List 46.
Vojaška.
aj bliska se v jasnim, kaj votlo doni Pred nami na levi na pravi? Od sela do sela v okrogu verši, Kot jeka v zaperti dobravi. Orožje se sveti, vojaški je šum, Nabira se čuda okineenih trum.
Vitezi cenjeni!
Kam ste namenjeni,
Kaj vam zažiga v obrazu pogum?
Mi čversti Slovenci smo, gremo na boj Za pravdo, za dom, za Cesarja, Zakonu domačimu vitežki roj, Protivnimu groza viharja. Obraze bojari nam hrabrosti blesk, Desnica, če vdari, razruši ko tresk;
Ude trum ločimo ,
Grade naskočimo,
Tabor pred nami drobi se ko pešk.
Podravske, posavske planave so nas Iz krepkiga jedra rodile , Neplažba. sloboda, premaga tačas So tri rojenice nam bile. Železo nam perva je dihuula v dlan, Sloboda domovja naročila bran,
Zmaga le gledala,
Nekaj povedala,
Slišali boste , če bliža se dan.
Več ljubi ga naše domovje ima,
Ko celi ga sveta deržave,
Bogastva neskončno v naročju gora,
Na vidu cveteče dobrave.
In deklice naše so limbarja cvet,
So tenke ko jelke, njih usta so med 5
Mi jim odrečemo,
Snubiti nečemo,
Gremo ostudniga tujca objet.
Ko sonce nam sveti prededov spomin Na nebu človeškiga djanja, Dva Rima sta sinam slavjanskih planin Pod mečem se vdala mašvanja. Horule — gorane — Otokar junak Zapadnimu hrabro postavi na tlak.
Drugi mogočnimu
Zmaju istočnimu
Bili so treska neskončen oblak.
Kaj Samo junaški v odgovor je dal
Ošabnimu tujcu, ste brali;
De Svatopluk ni se protivnika bal,
Od Balta do jadre so znali.
Do nas, ne čez nas, je prisilil Mahon,
Na bukve slovenske prisegal Burbon ,
Galija sliši ga,
Treba ni višiga ,
Rotu zaupa — v zavetju je tron.
Nej bo ga ko listja sovražnika broj , Ko trave po gorah slovenskih; Serdito razkačen pripelji ga v boj Sam vojvoda brezdnov peklenskih. Ce terdiga snopja skerbi te nasad , Mlatiče slovenske povabi na mlat.
Radostno vrisnejo,
Krepko pritisnejo,
Udrijo serčno , ne štejejo klad.
Nabita je risanca, ojster je meč, Obilno v kartušu je blaga, V junaškimu sercu poguma še več, Na vraga,  o bratje, na vraga! Stoleten raztergati v migleju hrast, Je dana nevihti gotova oblast;
Hujši mi planemo,
Urniši zmanemo,
V prah jo spremenimo vražno pašast!
J. Koseski.