verdeggiante di lauri, di mirti e di lecci il giovanetto Romolo meditava in silenzio dopo aver tracciato il solco primigenio della Città, che nella sua iantasia, vedeva già coronata dal più risplendente diadema. E il vaticinio si compiva. Gli ancili caddero sul Sacro Colle e le vergini accesero nel tempio caro a Vesta il tuoco eterno: Castore e Polluce, ritti sui bianchi destrieri, brandivano la spada incitando alla pugna. Allora le aquile si levarono a volo per piegare al volere di Roma le genti, e tornando videro dal Campidoglio il fatale Impero stendersi superbo nella pianura solcata dal biondo Tevere. Ammirato il Poeta cantò: Sole che sorgi, libero e giocondo, Sul Colle nostro i tuoi cavalli doma: Tu non vedrai nessuna cosa al mondo Maggior di Roma. Tramontarono popoli e nazioni, morirono lingue e costumi, passarono geni e civiltà, ma la luce di Roma brillò sempre, il lascino di Roma mai venne meno. Per volere del Re e del Duce, il 21 aprile, Natale di Roma, è stato consacrato a festa del lavoro. In tale ricorrenza si pongono le fondamenta di nuove città e di opere imponenti, si progettano lavori di restauro e di risanamento, si ridanno alla luce cimeli e resti della passata grandezza. La nostra generazione, venerando le antiche memorie, non perde di vista le necessità presenti, e tra le virtù del lavoro e l'esercizio delle armi procede innanzi, fiduciosa nel genio delld stirpe, conscia della missione di civiltà che ereditò nascendo. Per il valore dei nostri avi e per la fatica dei nostri padri Roma fu grande e polente. Noi che siamo i custodi della terra che sfida le ineluttabilità del tempo e il destino della morte, accettiamo il compito della ripresa e dell'ascesa, grave ora come mai, per il conflitto che dilaga, e facciamo voti innanzi a Dio e all'Umanità che dal nostro sudore e dal nostro sangue Roma risplenderà ancora nei secoli e per sempre. Luigi lezzi ROJSTVO ROME Bila je prav krasna pomlad, nebo je bilo čisto in polno tajinstvenosti. Mladi Romul je razmišljal v tišini na Palatinu, ki je bil ves zelen od lovorik mirt in gradenj in je zarezal prvo brazdo mestu, ki ga je v svoji fantaziji videl že okronanega z najsijajnejšim dijademom. Prero- ,,ln questo mondo oscuro, tormentato e già vacillante la salvezza non può venire che dalla verità di Roma e da Roma verrà." MUSSOLINI * * * V tem temnem, trpinčenem in že omahljivem svetu ne more priti rešitev drugače kakor iz resnice Rome in iz Rome bo prišla. kovanje se je izpolnilo. Sveti ščiti so padali na posvečen grič, device so prižigale v Vestinem templju večni ogenj: Kastor in Poluks sta vihtela svoje meče na plemenitih belcih in vzpodbujala k boju. Nato so orli poleteli, da bi uklonili narode rimski volji in ko so se vračali so s Kampidolija videli usodepoln Imperij, ki se je ponosno razširjal po nižinah sinje Tibere. Poln občudovanja je pesnik pel: Sonce, ki vzhajaš, prosto in vedro, na našem griču krotiš svoje konje: Videl ne boš nobene stvari na svetu, ki bi bila večja od Rome. Izginila so ljudstva in narodi, izumrli so jeziki in običaji, prešli so geniji in kulture, toda luč Rome je vedno sijala, čar Rome je dalje trajal. Po volji kralja in Duceja je 21. April — rojstvo Rome — posvečen prazniku dela. Ob tej priliki se postavljajo temelji novih mest in pomembnih del, snujejo se obnovitvena in asanacij-ska dela, izkopavajo se zgodovinske dragocenosti in ostanki pretekle ve-ličine. Naša generacija, ki spoštuje stare spomine, pa ne izgublja iz vidika sedanjih potreb s krepostnimi deli ter urjenjem v orožju gre naprej, zaupajoč geniju svojega rodu, v svestì si svojega kulturnega poslanstva, ki ga je podedovala že od rojstva. Roma je postala velika in mogočna po zaslugi naših prednikov in s trudom naših očetov. Mi, ki smo čuvarji zemlje, ki kljubuje neizogibnosti časa in usodni smrti, smo sprejeli nalogo in nadaljujemo tradicijo stare Rome. Ob tej težki uri kot še nikoli v sedanji vojni, ki se razširja, delamo zaobljubo pred Bogom in pred človečanstvom, da bo iz našega potu in iz naše krvi Roma zopet zasvetila za vedno skozi stoletja. CRONACA DELLA GILL * KRONIKA GILL-A 7 nostri martiri KRANNER GIUSEPPE: PRESENTE Camerati piccoli e grandi, chiniamo riverenti la testa, abbassiamo la nostra bandiera: un amico è morto. E' morto un compagno che indossava la nostra uniforme, è morto per mano di gente che calpesta gli Altari, che uccide alle spalle. Dal cielo degli Eroi dove è asceso, ci indica la strada da Lui percorsa, da Lui bagnata di sangue. Lasciò gli studi, lasciò la famiglia che con sacrifici lo manteneva alla scuola per arruolarsi volontario. Fu primo tra i primi. Sebbene diciannovenne fu promosso capo plotone per il suo coraggio, per la sua abilità. Tutti gli volevano bene. E' morto alla testa dei suoi gregari mentre dava ordini per un attacco contro il nemico superiore di numero. E' stato colpito nel petto. Kranner, sarai vendicato, saranno distrutti e annientati coloro che t'hanno strappato alla tua famiglia, ai tuoi cari ed a noi! Anche se i tuoi ragazzi non riceveranno più ordini da Te, anche se un altro ha preso il tuo posto di comando, Tu vivi ancora tra noi; il tuo ricordo aumenta il desiderio della vendetta e della vittoria. /4 •; Maši mučenici KRANNER JOSIP: SLAVA MU! Tovariši: mali in veliki! Sklonimo v spoštovanju glave in povesimo našo zastavo: umrl je prijatelj! Umrl je tovariš, ki je nosil naš kroj; umorila ga je roka ljudi, ki skrunijo oltarje in ubijajo iz zasede. Iz nebes, kamor je odšel, nam kaže pot, po kateri je sam hodil, in ki jo je orosil s krvjo. Zapustil je učenje in družino, ki ga je s težkimi žrtvami vzdrževala v šoli, ter se vpisal kot prostovoljec. Bil je prvi med prvimi. Ako-ravno šele devetnajstleten, je bil zaradi svojega poguma in svoje sposobnosti povišan v načelnika plotona. Vsi so ga ljubili. Umri je, ko je na čelu svojih tovarišev poveljeval naskoku proti številčno močnejšemu sovražniku. Zadet je bil v prsi. Maščevan boš, Kranner! Razdejani in uničeni bodo vsi, ki so te iztrgali tvoji družini, tvojim dragim in nam! Četudi ne bodo tvoji tovariši dobivali več tvojih ukazov, in bo tvoje poveljniško mesto zavzel nekdo drugi, živiš ti še vedno med nami, in tvoj spomin podžiga željo po maščevanju in zmagi. VITA DELLA G. I. L. L. ■IL GATTO Dl MARCOLFO. AL URICO Dl LUBIANA Al teatro lirico di Lubiana è stata rappresentata l'operetta per piccoli «Il Gatto di Marcolfo», ispirata dalla nota favola dei fratelli Grimm e musicata dal maestro Capri Camillo. L'operetta, già eseguita con molto successo in alcune città d'Italia ed anche al teatro Matahan di New York, meritò il premio di primo grado al concorso filodrammatico della G. I. L. di Trieste. Gli artisti, reclutati tra gli elementi della Gioventù del Littorio di Lubiana, hanno risposto benissimo all'aspettativa che su di loro si riponeva ed hanno interpetrato con discreto senso d'arte il non lieve incarico: non lieve se si pensa alla brevità di tempo loro concessa per la preparazione ed alla mancanza di esperienza della difficile arte scenica. Ma è stata grande l'alacrità che ciascuno ha impegnata, e non è mancato il consenso unanime degli spettatori, tutti organizzati della G. I. L. L. La protagonista dell’operetta, una Piccola Italiana tutta sale e pepe, ha dimostrato di possedere uno squisito senso d'arte ed ha padroneggiato la situazione con abilità, disinvoltura ed intelligenza. Molto indovinata la regia: e non poteva esservi dubbio poiché affidata al Direttore del teatro lirico stesso, particolarmente studiata la partitura, molto curata la messa in iscena della suggestiva operetta. Tra le autorità intervenute abbiamo notato l'Ecc, l'Alto Commissario, 1 Ecc. Gambara Comandante il Corpo d'Armata, il Segretario Federale Or-landini col Vice Federale Selloni, il Vice Comandante Federale Cassa-ni, il Questore ed alcuni altri. Erano presenti pure la Fiduciaria dei Fasci Femminili e la Fiduciaria Provinciale della G. I. L. L. Terminato lo spettacolo il Vice Comandante, a nome del Federale, ha ringraziato i principali collaboratori ed ha vivamente elogiato gli artisti che maggiormente si sono distinti nella esecuzione della parte loro assegnata. ŽIVLJENJE GILL-a OBUTI MAČEK" V LJUBLJANSKI OPERI LUDI JUVENILES DELLO SPORT Da sette giorni si sta svolgendo il campionato interscolastico di pallavolo che fa parte delle gare dei ludi Juveniles dello Sport. Questo sport, che per la prima volta viene giocato in regolare campionato tra la gioventù studentesca di questa Provincia, ha interessato ed ha suscitato una viva simpatia da parte degli atleti in particolare e della massa studentesca in generale. Le classifiche delle diverse categorie mostrano con quanto accanimento si lotti e come sia contesa la vittoria finale per raggiungere la quale occorre una continua serie di successi ed un buon affiatamento tra gli atleti di ogni squadra. Per la categoria C (femminile) il campionato ha già avuto termine. La squadra rappresentativa della scuola biennale di Commercio ha virtio nettamente conquistando cinque vittorie su cinque partite. Questa squadra ha dimostrato di avere effettuato ottimi allenamenti e tra le sue atlete vi sono elementi che praticano un gioco intelligente e buono dal punto di vista tecnico. V ljubljanski operi je bila danes predstava težko pričakovane otroške operete «Obuti maček», izdelane po znani basni bratov Grimm in ki jo je uglasbil mojster Camillo Capri. Opereta, ki so jo z velikim uspehom izvajali že v nekaterih italijanskih mestih ter tudi v njujorškem gledališču Matahan, je prejela prvo nagrado na filodramatskem natečaju G. I. L.-a v Triestu. Umetniki, izbrani iz vrst ljubljanske liktorske mladine, so izvrstno izpolnili pričakovanja, ki so se stavila vanje ter so nelahko nalogo rešili s precejšnjim umetniškim čutom: nelahko nalogo, smo rekli, če upoštevamo kratek čas, ki jim je bil odmerjen za pripravo, in pomanjkanje izkušnje v težki odrski umetnosti. Vsakdo se je pa oprijel z veliko vnemo svoje uloge, zato pa tudi ni zaostalo soglasno odobravanje gledalcev članov Gill-a. Glavna junakinja operete, neka Piccola Italiana, zelo bistra in ži- vahna je dokazala, da je obdarovana z odličnim umetniškim čutom, ter je spretno, neprisiljeno in inteligentno obvladala položaj. Zelo posrečena je bila tudi režija, o čemer sicer ni bilo mogoče dvomiti, kajti zaupana je bila samemu ravnatelju opere: dobro je bila naštudirana glasba, in zelo skrbno pripravljena inscenacija te privlačne operete. Med navzočnimi oblastnimi predstavniki smo opazili Ekscelenco Visokega komisarja, Ekscelenco Gam-baro Poveljjnika Armadnega zbora, Zveznega tajnika Orlandinija s Podtajnikom Sellonijem, Zveznega Vice-poveljnika Cassanija, Kvestorja in še nekatere druge. Prisotni sta bili tudi Zaupnica ženskih fašijev in Pokrajinska zaupnica Gill-a. Po končani predstavi se je v imenu Zveznega tajnika zahvalil Vice-poveljnik vsem glavnim sodelavcem ter živahno pohvalil umetnike, ki so se najbolj odlikovali v poverjenih jim ulogah. LUDI JUVENILES ŠPORTA Sedem dni še traja boj za med-šolsko prvenstvo v odbojki, ki bo tvorila del tekmovanja športnih mladinskih iger. Ta šport, ki se igra med šolsko mladino te Pokrajine sedaj prvič v rednem tekmovanju za prvenstvo, se je zelo priljubil in zbudil živahno zanimanje med atleti posebe, splošno pa med vsem dijaštvom. Iz ocen v raznih kategorijah je razvidno, kako hud je boj in kako negotova končna zmaga, za katero je treba trajnih uspehov in popolne skladnosti med atleti vsakega oddelka. Za žensko kategorijo C se je boj za prvenstvo že kohčal. Zastopstvo dvorazredne dvoletne trgovske šole je s petimi zmagami na pet partij gladko zmagalo. Ta oddelek je dokazal, da se je odlično vežbal in da ima v svojih vrstah osebe, ki igrajo inteligentno, v tehničnem oziru pa zelo dobro. NUOVE COLONIE DELLA G. I. L. L. Sono in via di organizzazione undici Colonie Diurne, otto in provincia e tre nel capoluogo. Queste nuove colonie della G. I. L. L. ospiteranno 1400 organizzati di ambo i sessi, in due turni, uno nel mese di luglio, l'altro nel mese di agosto. Superfluo è illustrare il fine di queste colonie che tendono ad educare ed irrobustire sempre più la nostra gioventù. La sorveglianza di questi giovani sarà affidata alle vigilatrici di colonia che frequentano un corso indetto dal Comando Federale. NOVE KOLONIJE GILL-a Pripravlja se enajst dnevnih kolonij; osem v pokrajini, tri pa v glavnem mestu. Te nove kolonije Gill-a bodo prevzele 1400 članov obeh spolov v dveh turnusih: eden meseca julija, drugi pa v avgustu. Odveč bi bilo pojasnjevati namen teh kolonij, ki hočejo vzgajati in vedno bolj utrjevati našo mladino. Nadzorstvo teh otrok bo izročeno posebnim nadzirateljicam, gojenkam tečaja, ki ga je priredilo Zvezno Poveljstvo. Il passeggero che s'incammina sulle rive del lago di Perugia scorge una grossa borgata che si chiama ancora oggi Borgo dell'Isola e nella quale ha sede un convento di Francescani. Questa grossa borgata nacque dalla quaresima che Frate Francesco fece in quel luogo il 16 febbraio del 1211. Si trovava S. Francesco il martedì grasso del detto anno ospite di un suo amico sulle rive del lago. Il Signore Iddio, apparso in sogno, gli consigliò di recarsi a fare la sua devota quaresima in una isoletta che si trovava in mezzo al lago. Il Santo pregò l'amico di trasportarlo con la sua navicella là dove non abitasse persona. L'amico ac: consentì e nella notte delle Ceneri lo sbarcò sulla riva selvaggia in mezzo ai canneti. Quando fu a terra il Santo pregò l'amico di non rivelare ad alcun altro uomo il suo rifugio e di ritornare il giovedì santo a rimprenderlo, dopo quaranta giorni. L'amico assicurò Frate Francesco e ritornò a casa sua. Il Santo non aveva con sè che due pezzi di pane: due piccoli pezzi di pane ricevuti in dono. Così rimase solo in mezzo ai canneti: non c’erano case e non c’erano abitazioni di pescatori sulla riva selvaggia del lago di Perugia, in quei tempi. Egli entrò in una siepe molto folta e con rami secchi e spinosi si costruì una capannetta che doveva essere la sua dimora e si mise in contemplazione delle cose celestiali. Sdraiato sulla nuda terra, con lo sguardo verso il cielo infinito, egli ammirava il creato ed ammirando pregava il Creatore e lo ringraziava per la bellezza e la grandezza dell’universo e riviveva la Passione del Calvario. Non aveva portato con sè che due piccoli pezzi di pane e quando l’amico tornò, come erano d'accordo, il giovedì santo, dopo quaranta giorni di quaresima, trovò che ESAMI PER VICECAPOSQU ADRA Nella palestra del Comando Federale e presso la Sede del Gruppo Battaglioni Avanguardisti di Via Vegova si sono svolti gli esami di Vicecaposquadra per Balilla, Avanguardisti, Piccole e Giovani Italiane. Nell'una e nell'altra sede ha presenziato lo svolgimento degli esami il Vice Comandante Federale della G. I. L. L. I corsi che hanno avuto la durata di tre mesi hanno dato ai candidati un preciso orientamento che lì ha messi in grado di poter esercitare brillantemente la delicata funzione di comando. il Santo aveva mangiato solo un mezzo panetto. In fondo Frate Francesco non aveva sentito bisogno di mangiare nemmeno quello, ma non aveva voluto essere come Gesù Cristo, perfetto in tutto, ma inferiore al suo Signore si era pasciuto di un poco di cibo ma- Ko dospe sprehajalec do bregov Perugijskega jezera, zapazi veliko naselje, ki se imenuje še dandanes Borgo dell'Isola in v katerem stoji frančiškanski samostan. To naselje je nastalo ob štiri-desetdanskem postu, ki ga je začel menih Frančišek 16. februarja 1211. Na pustni torek istega leta je bil sv, Frančišek v gosteh pri nekem svojem prijatelju na jezerski obali. Gospod Bog, ki se mu je prikazal v sanjah, mu je nasvetoval, da naj opravi svoj pobožni post na nekem otočku sredi jezera. IZPITI ZA PODPOVELJNIKE SKVADER V telovadnici Zveznega Poveljstva ter na sedežu oddelka Battaglioni Avanguardisti v Vegovi ulici so se vršili izpiti za Podpoveljnike skva-der pri oddelkih Balilla, Avanguardisti ter Piccole in Giovani Italiane. V obeh krajih je predsedoval izpitom Zvezni Vicepoveljnik Gill-a. Trimesečni tečaji so dali kandidatom natančen vpogled ter jih usposobili, da bodo odlično vršili odgovorno poveljniško službo. feriale lodando Iddio che gli dava tanta forza di animo. In quel luogo dove egli aveva sostato in solitudine perfetta tra il fruscio dell'acqua e dei canneti, vicinissimo a Dio nei giorni della Passione, eterno è il ricordo nel cuore dei fratelli che vivono la sua medesima vita. Alessandro Cardelli Svetnik je naprosil prijatelja, da naj ga s svojo ladjico zapelje v kraj, kjer ne prebiva nihče. Prijatelj mu je uslišal prošnjo in ga je prepeljal v pepelnični noči na samoten breg sredi trstja. Pristavši na otoku je prosil Svetnik prijatelja, da naj nikomur ne izda njegovega pribežališča ter naj se vrne ponj na veliki četrtek po štiridesetih dneh. Prijatelj mu je to obljubil in se vrnil domov. Svetnik je imel s seboj dva majhna koščka kruha, dva majhna koščka, ki ju je dobil v dar. Tako je ostal sam sredi trstja; LUDI JUVENILES DELLARTE L'Alto Commissariato ha indetto i Ludi Juveniles dell'Arte, l'organizzazione dei quali è stata affidata al Comando Federale della G.I. L. L. I Ludi sono stati istituiti allo scopo di mettere la gioventù studentesca della nostra Provincia nelle condizioni di poter dimostrare la propria capacità ed il grado di preparazione raggiunto nel campo artistico. Questa manifestazione si svolgerà in tre prove pratiche di disegno, di pittura e di plastica. Una Commissione di esperti insegnanti italiani e sloveni s'incaricherà delle selezioni e della premiazione dei migliori lavori. LUDI JUVENILES UMETNOSTI Visoki komisarijat je napovedal umetniške Ludi Juveniles, čijih organizacijo je poveril Zveznemu Poveljstvu Gill-a. Mladinske «ludi» so bile ustanovljene z namenom, da dado dijaški mladini naše Pokrajine možnost pokazati lastno sposobnost in razvojno stopnjo na umetniškem področju. Manifestacija se bo nanašala na praktične preizkuse iz risanja, slikanja in modeliranja. Strokovna komisija iz italijanskih in slovenskih učiteljev bo poskrbela za izbor in nagraditev najboljših del. ni bilo tam na pustem Perugijskem jezeru v tistem času niti hiš niti ribiških stanovanj. Zavil je v gosto grmovje, si zgradil iz suhih trnjevih vej kočico za svoje prebivališče in je začel razmišljati o nebeških rečeh. Ležeč na golih tleh, z obrazom obrnjenim proti nebeškemu nebu, je občudoval stvarstvo, molil, zahvaljeval se Bou za lepoto in veličino vsemirja ter obujal spomin na trpljenje na Kalvariji. S seboj je prinesel samo dva majhna kosa kruha, toda, ko se je prijatelj po dogovoru vrnil na veliki četrtek, po štiridesetih dnevih posta, je videl, da je pojedel Svetnik samo pol kosa kruha. V resnici ni čutil menih Frančišek potrebe niti po tistem grižljaju; ker pa ni hotel biti popolen kakor Jezus Kristus, temveč nižji od njega, je použil nekoliko stvarne hrane in hvalil Boga, ki mu je podelil toliko duševne moči. V tistem kraju, kjer je živel on v popolni samoti med šumenjem trstja in vode; v bližini Boga ob dnevih trpljenja, je v srcih bratov, ki žive enako življenje, večen spomin. >1 r \ > J J J S o C 1 E T A A —n L. . J • L U B 1 A N A . Commercio e d industria legnami LA QUARESIMA DI S. FRANCESCO ŠTIRIDESETDANSKI POST SV. FRANČIŠKA RENATO FUCINI NEL CENTENARIO DELLA NASCITA Nacque a Monteiotondo in Maremma l'8 aprile 1843 e morì il 25 iebbraio 1921. All’università di Pisa studiò agraria. Come ispettore scolastico girò su e giù per l'Appennino pistoiese, osservando attentamente uomini, macchiette, contadini originali e cacciatori della campagna toscana e delle paludi. Da prima compose i sonetti in vernacolo pisano, dove scherzava e satireggiava i paesani. Più tardi scrisse vivacissimi bozzetti nei quali noi troviamo una tale Ireschezza di lingua, una così naturale descrizione di tipi, di macchiette maremmane, di ligure paesane e di iorze misteriose, che ci par d'assistere alle scene proprie, di udir parlare la gente, di essere in mezzo a quei gruppetti di cacciatori, di contadini, di signorotti presuntuosi ed ignoranti stac-cendati c.he vanno a zonzo per le giuncaie misteriose della maremma. Se apriamo e leggiamo le sue raccolte: Le veglie, All'aria aperta, Acqua passata e Foglie al vento, respiriamo proprio l'aria delle paludi toscane: tutto è spontaneo e vivace, e la vita è illustrata con brìo sano. 1 bozzetti si distinguono per lo stile variopinto che nella letteratura italiana prese una nota speciale quale «prosa iuciniana». Lo scrittore conosciuto sotto io pseudonimo di Neri Tanlucio esprime nei suoi capolavori letterari anche un grande amore verso la gente solterente ed umile. Riportiamo un bozzetto dalla raccolta All'aria Aperta: 11 Battello. OB STOLETNICI ROJSTVA Rodil se je v Monterotondo na Barju 8. aprila 1843 in umrl 25. februarja 1921. Na univerzi v Pisi se je posvetil študiju poljedelstva. Kot šolski nadzornik je obšel vse vprek pistoiske Apenine ter hkrati opazoval ljudi, čudake, originalni kmete in lovce iz toskanske pokrajine in barja. Spiva je ubital sonete v pisanskem narečju, v katerih je šaljivo, malce satirično opevat cleželane, kasneje je spisal vrsto zelo živahnih črtic, v katerih naletimo v tako svež jezik, na tako naraven opis tipov, barskih čudakov, podeželskih obrazov in tajinstvenih sil, da se nam zdi, kot da prisostvujemo prizorom samim, da čujemo govorico ljudstva, da smo v družbi lovcev, kmetov domišljavih gospodičev in neukih pohajačev, ki se klatijo po skrivnostnih bičevjih barja. Če odpremo in prebiramo njegove zbirke: ì,c veglie (Večerna kramljanja), All'aria aperta (Na prostem), Acqua passata (Usahla voda), in Foglie al vento (Listje v vetru), tedaj občutimo zares ozračje jezerišč in toskanskih barij, vse je neprisiljeno in živahno, življenje prikazano z neko zdravo čilostjo. Črtice odlikuje pester, razgiban slog, ki je našel v italijanskem leposlovju posebno mesto kot «prosa Iuciniana». Pisatelj poznan pod psevdoninom Neri Tanlucio, kaže v svojih poslovnih mojstrovinah tudi veliko ljubezen do trpečega, preprostega ljudstva. Prinašamo dve črtici iz zbirke All'aria aperta (Na prostem). IL BATTELLO (1) Dopo una nottata d'inferno, nevica sempre. I faggi, nudi e stecchiti, agitandosi sotto fa furia dei vento, si frustano tra loro con le cime, mandando uno strepito secco come di scheletri combattenti nei buio per l'aria. Fra poco spunterà il giorno, Lo dice quell'albore squallido che si affaccia laggiù in fondo dalla parte di levante; ma che trista giornata si prepara per i taciturni abitatori della montagna! La scala del misero albergo risuona ai colpi d'un passo grave e ferrato. «O che volete andare in giro anche stamani, Battello?» domanda dal letto la padrona. «Io dico che siete impazzato!». «O che oggi non si mangia, Ma-riannina? Dio ci assista. Sempre avanti, Savoial» E con questa risposta, fra il desolato e il buriesco, ii Batteflo, curvo sotto il peso del suo grosso carico di mercanzìa, si sbacchia l’uscio dietro le spalle e via, nel buio, fra la neve che lo accieca e il vento che 10 tribola, frugandolo fino alla carne, attraverso agli strappi della giacchetta sempre umida dalla pioggia dei giorni passati. «Donne, il Battello!» grida quel martire, passando vicino alle prime casette affumicate. Nessuno risponde. Dormono. «Avanti, avanti!». Sul far def giorno, la bufera rinforza e 11 freddo diventa più acuto. Il Battello non se ne accorge. Anzi ha caldo, anzi è sudato, e la fronte gli cola a goccia a goccia. «Avanti, avanti!». La salita è di una asprezza diabolica; l'andare è un pericolo, fra la neve sempre più alta e insidiosa, su per quei dirupi e per quei viottoli tracciati dalle pecore lungo gli orli delle forre profonde. Ecco un'altra casetta! «Donne, il Battello». «Ce n'avete salacche, Battello?» domanda una donna dallo spiraglio d'una finestra. «Si; levate ora dal mare». «O matasse di cotone?». «Anche quefle. Specialità della casa; prodotti di Parigi». Dopo un quarto d ora il primo affare è fatto, e il Battello riprende la via, tastandosi nelle tasche della giacchetta i tre soldi e le due uova che ha guadagnato. Anche le uova! perchè lui, dove i clienti non abbiano da pagarlo con danari, si adatta a far cambio della merce con polli, cacio, agnelli, castagne e che so io. Ma le uova sono pericolose. La settimana passata, rotolando in un burrone, se ne schiacciò addosso una dozzina, e tutto il guadagno della giornata andò in fumo. 1) Battelli si chiamano in alcuni iuouiii dell’Appennino quei venditori ambulanti i quali corrono la montagna per tutto 1’ n-verno, con un corbello dietro le spalle a vendere mercerie. La luce del giorno è finalmente comparsa; una luce bianca e diffusa come in una notte di luna. La neve è quasi cessata, ma il vento si scatena più indemoniato che mai, e il freddo si fa sempre più intenso. Dalla fronte del Batteflo cola abbondante il sudore che, scorrendogli a gore per la faccia, si rappiglia in gelo all'estremità della barba. «Avanti, avanti!». La neve del terreno, che gli arriva al ginocchio, comincia a indurire. Fra poco, se il freddo aumenta ancora, sarà capace di reggere alla superficie il peso del suo corpo e quello del suo carico di mercanzìa. «Allora sarà un andare da principi», pensa rellegrandosi il Battello. «Dio ci assista! Dio ci assista! Sempre avanti, Savoia!». Era il suo grido di guerra favorito. Ma quelle invocazioni si dispersero, non ascoltate, fra gli urli della bufera, che, dopo una breve sosta, incominciò a turbinargli dintorno più minacciosa e più folta. Girò tutto il giorno, facendo sentire ad ogni casa il suo grido; «Donne, il Battello» che da ultimo pareva un lamento; cadde più volte, rovesciando la merce del corbello; si riposò sfinito a ridosso dei castagni spaccati; soddisfece la fame con una coda d'aringa e si dissetò succhiando la neve. «Donne, il Batteflo... Donne, il Battello...». A notte fitta, la padrona dell'al-berguccio dove era alloggiato il Battello, e un gruppo dei suoi conoscenti, stavano seduti davanti al fuoco, parlando impensieriti di lui e della sua famiglia lontana. «Eccolo!» gridò a un tratto la padrona. «E’ lui, è lui!» «Questa, si è la sua voce!» gridarono gli uomini. Il Battello, appena rientrato neila via maestra e visto ormai assicurato il suo ritorno, veniva avanti cantando lieto una malinconica ottava della Gerusalemme. Entrò acclamato nella cucina calda e piena di fumo, si alleggerì del suo peso, e girandosi allegro intorno alla fiamma, annunziò i buoni affari della giornata, dichiarando che quella sera voleva fare scialo. La padrona intese, e si mise subito all'opera. Lo scialo del Battello farinata gialla col voleva dire una soffritto di porri sul treppiede. un'aringa intera POTOVEC Po peklenski noči še vedno sneži. Gole in sušične bukve se stresajo v besnečem vetru ter se tolčejo med seboj z vrhovi in napravljajo votel trušč kot bi se borili okostnjaki v temačnem ozračju. Skoro bo napočil dan. To naznanja oni bledikavi jutranji svit, ki se kaže tam doli na vzhodni strani; toda kakšen žalosten dan se pripravlja za molčeče gorjance! Po stopnicah borne krčme se utrnejo udarci težkega in ostrega koraka. «No kaj hočete tudi dan^s iti naokrog, potovec?» sprašuje krčmarica v postelji, «Pravim, da ste obnoreli!» «Kaj danes ne bom jedel, Marjanca? Bog nam pomagaj. Vedno naprej, Savojci!» S tem napol obupnim napol šaljivim odgovorom treskne potovec, sključen pod težo svojega obilno natovorjenega blaga, vrata za seboj, in hajdi v temino, med sneg, ki gr slepi, na sapo, ki ga mikasti in pretika po njem prav do kosti skozi razpoke jopiča, še vedno mokrega od dežja minulih dni. «Gospodinje, potovec!» vpije ta tipljenec in korači bliže k prvim zakajenim hišam. Nihče ne odgovori. Spijo. «Dalje, naprej!» Z dnevom vihra pritiska in mraz postaja ostrejši. Potovec ne občuti zmrazice. Ceto vroče mu je in poti se, s čela mu pada kaplja za kapljo. «Naprej, naprej!» Reber je pretelo huda; hoja postaja nevarna med vedno višjim in zahrbtnim snegom, zgoraj na teh strmcih in stezicah, shojenih od čred vzdolž obronkov globokih sotesk. Glej druga hiša! «Gospodinje, potovec!» «Kaj imate slanike potovec!» vpraša neka ženska pri okenski reži. «Da, pravkar potegnjene iz morja.» «In bombaževe štrene?» «Tudi! Tovarniška specialiteta, pravi pariški izdelek.» Po preteku četrt ure je prva kupčija sklenjena, potovec pa vnovič ubere pot ter otipava v žepih jopiča tri božjake in dvoje jajc, ki jih je zaslužil. Tudi jajca! Kjer mu odjemalci ne zmorejo plačati z denarjem, je on zadovoljen, da zamenja blago za piščance, sir, jagnjeta, kostanj in kaj jaz vem. Toda jajca so nevarna. Pretekli teden je zgrmel v neko globel in jih pobil pod seboj ducat, celodnevni zaslužek je tako splahnil v prazen nič. Dnevna svetloba se je končno pokazala, bela in razpršena kot luč v meščevi noči. Sneg je skoraj pre-jenjal, toda veter se zaganja bolj peklensko kot nekdaj, mraz postaja vedno bolj strupen. S čela potovca lije v debelih kapljah pot, ki mu polzi v curkih po obrazu in se spri-jemlje v zmrzal na koncu brade. «Dalje naprej!» Zapadli sneg, ki mu sega do kolen, začenja primrzovati. Če se mraz še stopnjuje, bo sneg kmalu vzdržal na površju njega in. njegov tovor blaga. «Tedaj bo hoja za bogove,» veselo razmišlja potovec. «Bog nam pomagaj! Bog nam pomagaj! Vedno naprej Savojci!» To je bil njegov priljubljeni bojni vzklik. Toda ti klici so se razpršili, nikdo jih ni slišal med tuljenjem vihre, ki se je po kratkem prestanku začela še bolj grozeče in bolj na gosto vrtinčiti okoli njega. Ves dan je taval, pred sleherno hišo je bilo čuti njegov klic, ki se je končno zdel kakor tarnanje: «Gospodinje, potovec!» Večkrat je padel in prevrnil blago iz košare; onemogel se je odpočil v zavetju razcepljenih kostanjev, potešil je glad z repom slanika in se odžejal s skra-njem snega. «Gospodinje, potovec! Gospodinje, potovec.» V trdi noči je posedala pri ognju gospodinja male krčme, kjer je prenočeval potovec, in družba njenih ooznancev: vsi so se zaskrbljeni pogovarjali o njem in o njegovi daljni družini. «Evo ga!» je vzkliknila naenkrat gospodinja. «On je, on je!» «To je pa njegov glas!» so vzklikali možje. Komaj se je potovec vrnil na glavno cesto in videl, da je njegov povratek že varen, je prihajal bliže med zadovoljnim popevanjem otožne kitice o nebeškem Jeruzalemu. Pozdravljen je vstopil v toplo kuhinjo, polno dima, odložil svoje breme, se vesel vrtel okoli ognja in pravil o dobrih kupčijah tega dneva ter se končno odločil, da si hoče ta večer privoščiti oblizek. Gospodinja je razumela in se brž vrgla na delo, kajti potovčev oblizek je bil rumen močnik s popečenim drobnjakom in cel slanik v kozici. Prevedel Joža Likovič PICCOLO EROE Quando fummo in allo mare lo vedemmo apparire in coperta. Gli andammo incontro per chiedergli da dove fosse saltato fuori. L'espressione dei suoi occhi implorava il nostro aiuto: sapeva che eravamo volontari e contava sul nostro appoggio per raggiungere la terra africana. Divenne in pochi giorni il nostro Balilla. Una sera, dopo un allarme aereo, ci facemmo raccontare la sua storia. Abitava in un paese sperduto tra le montagne: aveva quindici anni e si chiamava Luciano. Due suoi fratelli avevano già dato Ja loro vita in quella lontana terra infuocata: voleva vendicarli. Nelle sue parole si sentiva il tono deciso di un giovane che sa quello che vuole, che è pronto a tutto pur di raggiungere il suo intento. Non potevamo non aiutarlo. Imparò subito le nostre canzoni,- era il più giovane carrista d'Italia. All'arrivo, dopo un lungo colloquio con il Comandante della nave, lo facemmo discendere e lo conducemmo con noi verso la guerra, verso il nemico. Mai una volta in mezzo allo scoppiare delle bombe, tra un allarme aereo ed uno navale, lo vedemmo per eseguire un ordine. Finalmente giunse l'ordine di partenza: si entrava in combattimento. I suoi occhi brillavano di gioia. Mi fece leggere una lettera della mamma. Lo rimproverava di averla lasciata sola, ma diceva anche di essere orgogliosa di saperlo al s.uo posto di combattimento. Mi chiese se potevo scrivere sulla lettera di risposta un rigo, per assicurare la sua cara mammina che era serio e buono, degno fratel- lo dei due caduti. Lo accontentai: ne fu felice. Cominciammo a sentir tuonare il cannone, fi lavoro, gli ordini ci presero e dimenticammo lui che, con la cuffia all'orecchio, compiva il suo dovere. 11 carro del nostro Comandante fu colpito, il radiotelegrafista chiese soccorso. Lui ricevette l'S. O. S. Lo vidi guardare attraverso il periscopio e subito con un balzo saltare fuori del carro armato. 1 pezzi anticarro facevano un fuoco infernale. Lo seguii con lo sguardo. Cadde due o tre volte, ma sempre si rialzò. Lo vidi allontanarsi, disperdersi in mezzo al fumo, in mezzo alla mischia. Per diversi giorni non ne sapemmo nulla. La battaglia con- g**—- -sr- battere ciglio: non sapeva che cosa significasse paura. L'amore per la Patria e per j fratelli gli indicava la via del dovere. Fu la nostra piccola mascotte. I nostri superiori cominciarono a vederlo di buon occhio: era dappertutto, conosceva tutte le vicende della nostra compagnia, aiutava i nostri soldati nei lavori più duri e più faticosi, era orgoglioso quando faceva il suo turno di guardia. Non ebbe mai un rimprovero. Attendeva con ansia-, forse maggiore della nostra, il giorno della prova suprema. Aveva un cuore grande così. Avrebbe dato tutto se stesso per aiutare un soldato; sarebbe stato pronto a gettarsi nel fuoco tinuava; non potevamo nemmeno cercare il suo corpicino. Quando conquistammo la posizione nemica nessuno pensava più a lui. Stavo per penetrare nel campo dove erano chiusi i nostri compagni fatti prigionieri; non avevo ancora oltrepassato con i cingoli i reticolati che mi vidi lo sportello del carro aperto ed un viso sorridente e felice mi contemplava, mi guardava come si guarda una mamma quando si torna dalla guerra. Gridava ai suoi compagni di prigionia: — E' arrivato la «Titta» —, così si chiamava il mio carro. UN CARRISTA MALI JUNAK Ko smo bili na odprtem morju, se je pokazal na krovu. Stopili smo mu naproti in vprašali, odkod se je vzel. Izraz njegovih oči je prosil za našo pomoč: vedel je, da smo prostovoljci ter je računal z našo podporo, da H dospel na, afriška tla. Postal je v kratkem naš Balilla. Nekega večera po zračnem alarmu, smo ga povabili, da nam pripoveduje svoje življenje. Živel je v neki vasi razpršeni med hribi. Imel je petnajst let in 'se je imenoval Lucijan. Dva izmed njegovih bratov sta že žrtvovala svoje življenje na tisti daljni ža-reči zemlji: hotel ju je maščevati. Iz njegovih besed je odmeval odločen glas mladeniča, ki ve kaj hoče in ki je pripravljen na vse, da le doseže svoj namen. Nismo mu mogli odreči svoje pomoči. V leratkem se je naučil naših pesmi; bil je najmlajši tankovski vojak Italije. Po dolgem razgovoru z ladijskim poveljnikom smo ga pustili izstopiti in smo ga odpeljali s seboj proti vojni, proti sovražniku. Niti sredi pokanja bomb, niti med zračnim ali ladijskim alarmom nismo nikdar opazili, da bi bil' trenil z očmi: strahu ni poznal. Ljubezen do Domovine in bratov mu je kazala pot dolžnosti. Bil je naš mali talisman. Naši predstojniki so ga polagoma vzljubili; bil je povsod, poznal je vse dogodljaje naše čete, pomagal je našim vojakom pri najtežjih delih ter je bil ponosen, ko je prišla njegova vrsta, da je stal na straži. Niti enkrat ga ni nihče ukovil. Pričakoval je s hrepenenjem, ki je bilo bržčas silne j še od našega, dan največje preizkušnje. Njegovo srce ni poznalo meja. Žrtvoval bi sam sebe, da bi pomagal vojaku; pripravljen bi bil vreči se v ogenj, če je bilo treba izvršiti kako povelje. Končno je prišlo povelje za odhod: nastopil je trenutek boja. Njegove oči so se iskrile od veselja. Dul mi je prebrati materino pismo. Očitala mu je, da jo- je zapustil samo, pisala mu je pa Uidi, da je ponosna, ker vé, da je na svojem bojnem mestu. Poprosil me je, če bi mu hotel napisati v njegovem odgovoru vrstico, s katero 'bi zagotovil njegovi dragi mamici, da je lesen in dober ter vreden obeli padlih bratov. Zadovoljil sem ga, in bil je ves srečen zaradi tega. Zaslišalo se je bobnenje topov. Delo in povelja so nas prevzela ter po-zabdi smo nanj, ki je s slušalko na ušesu opravljal svojo dolžnost. Oklopni voz našega poveljnika je bil zadet, radiotelegrafist je zahteval pomoč. Prejel je klic po pomoči. Vuki sem ga, kako je gledal skozi periskop, in takoj nato sem zapazil, Kako je skočil z oklopnega voza. Protitankovski topovi so peklensko grmeli. Sledil sem mu z očmi. Padel je dvakrat ali trikrat, toda takoj se je zopet pobral, vatel sem ga, icako se je oddaljil in izgubil sredi dima in meteža. Več dni nismo vedeli ničesar o njem. Boj je divjal dalje, tako da nismo nit.? mogli iskati njegovega trupelca. Ko snl° osvojili sovražno postojanko, ni nihče več mislil nanj. Bil sem ravno na tem, da proderem v taborišče, kjer so bili zaprti naši ujetniki. Nisem še bil prekoračil z jeklenimi pasovi žične ograje, ko se mi odpro vratca oklopnega voza, pred seboj pa zagledam smehljajoč in srečen obraz, ki je opazoval in gledal, kakor gledamo vuiter, vr-nivši se iz boja. Zaklical je svojim sojetnikom: «Prišel je «Titta» —, tako se je namreč imenoval moj oklopni voz. LA LEGGENDA DEL "NON TI SCORDAR Dl ME" Dio creò i fiori e un lembo di Paradiso si specchiò sulla terra. Egli guardò compiaciuto le più belle fra le sue creature; aveva dato loro le forme più aggraziate, i colori più splendenti, i profumi più delicati. Pensò: «Voglio dar loro anche un nome» — e ad uno ad uno li chiamò. Si pavoneggiò la rosa nel bel nome regale, palpitò il giglio nell’acco-gliere il suo nome candido come i candidi suoi petali, si eressero le maestose ortensie, le variopinte dalie, i garofani screziati nel sentirsi chiamare, divamparono le fiamme dei papaveri nel grano ed incupirono i loro occhi gli azzurri fiordalisi. Tutti i fiori, ad uno ad uno si sentirono carezzare da un alito divino e ringraziarono il Signore. Ma un fiorellino nel prato, dal colore tenue e gentile come il cielo di marzo, era stato dimenticato. Accanto a lui, già la capricciosa margherita ed il ranuncolo d’oro e persino la timida violetta, che nascondeva il capo sotto una foglia per non essere veduta, tutti erano stati chiamati. Il povero fiorellino non sapeva darsene ragione. Infine, raccogliendo tutte le sue forze, si protese verso il cielo ed implorò: «Signore, non ti scordar di me!» — Sorrise il Signore benevolmtmte e disse: «Questo sarà il tuo nome, piccolo “non ti scordar di me,, e porterai agli uomini questo tuo dolce appello di preghiera; perchè essi ricordino le persone care e lontane». E. P. LEGENDA O SPOMINČICI Bog je ustvaril cvetice, in del raja se je zrcalil na zemlji. Z zadovoljstvom je gledal Stvarnik najlepše izmed svojih stvari. Dal jim je bil najljubkejše oblika, najsijajnejše barve in najnežnejši duh. Nato je še pomislil: «Dati jim hočem še imena,» ter jih je klical drugo za drugo. Košatila se je vrtnica ob svojem lepem kraljevskem imenu; utripala je lilija, ko je prejela svoje bleščečebelo ime, kakor so beli njeni cvetni listki; dvignile so se veličastne liortenzije, raznobarvne dalije in pisani nageljčki, ko so bili poklicani; zažareli so plameni makov v žitu in potemnile so svoje oči višnjeve plaviee. Vse cvetlice so čutile druga za drugo, da jih ljubkuje božji dih in zahvalile so se Gospodu. Samo neka cvetličica na travniku, nežne in ljubke barve kakor nebo v marcu, je bila pozabljena. Poleg nje so bile že poklicane muhasta marjetica, rumena zlatica in celo boječa vijolica, ki je skrivala glavico pod listjem, da bi je ne videli. Uboga cvetličica si ni mogla tega pojasniti. Končno ko je zbrala vse svoje moči, se vzpne proti nebu in zaprosi: «Gospod, spomni se tudi name!» Gospod se ji nasmehne in ji reče dobrohotno: «Tvoje ime bo ,spominčica1, in nosila ga boš kot poziv na ljudi, da naj se spominjajo svojih dragih in daljnih oseb.» Costumanze di Pasqua. Il tradizionale uovo dipinto "Pisanice,, e "Pirhi,, della Slovenia1 Velikonočni običaji: Tradicionalni pirh "Pisanice,, in "pirhi,, v Sloveniji1 «Pirh» di Dolenjsko (Novo Mesto e adiacenze) Anticamente si dette all'uovo il particolare significato di sorgente di vita. Col nascere del cristianesimo tale concezione assunse un orientamento mistico e l'uovo fu preso a simbolo della resurrezione di Gesù. In occasione della Pasqua fiorirono costumanze gentili connesse col santo avvenimento! particolarmente suggestiva quella delle uova dipinte, che, in talune epoche, e presso alcuni popoli, si elevò a vera e propria manifestazione d'arte che vive tuttora sorretta da un arcano senso di fede e di poesia. .11 rito si perpetua: e ancor oggi, nella pia ricorrenza, l'uovo dipinto, benedetto dal pastore di Cristo, viene offerto ai fanciulli, che ne fanno oggetto di svariati passatempi, e si pone su candide tovaglie alla mensa dei poveri e dei potenti, preferito tra vivande preferite, nunzio sempre di pace, di gioia, di felicità. Nelle contrade remote, nei casolari sperduti tra i campi, nei villaggi disseminati lungo le gelide vallate, la costumanza trova la sua sorgente più pura e rivive nella intimità del focolare che mai si spegne, nel mistero di una luce che mai tramonta. Tale costumanza risale a tempi molto lontani. Si rinvennero tracce di uova colorate nelle tombe bizantine, in quelle polacche e in molte abitazioni lacustri e primitive. A. Spamer e Beitl-Oswald, etnografi di gran fama, ritengono-che essa era molto diffusa negli Stati della parte orientale dell'Europa Centrale. Caratteristiche uova dipinte si notano difatti in Slovenia, Croazia, Ungheria, Slovacchia, Polonia, Ucraina. La costumanza, praticata con più interesse dalla gente campagnola, assurge ad una concezione artistica di notevole importanza in Slovenia, e precisamente nella «Bela Krajina» (1) «Pisan'ce»: denominazione che assumono le uova dipinte nella Carniola Bianca. «Pirli«»: nome generico attribuito alle uova colorate in Slovenia. (Metlika e dintorni), a «Dolenjsko» (Novo mesto e adiacenze), a «Notranjsko» (Stari trg presso Cerknica e terre limitrofe), a «Gorenjsko» (territorio di confine ora annesso alla Germania). Mantengono il culto di tale arte le buone massaie le quali educano le loro figliuole alle virtù casalinghe, ne ingentiliscono i costumi, ne raffinano il senso estetico. La decorazione delle uova appare agli albori nei villaggi di Suhor, Radoviča, Ad-lešiči, Slanina vas, Gabrovica. Si manifesta poi nei dintorni di Lož, Stari trg, Cerknica, ma ivi non raggiunse mai notevoli sviluppi. Sorte migliore trovava lo stile in uso presso i chiostri della Carniola superiore, ben lungi sempre dal toccare la perfezione di quello «belokrajinese». Nella ridente terra della Carniola Bianca la costumanza trae la sua origine da fonti patriarcali. Ivi, in occasione della Pasqua, venivano preparate le uova che i figliuoli offrivano ai genitori, i genitori agli amici, i giovani alle promesse spose. Più tardi se ne fecero anche a scopo commerciale. I colori notati nei primi tempi sono il giallo e il rosso; in seguito si trovano combinati anche il giallo e l'azzurro. Il giallo simboleggia il colorito del sole ed è evidente la concezione pagana. Il motivo ornamentale è dato da semplici linee che intersecano l'uovo in senso orizzontale e verticale, e gli spazi risultanti si ornano di triangoli, circoli, spirali, stellette e greche varie. Talune uova recano la caratteristica Croce dell'Ordine di Malta, altre sono istoriate da soggetti religiosi. Le linee sono perfette, le figure e le immagini regolarissime, i motivi ed i fregi ornamentali assai pregevoli per la varietà e la impeccabile esecuzione. A questi risultati si giungeva con una paziente lavorazione, mediante l’ausilio di un semplice strumento consistente in una asticciuola metallica avente ad una delle estremità una specie di imbuto. Nell'imbuto si versava della cera liquefatta, e la cera liquida si faceva scorrere lungo il disegno precedentemente tracciato. Eseguita questa operazione si immergeva l’uovo in un liquido colorato. Le tinte avevano una vivezza marcata, ma erano ben combinate per cui l'occhio rimaneva sempre appagato. E poiché venivano ricavate da sostanze vegetali conservavano a lungo l'originaria to. nalità. Fissata quella più scura, mediante l'ebollizione, si liberava l'uovo dallo strato di cera sovrapposto e la parte sottostante, che costituiva il motivo ornamentale, veniva a sua volta colorata, con altra tinta, procedendo in modo analogo a quello praticato innanzi. Le più antiche uova decorale della Carniola Bianca ebbero la loro origine ad «Adlešiči». I motivi ornamentali furono tanto accetti a quelle popolazioni che si riprodussero anche sui caratteristici costumi nazionali. Lo stile «belokrajinese» per le sue caratteristiche, per la sua originalità e per il grado di perfezione a cui giunse, prese il nome particolare di «pisanice» per distinguerlo da quello denominato «pirhi» col quale si usano indicare genericamente le uova pasquali della Slovenia. Con un certo interesse si presentane pure gli stili di «Notranjsko», ispirato a motivi orientali, di «Dolenjsko», il meno diffuso e che potrebbe dirsi di transizione ed infine quello di «Gorenjsko», ricco di soggetti campestri e di simboli religio- si, quali la Croce, i chiodi che ricordano la crocifissione, il cuore di Gesù, l'ostensorio, il gallo di San Pietro. Il sistema di decorare le uova secondo gli stili sopra menzionati non raggiunse mai la perfezione di quello «belokrajinese». Se la tinta era uniforme si fissava ugualmente con l'ebollizione, ma per la decorazione si usava il pennello e un apposito temperino che non sempre davano risultati soddisfacenti. Il tempo ha fatto perdere l'usanza di decorare le uova come si faceva una volta. Alle vicende del tempo ha resistito benissimo la Carniola Bianca dove tuttora è molto curata la preparazione dei «pisanice». Altrove è poco praticata. Tra le varie collezioni di uova dipinte esistenti nella Slovenia ve n'è una nel Museo etnografico di Lubiana assai interessante sia per il numero degli esemplari raccolti, sia per la scrupolosa catalogazione dei medesimi, in relazione alla località di provenienza e del tempo in cui vennero eseguiti. E nella ricorrenza della Pasqua in molte vetrine della città fan bella mostra di sè, ancora oggi, «pisanice» e «pirhi», a testimoniare che la tradizione antichissima di colorare e dipingere le uova non è ancora spenta nei centri rurali di questa laboriosa Provincia. Luigi lezzi V starih časih je pomenjalo jajce vir življenja. Z nastopom krščanstva je dobilo to pojmovanje mistično obeležje in tako je postalo jajce simbol Kristusovega vstajenja. V zvezi s tem svetim dogodkom so nastali nežni velikonočni običaji; posebno privlačna je šega barvanja jajc, ki se je povzdignilla v nekaterih dobah in pri nekaterih narodih do resnične umetniške manifestacije, ki jo še vedno vzdržuje neki tajin-stven verski in poetični čut. Obredi se ustalijo: še vedno darujejo ob vsakoletnem velikonočnem praznovanju otrokom pirhe, ki jih je blagoslovil Kristusov pastir in ki služijo za raznovrstne zabave. Polagajo se na snežnobele namizne prte revežev in mogočnikov, kot najljubša izmed ljubih jedi, kot znanilci miru, veselja in sreče. V oddaljenih krajih, po revnih, med polji razpršenih kočah ter po vaseh vzdolž ledenomrzlih dolin se vzdržujejo in obnavljajo še najčistejši viri tega običaja ob intimnem, nikdar ugaslem domačem ognjišču in ob skrivnosti nikdar zahajajoče svetlobe. Ta običaj izvira iz davnih časov. Našli so se sledovi barvanih jajc v bizantinskih in poljskih grobovih ter po mnogih primitivnih stavbah na koleh. Slavna narodo-pisca A. Spamer in Beitl-Oswald sta mnenja, da je bil ta običaj zelo razširjen v državah vzhodne Evrope. In v resnici se vidijo značilni pirhi prav v Sloveniji, Hrvatski, Ogrski, Slovaški, Poljski in Ukrajini. Ta običaj, ki ga z večjim zanimanjem goji predvsem podeželsko prebivalstvo, se je razvil v Sloveniji do pomembnega umetniškega snovanja, in sicer v Beli Krajini (v Metli- ci) «Pisanice»: ime za barvana 'jajca v Beli Krajini, «Pirhi»: splošno ime za bur vana jajca v Sloveniji. ki in okolici), na Dolenjskem (v Novem mestu in bližnjih krajih), na Notranjskem (v Starem trgu pri Cerknici in sosednjih vaseh) ter na Gorenjskem (obmejnem ozemlju, ki je priklopljeno sedaj k Nemčiji). Ceščenje te umetnosti vzdržujejo zlasti pridne gospodinje, ki uče svoje hčerke domačih čednosti, jim plemenitijo šege ter vzgajajo čut za lepoto. Okraševanje jajc se je pojavilo že od vsega početka v Suhorju, Radoviči, Adlešičih, Slamni vasi in Gabrovici. Pojavlja se potem v okolici Loža, Starega trga in Cerknice, toda tukaj ni doseglo nikdar znatnega razvoja, Bolje se je razvil ta običaj v gorenjskih samostanih, toda tu ni dosegel nikdar belokranjske dovršenosti. Na sončnih tleh Bele Krajine izvira ta običaj iz patriarhalnih časov. Tu so se ob velikonočnem času pripravljala jajca, ki so jih darovali otroci staršem, starši prijateljem, mladeniči svojim zaročenkam. Pozneje so jih izdelovali tudi za prodajo. V prvih začetkih so bili pirhi rumeno in rdeče barvani; pozneje se je pridružila še sestava rumene in višnjeve barve. Rumeno je podoba sončne barve in je oči-vidno poganskega izvora. Okrasni motiv je izražen s preprostimi črtami, ki dele jajce v navpičnem in vodoravnem smislu; občrtani prazni prostori se pa okrase s trikotniki, krogi, spiralami, zvezdicami in raznimi okraski. Nekatera jajca nosijo značilni križ malteškega reda, druga so poslikana z verskimi predmeti. Črte so popolne, liki in slike zelo pravilni, motivi in okraski pa zaradi ravnovrstnosti in brezhibne izdelanosti zelo cenjeni. Ti uspehi so se dosegli s potrpežljivim delom in s pomočjo preprostega orodja iz kovinskega držalca, ki ima na enem koncu neke vrste lijaček. Ta lijaček se napolni s tekočim voskom, ki se nato počasi izliva po pripravljeni risbi. Po tej operaciji se potopi jaj- «Pisanica» di Bela Krajina (Carniola Bianca) ce v barvno raztopino. Barve so bile zelo žive, toda dobro sestavljene, tako da je bil celoten vtis jako zadovoljiv. In ker so se barve izdelovale iz rastlinskih sestavin, so ohranile dolgo svoj prvotni blesk. Z vrenjem je ta blesk potemnel, nakar se je odstranila voščena plast z narisanih črt. Ta spodnji okrasni motiv se pobarva včasih še s kako drugo barvo, in sicer na prejšnjemu sličen način. Najstarejša okrašena jajca v Beli Krajini izvirajo iz Adle-šičev. Ti okrasni motivi so bili tamkajšnjemu prebivalstvu tako všeč, da so jih uporabljali tudi na svojih značilnih narodnih nošah. Belokranjska barvana jajca so dobila zaradi svoje značilnosti in izvirnosti ter zaradi dosežene stopnje dovršenosti ime «pisanice», da se ločijo od «pirhov», kakor se navadno imenujejo slovenska velikonočna jajca. Precej zanimiv je tudi notranjski pirh, zasnovan po orientalskih motivih, dolenjski, manj razširjen in tako rekoč samo prehoden ter konč- no gorenjski, bogat na poljskih predmetih in verskih simbolih, kakor n. pr. križ, žeblji, ki spominjajo na križanje, srce Jezusovo, monštran-ca in petelin sv. Petra. Okraševanje jajc po zgoraj navedeni motiviki niso pa v dovršenosti nikdar dosegla belokranjskega sistema. Če je bila samo ena barva, se je fiksirala s kuhanjemi za okraševanje se je pa uporabljal čopič in poseben nožič, s čimer se pa niso dosegli vedno zadovoljivi uspehi. Čas je polagoma odpravil nekdanjo navado okraševanja jajc. Kljub časovnim spremembam je pa Bela Krajina krepko ohranila ta običaj ter se še vedno bavi s pripravljanjem pisanic. Drugod se s tem le še malo ukvarjajo. Med raznimi zbirkami slovenskih pirhov je ljubljanska zbirka v narodopisnem muzeju zelo zanimiva, tako po številu zbranih primerkov, kakor po vestni ureditvi glede izvora in časa nastanka. Ob velikonočnem času se razkazujejo po mnogih ljubljanskih izložbah še dandanes «Pirh» di Notranjsko (Stari trg presso Cerknica) pisanice in pirhi, ki pričajo, da še vedno ni prenehalo starodavno izročilo barvanja in slikanja jajc go kmetskih središčih te delavne Pokrajine. MICHELANGELO BUONARROTI «Pirh» di Gorenjsko (Territorio eli confine annesso alila Germania) Michelangelo nacque a Caprese in quel d'Arezzo nel 1475. Uomo di ingegno vastissimo coltivò la poesia, l'architettura, la scultura ed in tutti i rami delle arti belle lasciò un'impronta tale che egli è collocato ira i geni universali che l'Italia ha donato al mondo dal '300 al '600 e le cui opere sono patrimonio della cultura dell'umanità e non della sola nazione italiana. Non vi è persona mediocremente colta che .non conosca per lo meno di fama la Cappella Sistina nelle cui volte e nella cui parte dj fondo il Buonarroti dipinse la gioia dei beati, \1 tormento dei dannati, la divina maesta di Dio nel giorno dell'Ultimo giudizio e nel primo giorno della creazione. Non vi è uomo al mondo che non abbia veduto innalzarsi sul panorama di Roma la cupola della Basilica universale è non ne abbia saputo ammirare la perfezione e l'imponenza specialmente se dai Colli ha guardato verso l'Agro attratto dalla linea armoniosa che si distacca dalla pianura, come un miracolo, verso il cielo. Fra le sue molte opere notissimo agli studiosi e ai profani è il Mosè: la figura del Patriarca con le tavole della legge esprime la forza e la serenità, della forza quando ad essa è legata la giustizia. Studio di corpo, armonia di linee, grandiosità di concezione si riassumono nella tranquillità severa di quello squardo che, narra la leggenda, fece dire allo sculture «Parla, non ti manca che la parola». Egli si spense a Roma novantenne, nel 1564. Dal suo animo erano sgorgati canti, dal suo pennello quadri, dal suo scalpello statue, dal suo Ni ga kolikor toliko izobraženega človeka, ki bi ne poznal vsaj po imenu Sikstinske kapele, po čije obokih in ozadju je naslikal Buonarroti veselje blaženih in trpljenje pogubljenih ter veličanstvo Boga na dan Vesoljne sodbe in v začetku stvarjenja. Ni ga človeka na svetu, ki bi videl nad splošno sliko Rome vzpenjajočo se kupolo svetovne bazilike in bi ne občudoval njene popolnosti in impozantnosti, zlasti če jo je gledal od gričev proti Agru ter videl njeno skladno črto, ki se dviga z ravnine kakor čudež proti nebu. Izmed mnogih njegovih umotvorov je strokovnjakom in nestrokovnjakom zelo poznan «Mojzes». Kip tega očaka s tablama zapovedi božjih izvaja moč in vedrost moči, ko se druži s pravico. Študij telesa, skladnost oblik in veličina zasnutka dosegajo svoj višek v strogem miru tistega pogleda, ki je prisilil umetnika (kakor se pripoveduje), da je rekel: «Govori! saj ti manjka samo beseda.» Umrl je v Romi 1564., star devetdeset let. Iz njegove duše so privreli spevi, iz njegovega čopiča slike, iz njegovega dleta kipi in iz njegovega šestila stavbe, kakor ni ustvarjal še nihče pred njim. Ko je njegova umetniška duša še trepetala zaradi dvigajoče se kupole, je skoraj ni mogel več videti, ker je malone oslepel. Njegov grob je v Firencah v Panteonu sv. Križa, v domovini Danteja, poleg Galilea, Alfierija, Foscola, Machiavellija in drugih velikih Italijanov. Mosè — Roma — S. Pietro in Vincoli Mojzes — Roma — S. Pietro in Vincoli compasso edifici che nessun altro eguagliò, mentre il suo animo di vero artista era ancora in tormento per la cupola che sorgeva ed egli, quasi cieco, non la vedeva che appena. La sua tomba è a Firenze, nel Pantheon di Santa Croce, nella patria di Dante, accanto a Galileo, ad Alfieri, a Foscolo, a Macchiavelli, e agli altri grandi Italiani. Cardelli Alessandro Michelangelo se je rodil v kraju Caprese blizu Arezza leta 1475. Ta nenavadno nadarjen mož je gojil poezijo, stavbarstvo in kiparstvo ter je zapustil v vseh lepih umetnostih take sledove, da ga štejejo med univerzalne genije, ki jih je dala svetu Italija od 14. do 17. stoletja. Njegova dela so postala last človeške kulture sploh in ne samo italijanskega naroda. GL’ITALIANI NEL MONDO (Continuazione) Ai suoi figli lontani più cari, l'Italia ha rivolto il suo pensiero amoroso e vigile; dieci milioni d'italiani sparsi di qua e di là dall'Oceano sono oggi spiritualmente uniti di nuovo alla Patria. A tal fine, opera di altissimo valore umano e patriottico compie la «Dante Alighieri) che, attraverso innumerevoli istituzioni culturali ed assistenziali, prodiga aiuti di ogni genere ai nostri connazionali d’oltre frontiera, mantenendo vivissimi in loro l'amore per la patria lontana e la conoscenza della nostra lingua. Il Governo italiano, per volontà del Duce, ha potenziato quest'opera d’unificazione spirituale della «Dante», integrandola con molteplici provvidenze che vanno dalle numerosissime scuole per Italiani all'Estero, agli Istituti di Cultura italiana, agli ospedali ed all'assistenza alle madri, che numerosissime rimpatriano, per sottrare i figli, che sono per nascere, alle leggi snazio-nalizzatrici di alcuni paesi. Chiuse per molteplici cause le correnti di emigrazione in molli paesi del mondo, il Regime Fascista ha offerto altri campi di attività, ìichiamando a nuova vita, con la bonifica integrale, terre un tempo mortifere ed infeconde; attuando emigrazioni temporanee di lavoratori in nazioni amiche e soprattutto offrendo alle braccia italiane lavoro in Africa, in Albania e in altri territori. In tal modo al capitolo dell'emigrazione si sostituisce quello della colonizzazione, a cui partecipano attivissimamente anche gl’italiani all'Estero che il Governo ha invitalo al iimpatrio, mentre si moltiplicano le provvidenze rivolte ad avvincere sempre più saldamente all'Italia i suoi figli lontani. Se già nella passata guerra mondiale a migliaia essi varcarono volontari le Alpi e gli Oceani per offrire il braccio alla Gran Madre; se nella schiera eroica si trovava Vittorio Montiglio, l'eroe fanciullo del lontano Cile, è specialmente dopo la rigenerazione compiuta dal Fascismo che gli Italiani sparsi per il mondo hanno ritrovato intiera la fierezza di essere figli di Roma. Fierezza di cui hanno dato prova mirabile nei giorni dell'impresa etiopica. Non paghi di affrontare e spesso rintuzzare il cieco livore anti-italiano dei popoli tra i quali vivevano, non soltanto hanno tenacemente auspicato il trionfo finale dell'Italia in terra d'Africa e durante l'attuale conflitto, ma in tutti i modi procurano di assicurarlo e di affrettarlo. Ecco le plebiscitarie sottoscrizioni in tutte le collettività italiane nel mondo e l'invio in Italia, sotto tutte le forme, di metalli preziosi — innumeri fedi — testimonii di una sola grandissima fede. Ecco presentarsi a tutti i consolati italiani migliaia di connazionali sollecitanti di servire la Patria sulle ambe etiopiche, negli affocati deserti dell’Africa, nelle sterminate e gelide pianure della Russia e su tutti gli altri fronti di questa immane guerra contro la barbarie russa e l'egoismo anglosassone. Pur accogliendo un numero minimo di domande, al tempo della guerra dell'Impero, si potè, con i volontari affluiti da ogni paese, costituire una intera legione d'italiani all'Estero, equipaggiata di tutto punto con le spontanee offerte dei fratelli di tutto il mondo. Non vanno dimenticati, perchè di altissimo valore spirituale per la prova che essi fornirono, gl’italiani d’Egitto, che sfidando la malevolenza onde erano circondati, accompagnarono costantemente durante il loro passaggio per il canale di Suez i trasporti di truppe italiane dirette in A. O. con incitamenti e voti augurali, per tributare loro, poi, i primi onori trionfali. Italiani d'Egitto che hanno legato alla storia dell'impresa africana il nome di una donna, quello di Maria Uva, Proprio oggi ci giunge notizia delle vessazioni inflitte dal Governo inglese ad un gruppo di studenti italiani, residenti in Egitto, che sono stati condannati insieme al loro professore perchè nel malinconico e tormentoso isolamento, chiedevano conforto alla fraterna voce che faceva loro ascoltare l'eco della Patria adorata. A questa prova di attaccamento all’Italia dobbiamo aggiungere quella offerta dagli Italiani di Tunisia; giovanetti, uomini e veterani che hanno chiesto di combattere insieme ai nostri soldati per la liberazione di quella regioné, sottratta col tradimento alla colonizzazione italiana. Questi Italiani all'Estero formano un organismo vitale e vibrante d’un altissimo amor patrio; essi vivono con l'ansia e la fede di tutti noi ogni ora della storia della patria, sollecitano l'onore di dare il più generoso ed il più nobile contributo a questa gigantesca lotta di liberazione, confortati dalla medesima visione di gloria. Con le parole di uno dei più ispirati profeti della grandezza d’Italia esprimiamo la certezza che: «i'nostri lavoratori saranno non l'opere, mal pagate, mal pregiate degli stranieri, ma nel senso più forte delle parole, agricoltori sul suo, nel terreno della patria; non dovranno abiurare il nome della patria, vivranno liberi e sereni su quelle terre che sono continuazione della terra nativa, con frapposta la strada del mare. Troveranno, come in patria, a ogni tratto, le vestigia dei grandi antenati». Appriranno vie, coltiveranno terre, deriveranno acque, costruiranno case, faranno porti, sempre vedendo in alto, agitato dall'immenso palpito del mare nostro, il nostro tricolore; sempre pronti ad accorrere, quando la voce della Madre Patria li chiamerà in aiuto, alla sua difesa o alla liberazione di altri fratelli. Fine Galileo Gentile Nota di redazione. Con «Italiani net mondo» Galileo Gentile ha olierto ai nostri giovani lettori una visione panoramica degl'italiani che allEstero, col lavoro e col genio inconfondibile della stirpe latina, recarono un notevole contributo alla civiltà dei popoli. Seguiteremo nei prossimi numeri a trattare dei grandi Italiani, astri dì prima grandezza, che brillano ognora nel cielo della nostra Patria. ITALIJANI PO SVETU (Nadaljevanje) nivši ga z mnogimi nalogami, in sicer od neštevilnih šol za Italijane v tujini do italijanskih kulturnih zavodov, bolnišnic in pomoči materam, ki se vračajo v velikem številu, da bi izognile novorojence raznarodovalnim zakonom nekaterih držav. Ko je bil iz raznih vzrokov ustavljen dotok izseljencev v mnoge države na svetu je nudil Fašistični režim druga delovna torišča s tem, da je s splošnim izboljšanjem obudil k novemu življenju smrtonosne in neplodne pokrajine, da je organiziral . začasna delavska izseljenja v prijateljske dežele, predvsem pa da je poskrbel Italijanom delo v Afriki, Albaniji in drugih deželah. Na ta način je izpremenil izseljevanje v kolonizacijo, katere se živo udeležujejo tudi inozemski Italijani, ki jih je povabila vlada k vrnitvi, po drugi strani se pa množe skrbstveni ukrepi, s katerimi se na Italijo vedno trdneje oklepajo njeni daljni sinovi. Če so že v minuli svetovni vojni tisoči Italijanov prostovoljno prekoračili Alpe in prepluli oceane, da so nudili Veliki Materi svojo pomoč, in če se je že takrat nahajal v tej hrabri vrsti tudi Viktor Montiglio, junaški deček iz daljne čilske države, se je zahvaliti zlasti fašističnemu preporodu, če so se po svetu razširjeni Italijani sedaj s ponosom zavedli, da so sinovi Rima. Ta ponos se je posebno razodel v čudovitih dneh etiopske zasedbe. Ni dovolj, da so se borili in otopili slepo protiitalijansko sovraštvo narodi, med katerimi so živeli, ter vztrajno želeli končni triumf Italije v Afriki in v sedanjem sporu, marveč skrbe na vse mogoče načine, da ta triumf zagotove in pospešijo. Poglejmo samo plebiscitne, podpise v vseh italijanskih občestvih po svetu ter pošiljanje v Italijo vseh vrst dragocenih kovin : nešte-vilne priče ene same velike vere. Pri italijanskih konzulatih se javljajo tisoči rojakov, ki žele služiti Domovini po etiopskih hribih, v žarečih afriških pustinjah, v brezkončnih bdenih planjavah Rusije ter na vseh drugih bojiščih te strahotne vojne proti ruskemu barbarstvu in anglosaški sebičnosti. Ako-ravno so se; uslišale med imperijal-no vojno le maloštevilne prošnje, se je mogla sestaviti iz prostovoljcev, ki so se zgrinjali od vseh krajev, cela legija inozemskih Italijanov, popolnoma opremljena s pomočjo bratskih prispevkov z vsega sveta. Prav tako ne smemo pozabiti Italijanov v Egiptu zaradi visoke duhovne vrednosti njihove preizkušnje, ko so kljub sovražnemu razpolože- nju, ki jih je obkrožalo, vztrajno spremljali transporte italijanskih čet v Vzhodno Afriko med prevozom po sueškem prekopu z vzpodbujanjem in voščili ter pozneje s prvimi čestitkami ob njihovem zmagoslavju. Egiptovski Italijan: so uvrstili v zgodovino afriške vojne ime neke žene, ime Marije Eve. In prav danes prihaja vest o mučenju italijanskih študentov, bivajočih v Egiptu, ki jih je angleška vlada obsodila z njihovimi profesorji vred, ker so v domotožni in mučni osamljenosti iskali tolažbe pri bratskem glasu, ki jim je prinašal odmev ljubljena Domovine. Temu dokazu navezanosti na Italijo moramo pridružiti še onega tuniških Italijanov: mladeniči, možje in veterani so zahtevali dovoljenje, da bi se smeli boriti skupno z vojaki za osvobojenje tiste pokrajine, ki je bila izdajsko iztrgana iz italijanskega sodelovanja. Vsi ti Italijani v inozemstvu tvorijo življensko odločen organizem visoke domovinske ljubezni ; kakor mi vsi preživljajo s hrepenenjem in vero vsako uro domovinske zgodovine, pogostoma z istim vzvišenim žrtvovanjem svojih dragih; tudi oni hrepene po časti, da bi prispevali najplemetnitejši delež k tej gigantski osvobodilni borbi, tudi nje tolaži ista vizija slave. Z besedami enega najbolj navdihnjenih prerokov italijanske veličine izražamo globoko prepričanje, da «naši delavci ne bodo slabo plačani in od tujcev zaničevana dela, marveč v najboljšem smislu besede kmetovalci na svojem, ne bo jim treba na domovinskih tleh tajiti ime Domovine, marveč bodo živeli svobodni in mirni v krajih, ki so nadaljevanje rojstnega kraja, povezani s potmi preko morja. Našli bodo, kakor v Domovini, na vsaki stopnji sledove velikih prednikov.>■> Odprli bodo poti, obdelovali zemljo, urejevali vode ter gradili hiše in pristanišča, neprestano zroč nad seboj našo trobojnico, ki vihra ob utripanju našega morja, ter vsak čas pripravljeni, da pritečejo, ko jih bo glas Matere Domovine klical na pomoč za obrambo ali osvobodi tev drugih bratov. Konec. Opomba uredništva: S članki «Italiani po svetu» je dal Galileo Gentile našim mladim bralcem splošen pregled Italijanov, ki so s požrtvovalnostjo in z značilnim genijem latinskega plemena prispevali v tujini znaten delež k ljudski kulturi. V naslednjih številkah bomo pa obravnavali italijanske velike može, prvorazredne zvezde, ki se še vedno svetijo na nebu naše Domovine. K svojim daljnim in najljubšim sinovom se je ozrla Italija s svojo ljubečo in čuječo mislijo; deset milijonov Italijanov, razpršenih to-in onostran Oceana, je danes zopet duhovno združenih z Domovino. V ta namen vrši društvo «Dante Ali-gheri» visokovredno človeško in rodoljubno delo, s tem, da s svo- jimi neštevilnimi kulturnimi in pomožnimi ustanovami bogato deli vsakovrstno pomoč rojakom izven meja tetr da vzdržuje med njimi živo ljubezen do daljne domovine in poznanje našega jezika. Po volji Duceja je italijanska vlada še poglobila to duhovno združevalno delo tega društva, izpopol- LA PARTENZA DEL VELIVOLO Come l’aquila nella valle arenosa non balza (1) a volo ma parte con lapido passo, corre accompagnando la corsa con un crescente fremito di penne(2), si separa dalla sua propria ombra salendo con debole erta,(3) al fine si libra (4) su la vastità dell’ali rimontando il filo del vento: prima gli artigli segnano impronte profonde, dopo a grado a grado più lievi, sinché sembrano appena scalfire(5) la sabbia, e l’ultima traccia è invisibile: così la macchina su le tre ruote leggere correndo nel fumo azzurrigno,(6) quasi che l’orbe secche della brughiera(7) le ardessero sotto, lasciava la terra. Così l’aereo rapidamente s’inalzò. (G. D’Annunzio) IVZLET LETALA Orel ne vzleti na mah s peščene kotline, marveč se premakne od nje s hitrim korakom, se loči. — spremljajoč svoj tek z naraščajočim drgetom peres — od svoje lastne sence, se dviga v rahli strmini, obvisi končno na razprostrtih krilih ter se zopet dviga po toku vetra; od začetka puščajo njegovi kremplji globoke vtise, polagoma vedno rahlejše, tako da komaj opazno oprasnejo pesek, zadnja sled je pa že nevidna: na ta način zapušča zemljo letalo na treh lahkih kolesih, zavijajoč v višnjevkast dim, kakor da bi gorele pod njim suhe bilke peščene pustinje. Tako se je letalo nenadoma dvignilo. (1) Balzare = planiti. — (2) Fremito di penne = ilrget peres. — (S) Erta = strmina. — (4) Librarsi viseti v zraku. — (5) Scalfire oprasniti. — (6) Azzurrigno = viSnlev-kast. — (7) Brughiera ~ pustinja. (& £a pagina dei giocfii - Stran za igre Chi indovina? D Un albero che piange. 2) Un fiore che gira. 3) Un cristallo che riflette la verità. 4) Un metallo che non sta mai fermo. 5) Un animale che non sa quello che dice. 6) Animai molto feroce che nel ciel corre veloce. 7) Con due arti è come il vento, ma con tre cammina a stento. 8) Giunge sempre all'improvviso, e ti sferza gli occhi e il viso. 9) Col bel tempo in punto scocca, sol si vede e non si tocca. 10) Non si tocca e non si vede, sta ovunque e niun lo crede, 11) C'è una vecchia messa in croce, che possiede una gran voce, e una bocca smisurata: dura, fredda e spalancata. Non ha denti per mangiare, non ha occhi per guardare; ma la lingua a lei non manca e con quella mai si stanca. Kdo ugane? ì. Drevo, ki joka. Cvetica, ki se obrača. 3. Kristal, ki odbija resnico. 4. Kovina, ki nikdar ne miruje. Žival, ki ne ve, kaj govor Poznaš žival, ki divja je, po nebu pa premika se? 7. Po dveh premika se hitro, po treh pa vleče se težko. Pridirja ti v nenadni čas, oči ti zbiča in obraz. Ob lepem vremenu se točno pojavi, prijeti ne da se, kako se mu pravi? 10. Ne vidiš ga in ga ne primeš, je pa povsod. Kaj veruješ? 11. Obešen starček je na križ, a glas njegov krepko doneči njegova usta, vsa trda in mrzla, odprta so — glej — na stežaj. Je brez oči, da gledal bi, in brez zobov, da glodal bi, ima pa jezik nevtrudljiv: povej, kdo starec ta bi bil? 12) Non son lungo e neppur tondo; bianco, nero, grigio, biondo; or piccino come un grano, ora grande più d’un nano. Vivo in seno assai fecondo, o sperduto vo' pel mondo. La mia testa è poco dura, se si rompe non si cura; mi fa festa il bimbo amato, che mi vuol crudo o scaldato; ed a Pasqua il buon cristiano mi pasteggia piano piano. Sorpresa Il nipotino è stato buono e chiede al nonno di volerlo premiare. — Ho una somma: si tratta di poca cosa, sai? Raddoppiamela ed io ti darò in compenso cento lire. Il nonno accetta. Non contento il piccolo vuole ripetere l'operazione: si fa raddoppiare la somma che ha e paga puntualmente altre cento lire. Ma la terza volta, dopo aver fatto tutti i calcoli per benino, constata con la più amara sorpresa che non ha più neppure un soldo in mano. Come mai? Il carico di due somarelli Due somarelli hanno addosso un carico di sacchetti. Se al primo se ne toglie uno e si mette sull'altro ne avranno entrambi un numero uguale. Se al primo invece se ne aggiunge uno, questi ne avrà un numero doppio del secondo. Quanti sacchetti ha ciascuno? Un risultato straordinario Sommando otto 8 si dovrà avere per risultato 1000. In qual modo opererete? 12. Nisem dolgo, ne okroglo, sem pa belo, sivo, piavo, včasih majhno kakor zrno, večje včasih kot so palčki. Sem živo v jedru plodovitem, potikam včasih se neplodno. Nisem glave prav trde, če ubije se, ne zdravim je. Otroci radi me imajo, pa bodi kuhano, surovo. O veliki noči star in mlad me gleda in uživa rad. Razočaranje Vnuček je bil priden, zato prosi dedka za nagrado, rekoč: «Imam že neki znesek denarja; ni bogve koliko; če mi ga podvojiš, ti dam za to 100 L.» Dedek privoli. Toda vnuk ni še zadovoljen; hotel bi to operacijo ponoviti, Dedek mu zopet podvoji znesek, in vnuk zopet odšteje 100 L. Ko je pa tretjič ponovil to operacijo in vse dobro preračunal, je ves razočaran ugotovil, da nima več niti pare. Breme dveh osličev Dva osliča sta otovorjena z vreči-ami. Če odvzameš prvemu eno ter jo naložiš drugemu, bosta imela oba enako število vrečic. Če pa prvemu dodaš eno vrečico s tovora drugega, jih bo imel prvi dvakrat več od drugega. Čuden rezultat Če sešteješ osem osmič, dobiš za vsoto 1000. Kako se to napravi? AVfn V V I S O ai nostri lettori Giochi precedenti - Prejšnje igre In un angolo remolo della Direzione del giornalino c'è un uomo misterioso che tutti i bambini vorrebbero conoscere, un vecchio sapiente, tanto vecchio, che ha ormai dimenticato quando è nato e che si nutre soltanto di letture. Questo vecchio dalla lunga barba fluente conosce tutte le cose che possono interessare gli uomi-. ni e anche quelle che possono interessare i bambini. Perciò, piccoli amici, se siete incerti su qualche cosa e la mamma ed il papà non hanno il tempo di rispondervi, e voi non avete il coraggio di chiedere al vostro insegnante, scriveteci e diteci, in forma chiara, precisa e breve, qual'è il dubbio. Indirizzate al Signor, Sa-tulto, al nostro giornale, e riceverete l'infallibile risposta. Siccome il nostro Sapiente conosce tutte le lingue, potete scrivere anche in sloveno. La Direzione 1) Si procede nel modo indicato nella figura. 1. Postopa se tako, kakor je označeno na sliki. 2) Vince chi può segnare il numero 45. Allora, quando è la propria volta basta fermarsi ai numeri 56, 67, 78, 89 perchè l’altro giocatore non può mai aggiungere più di 9. Colui che conosce il segreto anche se aggiungesse soltanto una unità per volta non perderebbe mai. 3) Vedi la figura che segue: 2. Zmaga tisti, ki doseže število 45. Od tu dalje zadošča, da po vrsti dostavlja do števil 56, 67, 78 in 89, kajti drugi igralec ne more dostaviti nikdar več kot 9. Kdor pozna to tajnost, ne more zgubiti, tudi če bi dostavljal vsakokrat le po eno ednico. 3. Glej sliko, ki sledi: 4) I due numeri sono 5 e 7 Difatti: 5+1=6 e 5 — 1=4 7 — 1= 6 7 + 1= 8 4. Števili sta 5 in 7, ker: 5 + 1= 6 in 5 — 1=4 7—1=6 7+1=8 Opozorilo našim bralcem V skritem kotičku časopisnega ravnateljstva živi skrivnosten mož, ki bi ga hoteli poznati vsi otroci. To vam je že star učenjak, tako star, da je že pozabil, kdaj je bil rojen. Hrani se samo s čitanjem. Ta .starček z dolgo valovito brado pozna vse stvari, ki zanimajo odrasle in tudi tiste, ki zanimajo otroke. Zdaj pa, mladi prijatelji, poslušajte zdaj. Ce česa ne veste in če mamica in očka nimata časa, da bi vam odgovarjala, vi pa si ne upate vprašati svojega učitelja, pišite in povejte nam kratko, jasno in natančno, kaj bi radi vedeli. Naslovite pismo na gospoda Vse-znalca pri našem časopisu in prejeli boste nezmoten odgovor. Ker pozna naš učenjak vse jezike, mu pišete lahko tudi slovensko. Ravnateljstvo DIVIETO Dl RIPRODUZIONE Dl SCRITTI ED ILLUSTRAZIONI Al sensi e per effetto dell’articolo 4 del R. O. L. N. 19(0 del 7 novembre 1926—IV, t vietata la riproduzione degli scritti e delle Illustrazioni contenute nel presente fascicolo, l meno che non sia stata data speciale autorizzazione. PREPOVED REPRODUKCIJE SPISOV IN ILUSTRACIJ V smislu In zaradi 4. člena Kr. Dekr. Zak. St. 1960 od 7. novembra 1925—IV Je prepovedana reprodukcija tu objavljenih spisov in ilustracij, razen v primeru posebne pooblastitve. STORIELLA SENZA PAROLE P.cat/liica besed CARTIERE RIUNITE Vevče Goričane 'Medvode S. $ì. Hubiana Stabilimenti tecnici Vevče Disegno del giovane Novak Bogomir — Brezovica Risba Novaka Bogomira — Brezovica I prodotti di marca della distilleria di olii ed essenze Ing. IVAN TUMA, Devica Maria v Polju, 126 si vendono al minuto presso la Profumeria VIKA. ARMELINI & Co. - LUBIANA - ŽIDOVSKA 3 (presso Piazza Mussolini) ,CEMENTI ISONZO' Soc. per azioni TRIESTE IITEIIILIPEI EDILIZI! FILIALE DI LUBIANA ^A|ANIT fFIIT‘ Via Trdinova N.5 - Tel.24-20 jUHliullII uLLIl Coperture, rivestimenti, isolazioni, tubi a pressione, tubi fognatura, canne fumarie, fumaioli, recipienti, ecc. Spago e Tela t GROSUPLJE C O R DA M I F 1 L A T 1 S PAG H 1 T E S S U T 1 Direttore responsabile: LUIGI IEZZI. — Direzione: Comando Federale GILL, Viale Vittorio Emanuele III n. 28 — Lubiana. —■ Tipografia Merkur 8. A. —- Lubiana. Odgovorni urednik: LUIGI IEZZI. — Ravnateljstvo: Zvezno Poveljstvo GILL-a, Ulica Viktorja Emanuela III št. 28— Ljubljana. — Tiskarna Merkur d. d.. Ljubljana, QOIIPICIWAIE ANNO L K T O NUMERO ÌTEVIL KA 21 SWK1943/XB Da COMANDO FEDERALE DELLA GILL * POLMESEČNIK ZVEZNEGA POVELfSIVA GILL-A Segue il gioco divertente: Ko deio ju utrudilo je, začne zabavna igra se. Lea e Liana hanno iniziato Le lezion d’artigianato: V tečaj se Liana je vpisala, in Lea ni za njo zastala. Orlan, cucion biancheria, Fan ricami e maglieria; Perilo robita in šivata ter vezeta in pleteta. Ogni bimba in un istante Preparò doni pel fante. Kot trenil bi, pripravi vsaka darilo ljubko za vojaka. Ma al lavoro della mente Ci son tante varietà Ai teatri di città; V gledišču mnogo je izbire, privoščiš vse si brez zamere: Cinegil e marionette Cori, danze e canzonette, kino, petje, lutkice ter ples in lepe pesmice. In Provincia pian planin Han girato i burattin; V deželi so nas obiskali vsi lutkovni igralci mali. Sono andati a Movo mesto, A Kočevje e in tutto il resto, Prišli so v trge, vas in mesta, Kamor zanesla jih je cesta. Sempre a lungo festeggiati Dagli amici e organizzati. Jih gilovci proslavljali povsod so in pozdravljali.