Štev. 35.
(C. C. con la Posta).
V Trstu, petek 19. oktobra 1923.
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov: Trst-Trieste Cnsella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111
Izdaja konsorcij Malega lista
MALI LIS
Tednik za novice in pouk.
i^vtesv^
Maie novice
Naši pijanci.
Slovenija z 1 ijiilijonom prebivalcev je zapravila lani za vino in žganje 4 Milijarde kron ali 1 milijardo dinarjev
250 milijonov lir. 250 lir zapravi vsak Slovenec v Jugoslaviji za šnopsanje. Pri nas ni boljše. Ako hoče tak rod prestati borbo za obstanek, se mora
strezniti.
Spomenik v goriškem gradu
ae bo dvignil po želji in načrtu Mussolinijevem.
Japonski potres
je vničil 2% celotnega bogastva japonske države. Obnova bo stala 49 milijonov dolarjev ali 1078 milijonov lir.
Naši grobokopi.
Krški škof, goriški rojak dr. Josip Srebrnič, je dejal na katol. shodu v Ljubljani, da je v Sloveniji 5839 gostilen in žganjaren. Na vsakih 180 oseb ali na vsakih 36 družin pride ena gostilna. V kočevskem okraju pride celo na vsakih 99 oseb ena gostilna. Mari je pri nas na Primorskem bolje? Pijančevanje nas bo Vničilo. Narodni voditelji, tu je polje za narodno delo !
Debeluharji pri pojedini.
V Parizu so že pred vojno ustanovili debeluharji svoj klub. Član kluba inora tehtati vsaj 100 kg. V torek so imeli svojo letno pojedino; bilo jih je 37. Pol Pariza je zijalo pred restavracijo. Najbolj šibek član kluba vaga 103 kile, hajkrepkejši pa 187 kil.
Pred oltarjem.
Gospod učitelj Hubert Močnik iz Še-brelj se je poročil 13. t. m. v Lokavcu z Rdčno učiteljico Mimi Slokarjevo. Mladi dvojici, ki slovita kot izvrstni vzgojni sili, naše častitke. Bilo srečno I
Planinsko društvo je vlada razpustila; njeno prcmoženjo Preide v last «Societa alpina delle Giulie». Udarec, za udarcem!
Srednje šole na Primorskem
bodo tele: gimnazija z licejem: 2 v Trstu, Po ena v Gorici, Vidmu, Puli, Kopru. Tri gimnazije :	Opatija, Čedad, Pazin.
Trije moški liceji : Trst, Pazin, Videm. Pet realk : Trst, Gorica, Pula, Videm. Sest učiteljišč :	Gorica, Tolmin, Trst
Videm, Trst, Šent Peter ob Nadiži. Eden Ženski licej v Trstu. Osem spopolnilnih *ol:	Čedad, Gorica, Piran, Pula, Trst,
Pordenon, Videm, Mali Lošinj.
V	močni, a nečastni družbi.
Te dni smo imeli priliko citati v belgrajskih, zagrebških in ljubljanskih listih par desetin člankov proti delu Poslanca Ščeka. Vsi ti dopisi so iz na-Sih krajev, povečini iz Trsta. Iz vsebine se pozna, da so izpod peresa prijateljev tržaških voditeljev. Iste dni pa so prinesli videmski listi najbolj besne napade na poslanca Ščeka, češ, da je on izmed vseh Slovanov najbolj kriv, da se slovansko ljudstvo drži sovražno do Uade. Listi šuntajo proti poslancu. Tako se nahaja naš poslanec med dvema ognjema; na eni strani slovensko tržaško narodno vodstvo, na drugi strani iašistovsko vodstvo v Vidmu. Laški videmski listi so tako naščuvali bravce, da so ti iskali g. poslanca, da bi ga napadli, Dvakrat so ga že ustavili in mu Pred pričami zagrozili, da ga bodo prebodli. Znano je, da se mora g. poslanec skrivati ko divja zver. — Gospoda v Trstu je sicer v močni, a dvomljivo kastni družbi 1
Kako se je moglo to zgoditi?
Skrivnostna tatvina.
DRUŽINA PRI VEČERJI.
Gospod Avgust Lejet (beri Ležč), tovarnar imenitne čokolate, ima svojo vild z vrtom v ulici Buonarotti hšt. 14.
V	nedeljo je povabil za sedmo uro zvečer več prijateljev v goste. Pojedina je trajala do kake 10. ure, ko so se gostje dobre volje razšli.
POJDIMO POČIVAT!
Večerjali so v pritličju, spalne sobe pa se nahajajo v prvem nadstropju. Družina je sklenila, da gre počivat. Služabnica Tina Urbano je prižgala svečo in je spremila gospoda Avgusta in soprogo v prvo nadstropje v spalnico.
KAJ PA JE ?
Čim so vstopili, gospodar zapazi, da je železna blagajna odprta : Kdo je bil notri? Soproga? Ne I Gospod si ogleda blagajno in vidi, da manjkajo žlahtni kamni in zlatnine v vrednosti 70.000 lir ter okrog 3000 lir v denarju. Na mizi je nekaj orodja, ki se ga poslužujejo navadno kovači ali tatovi. Gospodar je bil na jasnem : ko smo večerjali, smo imeli nepovabljene goste v spalnici.
SKRIVNOSTNA TATVINA.
Gospod Lejet je brž telefoniral po orožnike in po agente. V par minutah so bili tu. Pregledali so stanovanje, položaj in se silno čudili. Gospod Lejet ima dva vrtnarja, vratarico, služabnico, kuharico. Nihče ni videl sumljive osebe, vratarica je bila ves večer v veži, nihče ni čul najmanjšega ropota. Pač pa ima hiša dva vhoda :	spredaj in zadaj na
vrt. Ali je pri tatvini sodeležno slu-žabništvo? Agenti so preiskali vse sobe, pri služkinji so našli med perilom lino pero, vredno 70 lir. Gospodinja je spoznala v njem pero, katero ji je bilo zmanjkalo že pred meseci. Služkinja pravi, da ga je bila našla na vrtu. Tatovi pa niso udrli v blagajno z orodjem, marveč so jo pravilno odprli. Ključe so našli v škatli, ki je bila v srednjem predalu pisalne mize. Za ključe je znala tudi dekla. Ko bi pa dekla imela prste vmes, čemu orodje? Dekla je znala za ključe, zakaj pa so prej tatovi vse razmetali, dokler niso ključev našli?
Radovedni smo, če bo policija prišla na sled tem patentiranim tatovom.
MIHEC
HiNI
JAK
Monsignor dr. Fogar
je bil v nedeljo posvečen v goriški stolnici. Tisočglava množica Italijanov in Slovencev mu je priredila prisrčne ovacije. Godbeni krožek mu je svirnl podoknico. Novi škof nastopi v Trstu na sv. Justa, v Kopru pa 11. novembra.
Nesreča v Solkanu.
Neki avtomobil je podrl Štefana Kanclerja, ki je kmalu nato v goriški bolnici izdihnil svojo dušo.
Admiral Sinumetti,
ki jo bil gubernator krfskega otoka za časa laške zasedbe, je prejemal poleg svojo admiralske plače še 200 lir doklad na dan.
Nemčija pred revolucijo.
Vsa nemška država je sedaj razdeljena v dva tabora:	v	komuniste in
skrajne nacionaliste. Položaj je sličen položaju na Ruskem pred bolj-ševiško revolucijo. Napetost je taka, da vsak čas lalhko kaj izbruhne.
Šolsko ©skrbništvo
v Trstu se je v smislu zakona z dne 23. avgusta 1923 spopolnilo s tem, da bo šolski oskrbnik, pri nas dr. Reina, imel v šolskem odboru še štiri svetovalce, ki so: Ivan Lorenzoni, profesor v. Gorici, Ziliotto, licejski ravnatelj v Trstu, Mario Stenta, muzejski ravnatelj v Trstu, Quarantotto, gimnazijski ravnatelj v Kopru.
Tatvina živine.
V	zadnjih tednih; prihajajo iz vseli okrajev vesti o tatvinah živine. Kmetje, pazite na živino! Dve kravi iz hleva, revščina v hišo!
Slovenski učitelj,
ki je bil tu odpuščen in je šel čez mejo v Jugoslavijo, je poslal karto, na kateri jo napisal: «Ko sem bil v vlaku pred Ljubljano, sem pričakoval, da ho vse mesto v žalnih zastavah zastran velike nesreče, ki je zadela Slovane v Italiji s potujčenjem prvih razredov. Kakšno razočaranje ! Ljubljančani so popolnoma mirni. Oni govore o svinjski masti, o centralizmu in o nedeljski veselici.«
10.000 lir nagrade
je razpisalo ministrstvo. Nagrade dobi tisti, ki bi pomagal aretirati nevarnega istrskega razbojnika Iva na.Collaricha ali ki ga bo ubil. Col larich je grozen ropar, ki jo kri\ neštetih zločinov in umorov. Orožni ki ga zasledujejo že vse leto, a doslej zaman.
Slovensko sirotišče
v Gorici sprejema naše sirote. Lam je stanovalo v zavodu GO otrok Največje zasluge za ustanovitev in vzdrževanje tega človekoljubnega in narodnega zavoda ima g. dr. Andrej Pavlica. Rojaki, v veselih i.n žalostnih prilikah zbirajte za Slovensko sirotišče!
Šila in kopita.
V	Dolenje Cerovo pri Gorici je prišla laška učiteljica in pričela s samolaškim poukom. Štiri dni se je trudila za žive in mrtve. Otroci je niso razumeli, ona ne otrok. Peti dan je učiteljica pobrala šila in kopita ter se je vrnila k staršem na dom.
Na Tolminsken
so učiteljem prepovedali širiti vzorni otroški list «Novi rod«. Katera država je v zatiranju manjšin dosegla rekord ?
Za slovenski šoli
pri Sv. Jakobu v Trstu se je letos vpisalo okrog 1200 otrok. To število priča o veliki zavednosti naših staršev. Učiteljskih moči je 31 : ženskih 20, moških 11.
Značilno.
Iz Gorice smo sinoči prejeli vest, da je te dni par stotin oseb, ki so prejele na ogled novi razkolmiški «Gospodarski vestnik«, vrnilo list z opombo :	Gospodarskega razkola
nočemo !
Deželno davčno komisijo na Goriškem so imenovali. Vsi elani sami Lahi. To se pravi tudi spoštovati drugorodce. Nova doba seveda vse brani; saj mora! Vol vozi gospodarju, ki ga krmi.
MIHEC' ’Dln don’ p°j° zvon.
JAKEC:
Poje zvon, ko kanon. Caruso iz Boršta zdaj Gre proč za vekomaj.
Število avtomobilov.
Na vsem svetu je 11 milijonov avtomobilov. Ko bi jih razdelili na vse živeče Slovence, bi vsak dobil 6 avtonun bilov. Joj, kako bi poskočil Pepo iz Ko-ludrovice ! Od teh 11 milijonov avtov jih je v Ameriki 9ri milijonov. Italija je na 26. mestu: ima 60 tisoč avtomobilov, od teh je.na Primorskem 2167.
Precej globoko je padeL
23 letni Table v Nevjorku se je samomorilno vrgel iz 51. nadstropja na ulico. Ril je seveda na mestu mrtev, bržkone že v zraku. Vse kosti si je polomil.
Fašistovski listi.
Fašistovska stranka ima 12 dnevnikov, 44 tednikov, 4 mladinske liste, A strokovni list in 3 mesečnike, Vsekako« krasno organiziran tisk.
- ..	s
Primorske obveznice,
ki jih dobijo vojni oškodovanci, so se doslej prodale poprečno po 77% celotne vrednosti.
Slovenski srednji žoli
v	Italiji sta : učiteljišče v Tolminu in nižja realka v Vidmu. Na realki v Vidmu bosta poučevala tudi profesorja Roža in Može Josip.
Drži jezik za zobmi 1
Ni daleč od Trsta. Gostilničarka je, govoreč o prejšnji in naši državi, rekla: «En d ... je bila Avstrija, en d ... je Italija«. Tretji dan ji je oblastvo upravičeno vzelo licenco, če ga je imela pod kapjo, je morala iti spat, ne pa javno žlobudrati.
Proti peti božji zapovedi.
Peta zapoved veli «Ne ubivaj«. Če velja ta zapoved za človeka, velja to tudi, in še bolj, za narode. Ubiti enega človeka, je smrten greh; ubiti narod, je kaj več. Mussolini je lepo dejal : «Kjep je jezik, tam je narod«. Ako nam vzamejo jezik iz šol, nam ubijejo narod. Zato so vsi, ki hočejo z zvijačo ali na-silstvom ubiti naš jezik, pravi razbojniki, ubijalci, ker grešijo v največji meri zoper peto božjo zapoved.
Varšavski komunisti
so z bombo povzročili eksplodiran)« smodnišnice, pri čemer je bil ma tisoče mrtvili in ranjenih.
Dan prisege.
V	nedeljo se je zbralo na tisoče ljudstva v pulski areni, da priseže zvestobo v boju zoper preklinjevanje. Ob 4. popoldne jo trobenta dala znamenje. Profesor Cragliotto je imel prepele govor zoper kletvino in je pozval oficirje, učitelje in starše, naj pomagajo odboru v težavnem boju. Nato se je pred velikim razpelom prečitala prisega, ki jo je ljudstvo ganjeno poslušalo.
Proglas »Pol. društva Edinost za Slovane v Italiji s sedežem v Gorici"
•Novi odbor političnega društva ((Edinosti* v Gorici prevzema vodstvo poli' Učnega življenja dežele v zelo burnih in resnih časih. Ko pošilja goriškemu ljudstvu svoj prvi pozdrav, se zaveda v pol ni meri težke odgovornosti, ki jo je vzel ob izvolitvi nase. Kajti slovensko ljudstvo koraka skozi najtežjo in najnevarnejšo dobo svojega povojnega življenja. Kar so naši očetje v dolgih in napornih bojih in z neštetimi žrtvami sebi in Ham priborili, je danes ogroženo in se pod težkimi udarci vladne politike maja že v svojih temeljih. Kakor še nikdar prej je DANES potrebno, da strnejo go-riski Slovenci vse svoje sile in branijo v nezlomljivih enotnih vrstah svojo narodno in kulturno posest.
ENOTNO DELO.
Trenutki, ki jih doživljamo, so zgodovinske važnosti, slovensko ljudstvo prestaja veliko krizo svojega narodnega življenja. V teh dneh preizkušnje se bo izkazalo, koliko moralno sile, koliko požrtvovalnosti in možatosti tiči v goriš-kih Slovencih. Izid vsiljene nam borbe je odvisen od zrelobe in brezpogojne discipline ljudstva, odvisen je pa tudi od poštene in pravilne politike njegovega vodstva. Možje, ki stoje v teh resnih časih na čelu politične organizacije gori-ških Slovencev, morajo vedeti, kaj hočejo, imeti morajo jasen in določen pro-
gram, ki ga Je treba z enotnim duhom energično izvajati. Brez enotnega in popolnoma složnega duha voditeljev goriškega društva je v današnjih razmerah vsako uspešno, koristno in plodovito delo izključeno.
STARI PROGRAM.
Novi odbor izjavlja, da stoji odločno in nespremenjeno na programatičnem stališču, ki so ga sprejele vse primorske stranke leta 1920. v «Narodnem domu» v Trstu, ko so se zedinile k skupnemu političnemu delu v novi državi. Narodna, krščanska, socialna in demokratična misel, ki je združila v tistem zgodovinskem trenutku vse predvojne strank v enoto, je program, katerega se hoče novi odbor trdno in dosledno držati v vsem svojem delovanju. Štiri velike smernice, katere so se začrtale leta 1920. javnemu življenju primorskih Slovanov, so novemu odboru svete in nedotakljive. Te štiri programatične misli, ki so se večkrat pozabljale in se mnogokrat niso dosledno izvajale, tvorijo neločljivo živo enoto, od katere se ne more odtrgati in zanemarjati noben del, ako nočemo škodovati ljudstvu in ogrožati bodočnost naroda.
Novi odbor nima k tem štirim smernicam nič dodati, od njih ne more nič odvzeti, njegove naloga je le, da jih izvaja.
tin. Vsi ti mladeniči so za naše ljudstvo izgubljeni.
Pa pozabimo na vse to, kar je preteklo in glejmo v bodočnost. Na vsak način mora proglas Goriškega, društva razveseliti vsakega prijatelja našega ljudstva.
mn
So si že spet v laseh.
»Edinost« je pocukala «Istro« za lasi. »Istra« se je obrnila in je starejšo sestrico oklofutala. «Edinost» je namreč ugotovila neenako poročanje treh tednikov glodo občnega zbora t>ol društva. »Edinost« očita pri tem «Istri», da je glasilo enega gospoda, očita, da ni omenila «Istra» uradnega udarca na našo narodno šolo.
«Istra» je —• ne bodi lena — odgovorila. Prvič očita «Edinosti», da laže, ker da je prinešla v isti številki štiri notice proti poitalijančevanju hrvatskih šol. Dalje pravi «Istra» v glavnem tole : «E-dinost« je najbolj kamaleonski list južnih Slovanov. Danes slavi principa, jutri slavi evharistične kongrese; danes joče zastran usode naših zadrug, ki jim vlada ni zamenjala krone, jutri pa se bori za Jadransko banko; danes pravi, da je z Jadransko banko zvezano naše narodno ime, jutri poroča, da je banka prešla v roke fašistov. Leta 1920. je v Narodnem domu z obema rokama sprejela krščanski program, danes je proti
glasilo istrskega tiskovnega društva, v katerem je zbrana velika večina vse hrvatske inteligence, kar je biva v Istri. Mi nismo nikdar branili bankirjev proti istrskim zadrugam«.
Iz tega se* vidi, da je «Edinost» posodila deset, «Istra» pa je vrnila kar sto. Mi se v to lasanje ne tikamo, ampak le poročamo.
Vendarle enkrat!
Hvala bod’ Gospod-Bogu ! Tako smo vzkliknili, ko smo brali proglas «Pol. društva Edinost za Slovane v Italiji s sedežen v Gorici« na slovanske dijake. Zakaj ?
Naša dosedanja politika, ki se je vodila iz Trsta, je bila od prvih početkov zgrešena. Vse naše dijaštvo je dirjalo v Jugoslavijo. Mi smo vedeli, kaj bo. Rimska vlada je proglasila za neveljavne vse študije, ki so jih naši dijaki dovršili v Jugoslaviji.
Ogromno škodo naše dosedanje politike bo občutil naš narod v kratkem času. Poglejte številke ! Primorskih slovanskih srednješolcev študira v Jugoslaviji 607. Vsi ti
temu programu. «Edinost» piše, da je . fantje so za nas zgubljeni. Visokošolcev naša «Istra» glasilo ene osebe, dočim jel iz naših krajev študira v tujini več' sto-
Pepo iz Koludrovice.
Postojnska žavba.
Tu je blo takule. Šou sem po uotrobe gasput Fajdiga-ti u Trst. U betegi mi reče de jema p’sa ke jo šaldo bolan. Nu mi pravi : Pepo, jest sem čou, de znašte zdravt p’se, jen de ste jeh vžej dosti ozdravu. Dejte mi kašnu medežiju. Jest mu dem : jiit.re še vrnem jen prač sem.
Doma sem jemu anu žavbu ke m’ ju je bla dala postujnska šinterca za pruti kurjim očesain. Matilda si je bla ložla ane dva bota te žavbe na nogu jen kurje oku ji je zginlo ku kafra. Od žepana Nineta kobila je čotala jen s tu žavbu je u treh dneh uozdravla.
Kadr sem pršu damu, prašam Matildu: Ci je žavba? Ni znala. Lotili smo se jeskat. Nejšla ju je na napi u anem zakajenem lonci.
Driigi dan u Trst. Pr gasput Fajdigi namažem p’sa po trebhi jen mu pori nem n gobe ane dvej preži žavbe jen vele natu an kos mesa, de je leži požru. Gasput Fajdiga, ves kčntent, mi da an škartoc ciikra jen reče :	Nate	za Ma-
tildu !
Pri advokatu.
Je pastilo aneh deset dni. Dobim anu kartu. Grem h Nineti. Nini, kej je tu, morda je vojna odškodnina, joj ma ga bmo pili ! Nini prebere jen reče : Tožbu jemaš, de si štoru krepat anga p’sa, obravnava na sodniji u Trsti danes 14 dni. Jest : kej deš, Nine, kej nej strim? Jen mu povem čelu štor ju. Nine: Ja, veš, tu ni kar tekil. Narbulše striš, če greš h anmi advokati. Nine napiše ceglc : bejži še danes h temi, stoji tam pr pošti.
Obučem fanelu jen grem. Kadr sem use povedov, kaku nu kej, mi reče: za-padu boste. Pa veste kaj, delajte na sodniji flntu, de ste neumen. Kadr vas bo sodnik kej vprašou, takole storite, poglejte, in pokažite mu osle.
Sodnik bo vidu, de niste pri čisti pameti, pej vas bo oprostiv. Na dan obravnave pojdete z mano, jest boa čakoii v portoni, vi pa boste šov gor. 1
Na sodniji.
Dva dni po velikem šmarni. Matilda-se ni dala potolažet. Furt naprej j® jokala. O, moj vbugi Pepo, Pepek moj, moj Pepček, u pržon te bo tokž.lo na stara leta. Jest pej korajžno: Muči, Matilda, boš vidla kaku bom prpojov nazaj : «Kaj nam pa morejo«.
U Trsti me je vžej čakov vokat. š« ejnkat mi use dobro pokaže, u portoni se ustavi, jest pej gor. Sodnik : Gospod Pepo iz Koludrovice ! Zakaj ste dali psu gospoda Fajdige strupa? Jest pej se nardim šaldo neumnega jen pokažem osle kukr me je vok&t navadu. Sodnik zmaje z glavu jen reče:	Ali
imate še take masti doma? Jest pokažem spet osle. Sodnik: Gospot Pepo, ali ne znate odgovoriti? Jest nardim še bolj matast obraz jen pokažem u tretje osle. Sodnik se obme gaspudam jen de: Vedi ke že mato, povero večo, lašemo andarf
Natu me pesti jet. Jest skočem po štejngah dol. Advokat me čaka jen reče : Ste vidli, fajn smo jo pogrun-tali. Pepo, zdaj pa brž 300 lire meni za trud. Jest se ustrašem te oderuške rajtenge, jen, ne bodi len, nardim
advokati osle jen fliknem skuzi vrata na cestu jen pole damu. Zvečer smo je-meli z Matildu praznik u hiši. Tudi Nineta sem povabu, ke me je nasvetvou taku dobrega advokata.
1918 in 1923.
Prvi dnevi novembra 1918. v Sežani. I.judstvo zbrano s slovensko trobojnico
in dostojno sprejme kr. laške čete. Na vseh oglih nabiti slovenski lepaki, podpisani od poveljnikov. Med drugim smo čitali:
«Slovenci I Italija, velika država svobode, vam da iste državljanske pravice kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v vašem jeziku, VE^ KAKOR VAM JIH JtE DALA AVSTRIJA.*
Evo, kako se je obljuba držala. V Istri smo imeli 1918. leta 223 slovanskih šol; 22 septembra 1923. leta pa 98 šoL Tedaj smo imeli osem pravih srednjih šol v naših mestih, sedaj imamo samo eno pokvekano učiteljišče v Tolminu in par karikaturnih realčnlh razredov. Tedaj smo imeli več desetin privatnih šol, sedaj so nam z eno izjemo vse prepovedane. Tedaj smo imeli dve obrtni in trg. šoli, sedaj nimamo nobene vek
m on
Ta zgodba je 2000 let stara, pa silno zanimiva in' z ozirom na današnje čase močno poučna. .Judovsko ljudstvo je prišlo pod oblast kralja Antijola. Kralj Antijoh vsiljuje Judom, naj se odrečejo svojini običajem in naj sprejmejo navade narode zmagovalcu. Judje se odločno upirajo, To zgodbo smo posneli iz Svetega pisma po razlagi drja Fr. Allioli-ja. Knjiga je bila natisnjena leta. 1859. Ponatisnili smo zgodbo po starem pravopisu.
Vvod.
Sirski kralj Antijoh Včliki se je Palestine popolnama polastil 198. leta pred Krist. Njegovi nasledniki, zlasti Epifan, so Jude strašno stiskali. Poslednji je hotel pravo vero zatreti in Judam malikovavstvo vsiliti. Njegovemu nespametnemu naklepu se nar pervi ustavi duhoven Matuli ja in •) njim vred več nezadovoljnih. Po njegovi smerti se vojskujejo za vero in dom njegovi sinovi. Med njimi se je zlasti Juda slavno obnašal, ki je bil zavoljo junaškiga bojevanja Makabej, to je Kovač, imenovan.
Is pervlh bukev Makabejcov.
(Nekteri nezvesti Judje se nagnejo k Antijohu, kterl Jude k zatajevanju postave sili).
Pisal je kralj Antijoh vsimu svoji mu kraljestvu, naj bi bili vsi eno ljudstvo, in naj bi vsak ter i zapustil svojo postavo.
In veliko Judov se je vdalo njego-
vi	sužnosti, ter so malikam darovali, in saboto oskrunjali.
Ukazal je tudi narediti tem pel j ne in malike, tako, de bi pozabili postavo.
Kdorkoli bi pa ne storil po povelji kralja Antijoha, naj bi umeri.
Vse ta povelja je pisal do vsiga svojiga kraljestva; in postavil jc ljudstvu više, de bi siliti to storiti.
In mnogi izmed ljudstva so bili zapustili Gospodovo postavo.
Razpodili so izraelsko ljudstvo v stranske in skrivne kraje ubežnikov. In bukve postave Božje so raztergali in v ognji sežgali; in per komur koli so se našle bukve Gospodove zaveze, in kdor koli je spolnoval Gospodovo
postavo, so ga umorili po kraljevem ukazu.
Mnogi pa izmed izraelskiga ljudstva so sami per sebi sklenili, nečistega ne jesti; in so ho tli raji umreti kakor ognusiti se z nečistimi jedmi; in niso hotli prelomiti svete postave Božje, in so bili umorjeni.
(Upor Matatija. Več Judov beži v pušavo. Matatija zbere vojsko in opominja vse Jude, silo s silo odganjati. Njegova smrt).
Tiste dni se je vzdignil Matatija Imel je pet sinov. Videl* so zla, ki sc se godile med Judovim ljudstvam in v Jeruzalemu.
In Matatija je rekel:	Gorje meni.
čemu sim bil rojen, viditi potertje svojiga ljudstva in potertje svetiga mesta, in sedeti tu, ko se daje sovražnikam v roke?
Sveto je prišlo tujcim v roke. In glej, razdjane so naše svetinje in naša lepota in naša slava, in, oskrunili so jili nej e verniki. Čemu je torej še živeti?	'
In raztergali so svoje oblačila Matatija in njegovi sinovi; in oblekli so se v rasovnike in zelo so plakali.
Mnogi izmed izraelskiga ljudstva so privolili in so k tajcim pristopili-Matatija in njegova sinovi pa so stanovitno stali.
Odgovorili so pa, ktere je bil poslal Antijoh, ter so rekli Matatiju: Pervi in nar imenitneji in velik si v tei» mestu, im imaš veliko sinov! Pristopi tedaj pervi in spolni kraljevo povelje, kakor so storili drugi možje * Judeji in kteri so ostali v Jeruzale* mu; in boš s svojimi sinovi vred med kraljevimi prijatli, obdarovat1 z zlatam in srebram in mnozimi darovi.
In Matatija je odgovoril in pra« glasno rekel:	Ko bi bile tudi vs»
ljudstva pokorno kralju Antijoh«, de bi slednji stopil od spolnovanj'a postave svojilhi očetov in bi privolil * njegovo zapovedi:
jez in moji sinovi in moji brat j« bodemo pokorni postavi naših očetov. Mi ne bomo slušali besedi kralja Antijoha, tudi ne bomo darovali, ter prestopili zapovedi naše postave, de bi po drugi poti hodili. (Dalje)..
MALI OGLASf
smo med prvimi javno spregovO-
u 0 vprašanju otvoritve škedenjskih Plavžev v zvezi z vprašanjem mestnega Plina. Dejali smo, da so plavži priprav-Jeni začeti z delom, tirjajo pa od mesta, da to zapre svojo plinarno, da bi občina Potem dobivala plin naravnost iz plav-?®v. Dodali smo, da so veščaki izračuni, da bi bila ta ponudba v škodo ob-kot taki in Občinarjem, ki rabijo Plin. Navedli smo o tem nekaj številk.
pa so je vnel v tem vprašanju boj ^ed socialisti in fašisti, zlasti z ozirom na Posledice, ki bi jih' imela sklenitev Pogodbe med občino in plavži za de-Iavstvo.
Delavcem v škodo ali v korist?
fašisti trdijo :	«Ako mesto sklene
Pogodbo za plin, se plavži odpro, železo 86 bo produciralo : 1000 delavcev pride dela, vsak bo dobival dnevno 12 lir, do 90 parnikov bo v prometu. Torej nai se pogodba sklene.» Socialisti odgo-varjajo :	«Ne varajte ljudstva, kaj bi
togali! Vodstvo plavžev sploh še ni dalo Ugotovila, da se bo litina (železo) producirala. Kako tudi, ko ni trga nikjer. Mirenski plavži delajo v bolj ugodnih fazmerah in vendarle hirajo. Leta 1913. s° ti plavži producirali pol milijona ton ^tine, lani so je le 74 tisoč' ton, to je bdiko, kolikor ga producira eden izmed treh škedenjskih plavžev. Kam naj bi Prodajali? V Jugoslavijo gotovo ne, kjer nam je tuja konkurenca zaprla vsa
^rata.»
Glede števila delavcev.
Socialisti pravijo : «Ni res, da pride d° dela 1000 delavcev ! Saj je vodstvo Plavžev že reklo, da bo v slučaju ponudbe z mestom sprejelo od 300 delavcev, ^i bodo od mestne plinarne odpuščeni, toliko in tiste, ki bodo vodstvu povšeči. ne verujemo, dk bodo sprejeli niti delavcev.» Konečno se socialisti Sazvemajo za otvoritev plavžev, so pa Proti omenjeni pogodbi plavžev z občino Sledč na plinarno.
Vinska letina v Jugoslaviji.
Na Ilrvatskem je poletno slabo vreme kaj neugodno vplivalo na vinograde in zorenje je zakasnilo za tri do štiri tedne. Peronospora in oidij sta povzročila mnogo škode. V okolici Zagreba in Varaždina stanejo navadna 6 do 8 odstotna vina 16 do 20 K.
V	Dalmaciji je suša slabo vplivala na razvoj grozdja. Starih zalog ni več za veletrgovino, ker sta Francija in Italija precej izvozili. Vinske cene so radi tega precej visoke in stanejo lanska rdeča boljša vina 30 do 34 K. Iz Banata poročajo : Še velike stare zaloge in letošnja obilna vinska letina so povzročile padec con. Novo vino se ponuja cglo po 1 dinar liter. Zatrjuje se, da je kakovost vina v Banatu letos boljša nego lani. V spošnem se opaža glasom poročil, da bo
letošnja vinska letina Jugoslavije radi slabega vremena precej zaostala, tako glede množine kakor tudi kakovbsti za normalnim vinskim letom in da so se začele vsled tega dvigati cene starih vin, TAdi za Nemško, Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško velja isto.
SEŽANA,
12. oktobra. Prignanih 500 glav go vedine. Žive vage 4 do 5 lir. Konjev 300 po 1000 do 4000 lir. Prašičev 200 po 50 do 100 lir. Kupčija živahna.
Po čem je lira?
Dne 17. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 25.40 L. za 1000 milijonov mark — 5 L. za 100 C. kron — 65.40 L. za 100 fr. frankov 133,-— L. za 1 dolar — 21.90 L. za 1 funt — 99.— L.
Pred gospodarskim razkolom.
Klic ob dnajsti uri.
Prejeli smo : «Tudi pri nas se vsi Gospodarji splošno zlagamo v sodbi, da s° trije ženski listi pri nas luksus, še Večje razkošje pa je imeti dva gospo-*torska lista. Še tem par strokovnjakom, ki jih imamo med sabo, ne bo °bstanek zasiguran pri nas. Kdo bo pi-saj v dva lista? Že drugo leto izhaja "Gospodarski list» v Gorici, zakaj se je to dni osnoval drugi gospodarski list? ■kil hočete poleg gospodarskih prepirov to gospodarski razkol, kali? Ali smo Goreli? Oklenimo se že izhajajočega "Gospodarskega lista» iz Gorice in iz-ijttio si razne njiuhe iz svoje fantastične Slave ! Novi gospodarski vestnik je to'ava nebodigatreba, zato stori vsakdo bravo narodno delo s tem, da ga vrne.
^Poročam, naj bi se objavila imena Vseh onih, ki bi z naročanjem novega lsta hoteli zanesti mod nas gospodarski razkol.»
Gp. ur. — Mi prepuščamo odgovornost a te vrstice dopisniku, ugotavljamo pa, a sta dva gospodarska časnika zares rez potrebo.
Zadružništvo v Jugoslaviji je imelo ^v°j kongres v Celju. V «Glavni za-Jhžni zvezi» je včlanjenih 1229 hrvat-j b, 752 slovenskih, 594 srbskih, 347 °®enskih in 313 dalmatinskih zadrug, skupno 3235 zadrug.
Ven in noter. «IIrvatski list» v Ojseku b še, da plačujejo Hrvati in Slovenci v ržavno blagajno 70% vseh državnih j°bodkov, dobivajo pa nazaj v deželo 6 30% celokupne svote, ki jo vlada po-i za državo.
maš dekan g. Milko Šašelj. Ta mesec se nam je zdel brezkončen, in ne-s trpen o smo pričakovali novega dušnega pastirja. In došel je 11. oktobra. Domača oseba, našinec, Openc, zvest sin svojega ljudstva: g. Josip Vidav. To nas je navdušilo, da smo ga dostojno sprejeli pri njegovem prihodu. V to svrho smo mu napravili krasen slavolok ter smo z zelenjem in cvetjem ozaljšalj pot pred župniščem.
V prvih popoldanskih urah so se zbrali vaščani, šolska mladina ter pevski zbor. Ob šesti uri so nam naznanili streli in veselo zvonenje, da prihaja gospod. Ko je bil gospod v vasi, mu je društvo «Slavn.ik» zapelo «Pogovor z domom«. Nato mu je gdčna Elka Metlika izročila krasen šop cvetja z besedami : Prečastiti ! Bodite nam iskreno pozdravljeni. Prosim, sprejmite cvetje, katero Vam poklanjajo hvaležni Klančani in Vam iz celega srca kličejo : Dobro došli !»
V imenu društva Slavnik je novega župnika pozdravil društveni predsednik g. Lovrečič. Naposled je zd-pel še cerkveni zbor pesem »Pozdrav«. Gospod župnik se je prisrčno zahvalil za sprejem s kratkim, a jedrnatim nagovorom. Nato je šel dolgi sprevod v cerkev k blagoslovu. V trdi noči se je narod razhajal, zvonovi pa so pritrkovali veselo novico, da smo dobili dušnega pastirja. V nedeljo nas je g. župnik očaral z globoko pridigo. Stara ženica je dejala, da v štiridesetih letih ni čula take pridige. Zavedamo se, da čaka g. župnika marsikaka bridka ura, a tudi marsikatera vesela. Kar je dobrega v vasi, bo vse sodelovalo z g. župnikom v blagor ljudstva. V tem delu je potrebna edinost, zakaj sloga jači, a nesloga tlači. Ponovno kličem® g. župniku: Dobro došli !
Kraški vodovod. Gre za volitve v odbor. Pri nas se elani še pomišljajo, koga naj bi volili. Kaj pa je treba pomislekov? Domačine ali tujce? Osebe, ki so Kraševci po rbdu in po srcu, ali pa osebe, ki nas sovražijo? Osebe, ki delujejo že desetletja med nami v obči blagor in so ostale uboge, ali osebe, ki so par let ali mesecev med nami in postale milijonarske? Osebe, ki so dolgo pri nas in so demokratično nam enake, ali pa osebe, ki so tu od včeraj in bi nas s palico komandirale? Ali bomo volili po pameti ali po neumnosti?
Koper. Samo vinogradnik pozna trud in žrtve, ki jih zahteva obdelovanje trte. Ni ga letnega časa, ko bi vinorejec ne bil v delu ali v vinogradu ali v kleti.
Kaj nam x dežele pišejo
Veselje v Klancu — Volitve v odbor kraškega vodovoda — Pritožbe iz Kopra Dva tatiča v Klenku — V Borštu pripravlja nekdo šila in kopita — Nesreča na Bovškem — Gnusoba v Žabljah — Nesreča ne počiva — Landolski zvonovi.
KLANEC.	Zato smo kmetovalci izredno hudi, da
Mesec dini je, odkar nas je zapustil se nam nalaga poleg zemljarine še da
vek na vino, dočim vse kaže, da bodo cene padle. Zakaj pa ne naložijo tega davka tudi na pivo, na likerje?
Iz KLENKA pri Št. Petru.
Neki 20 letni mladenič in njegov prijatelj sta potegnila neki naši go stilničarki listnico z denarjem iz žepa. Gostilničarka je to zapazila in je zadevo naznanila orožnikom. Samo dobrosrčnosti gostilničarke se imata tatiča zahvaliti, da sta bila oproščena. Starši, vzgajajte pošten rod!
Z BREGA.
Včeraj sem kupil vozni listek na borštanski postaji. Do vlaka je bilo še pol ure. Tiha noč. Stojim ob postajni hiši. Kar čujem laški samogovor. Takole se je približno glasil: «Questi maledetti slavi voglion mandarini via ! Povero me ! Na samih dobrotah sem tu sedel, imenitno se mi je godilo. Pa kaj vse sem pomenil ! Mussolini ukazuje veliko manj v Italiji kakor jaz v S. Antonio di Selva. Kar sem hotel, vse sem smel, vse dosegel. Učiteljstvo sem strahoval, občinsko uradništvo je pred mano trepetalo, vse ljudstvo se je pred mano treslo. Take komande nima niti naš general v Tripolisu. Pa vsi spomini ! Zbogom Neti z grada; zbogom vsi moji uslužbenci, ki ste mi stotero povrnili za znane mi kokoši, zbogom panj in med, zbogom vi vozovi lesa, zbogom parfumirani petrolej, zbogom koze, zbogom seno. Kakšen .gospodar sem bil ! Zbogom parketi, zbogom Družina, zbogom plesi in šagre in vsi dohodki ob takih prilikah, zbogom vi dobri amici Lucca in Šavli, zbogom rajski S. Dorligo della Valle, odkoder je pravočasno odnesla repek žlahtna . .. (recitant pokašljuje). Zbogom Lubia-na, do katere sem v časi tako poceni privandral ! Zbogom, ti draga, mila lahka službica. Kdo bi te pozabil, ko sem se smel vsak dian v žamastih kušinih prvega razreda dofurati v zlati Trieste ! Zbogom to življenje v S. Antonio di Selva, to življenje, ki je bilo zam en sam fejst foks-trot. Zbogom, oj zbogom«.
U-u-u ! Zapiskalo je, vlak je bii tu, iz postajnega urada priteče objokan, meni nepoznan gospod. Jaz vstopim v vlak in se odpeljem. Pozno je bilo že, ko sem izstopil. Dva železničarja sta se pogovarjala. «Pepi, koša že di novo? Čo Toni, no ti ša ? Kapoštacjoin koruza va vija di moka«. Kaj sta govorila o moki m koruzi, p>a nisem zastopil.
(Škedenjski potnik).
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratiti
10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni
‘bjavi 20°/ popusta.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Sastone Dolinar Trst - via Ugo Po. 'onio 5.
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen Vipavec, Istrski relošk ln kraikl teran. Na debelo in za družine via CunieoU 3, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporom Prane Strancar.
RAZNO BLAGO samo na debelo za preprodajalce v Trstu, via S. Nicol6 IS.
ZASEBNA GLASBENA SOLA proL Pervanja via Dom. Rossetti 77. Poduk v klavirju in na orglah do najvišje popolnosti. Podučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija,1 akustika, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste :	latinščina,	liturgika,	zgodovina
cerkvene glasbe, gregorijansko petje, vodstvo zborovega petja in cerkvena kompozicija. Sprejema učence tudi med letom.
PEČENKO FERD. Trst — Scala Belve-dero 1, priporoča svojo staroznana žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje.
DRAGOTIN KERSEVANI :	Gorica.
Oblastveno koncesijonirana gospodarska in trgovinska pisarna nakupuje in prodaja posestva, zemljišča, preskrbuje razna denarna posojila, posreduje pri vojnih odškodninah itd. Pisarna se je preselila iz ulice S. Chiara 4 v ulico Arcivescovado 6-IL, nasproti knez o-nadškofije.
SREČA NA PRODAJ! Se nekaj časa bom čakal na domačine; če ne bo odziva, bom pa tujcu prodal restavrant «Zorko» na Opčinah, kakor je bilo še objavljeno.
POZOR!
Zaloga eternita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici Je Stokova trgovina).
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane ku« -vinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora.
Steklene šipe
rsahe vrste In mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na lom. - Cene zmerne. Piazza Oder-dan št. 3 (Hotel Europa) m. 44-23.
Cone oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 icratm 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 k ra tri 30 od sto 'popuste.
ŽAGA na Bovškem.
Velika povodenj je nanesla vodo v vsa stanovanjska pritličja v Žagi. Neki Rolo je imel v zalogi precej karbida. Voda in karbid sta povzročila produciranje plina. Po vsej hiši je smrdelo. Družina je šla s svečo v prostor, kjer je ležal karbid. Goreča sveča je vnela plin in trenutni ogenj je vseh 7 oseb požgal. Rola, ženo in hčerko so prepeljali v čedajsko bolnico, drugi so le lahko ranjeni.
Velike Žablje. Naše izobraževalno društvo je hotelo prirediti pošteno zabavo, a je domači narodnjak odgovoril : «Rajši za ples ko za te strele». Dobro bi bilo, da bi vsi slovenski listi priobčili ime te gnusobe. Op. uredništva : Pošljite, mi radi storimo ! Z gnusobo pa kalna gnojnik !
Belsko. , Frane Sirca iz Studenega v Belskem se je ponesrečil na parni žagi dne 10. oktobra. Ko so peljali iz žage deske na vozičku, se je voziček zvrnil nanj in ga močno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Ne vem pa, če bo okreval.
LANDOL.
V	nedeljo 14. L m. so pripeljali veliki zvon za cerkev sv. Nikolaja. Vsi se veselimo zvonenjia.
Rove zvonove smo dobili.
O zvonovi! Vi ubrani pevci sela našega, ženini pričakovani radi petja vašega.
Koliko je vojnih časov preko naših šlo domov :
Ni jih- bilo jasnih glasov —
Ah ! ni bilo vas, zvonov.
Toliko smo praznovali '' v selu božjih praznikov :
K nami bi se radovali — pa ni bilo vas, zvonov.
Toliko smo godovali tudi žalostnih godov :
Vi bi z nami žalovali, pa ni bilo vas, zvonov.
Kar je pesmi zamujenih in pozdravov in vabil, in glasov nam posvečenih pojte, pojte zvonkih sil I
Pojte živim v tolažilo, pojte mrtvim v žal spomin, pojte tožnim V razvedrilo, pojte mir iz tesnih lin.
(Silvin Sardenko).
DELAVSKI VESTNIK.
Tržaška luka se nahaja v žalostnem stanju. Dohodkov niti toliko, da bi, se vzdrževala. Tu pa tam razpoke, znaki rftzpadanja. Poslanec Banelli Je predo-6il predsedniku Mussoliniju potrebo, da vlada da na razpolago fond za vzdrževanje luke. Na drugi strani pa vemo, kako se gradi nova luka v Benetkah in kako je vlada izdala močne zneske za luke v Genovi in Bari.
Delavnika sv. Marka je odpustila začasno 30 delavcev —- tubistov vsled pomanjkanja materijala. V delu je okrog 500 delavcev.
Tržaški tehnični stablliment bo, kakor vse kaže, skrčil število delavcev.
Tržaška bolniška blagajna. Volitve se bodo vršile 28. oktobra. Razume se, da jo izidi teh volitev velike važnosti. V borbi sta imeli biti dve stranki : fašisti in socialisti. Kar čez noč so se socialisti odtegnili od volilnega boja. Zakaj? Oni so bili ustanovili delavski volilni odbor, ki pa je trajal le dva dni. Nasprotniki so člane delavskega odbora preganjali. Nekega odbornika, ki je delil navadne agitacijske letake, so peljali na kvesturo, kjer so ga obdržali toliko časa, da so mogli izvršiti pri njemu doma hišno preiskavo itd. Delavski volivni odbor se
je sestal in izdal proglas : Z ozirom nato, da se volitve ne morejo vršiti v svobodi, z ozirom nato, da — izvzemši nekaj desetin — na tisoč delavcev sploh ni dobilo volivne izkaznice, se delavski odbor razide in poziva svoje prijatelje, da se volitev sploh ne udeležijo.
MAŠA POŠTA.
Dolina :	Fabrikant	močeradov	Luka.
Dopis prihodnjič 1 Davkar : te dni prinese uradni list razpis dražbe za pobiranje davkov na Goriškem.
Tisk. 8. Spazzal v Trstu.
D= A, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši PaternolH 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
ADRIA-CEVLJE
Izdelek Čevljarske zadruge v Mirno
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via del Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
Zdravnik
Dr. Fr. Jakončič
Gorica
Via Carducci (Gosposka ul.) 6-1. sprejema od 9-11 in od 3-4
Stara domača tvrdka
J. ŠULIGOJ
urar In trgovec v Gorici 19
Priporoča svojo veliko zalogo m vseh vrst iz najboljših švicarskih tovarn po najnižjih cenah z jam. stvom 5 let.
VSAKOVRSTNI ZLATI IN SREBRNI PREDMETI.
Deteljo inkarnatko.jesensko repo. motovilec, špinačo, radič itd. itd.
samo garantirana, izvrstna semena prodaja
Macchiavelli 13.
He Iščite konkurence v nizkih cenah, temveč v prvovrstnem blagu
Otvorila se je nova trgovina biškotov in slaščic po na nižjih cenah. Za razprodajalce tovarniške cene. — S. 8ASSAN • TRST - Via S. Spiridione 7.
„Alla Concorrenza".
M. KRAINER
najcenejša manufakturna trgovina v Gorici - Via Rastello 31
Blago: bombažasto in volneno vsake barve za moške in za ženske.
Hlačevina iz prvih tovarn.
Novice, pozor! Oglejte si velikansko zalogo kotenlne za perilo, rjuhe, blazine, vzmeti in kovtre, brisače in prte. Trliž za žimnice.
Dobite pa tudi: zefir za obleke in predpasnike, krtninsko blago za srajce.
\ Vstop v trgovino je vsakomur prost, no da bi bil prisiljen kupiti.	Raštelj	31.	i
....
Jiovo pogrebno podjetje Trst
Corso V. E. III, št. 47.
Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene
zmerne, postrežba točna.
MILO FENDERL
ie najboljše
Tovarna v Trstu, via GhJrlandaio it. 1
Tet. 430
Kapital fr. frankov 20.000.000
UNION
Zasigarana glavnica v 1922-letu fr. 68.801 059 980
Garancijski fond fr. 150.000.000 - Družba ustanovljena 1828- Inkasirane premije fr. 107.842.633
TRST« Via Valdirivo 32
Casella postale centro 290 — Telefon št. 40-66
  Ker bo glavno zastopstvo v Trstu reorganiziralo celotno ozemlje s tem, da
bo ustanovilo nova zastopstva po občinah, se vabijo vse osebe, ki se smatrajo za sposobne vršiti resno ta posel, da pošljejo konkretne ponudbe na našo družbo.
Družba UNION razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki dovoljujejo, da likvidira kar najhitreje tudi največje nesreče in vsled tega bodo agenti uživali močne provizije in morebitno tudi mesečno plačo.
Trnu Ta
Kmetovalci in zadruge!
Ako želite tomaževe žlindre, superfosfata, čilskega solitra, kalijeve soli ali drugih umetnih gonjil :
Ako potrebujete posredovanj pri prodaji svojih pridelkov : Ako želite pojasnil glede ustanovitve in poslovanja hranilnic ali drugih zadrug, obrnite se na naslov:
Zadružna zveza v Gorici
Corso Verdi 37-1,
PODRUŽNICA
..Ljubljanske kreditne banke" v Gorici
|Corso Verdi „Trgovski Dom“
■■prti*?n ■	■
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
CENTRALA: I IUBI IANA
Delniška glavnica in rezerve: 80 MILIJONOV. Rezerva SHS kron 64 MILIJONOV.
'-.a:
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Matkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, PTujTSarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 41/20/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —	najkulantneje.