Prod nami kralj je v podobi šivi,do nas se vrača duh njegov nazaj!
y
Ze drugo leto je poteklo,odkar je ugasnilo Tvoje oko,odkar si zaspal za večno,Aleksander naš.Vedno nam uhaja misel tja na Oplenac,kjer počivaš. Le počivaj veliki junak v miru,saj bil si utrujen,zelo utrujen od napornega dela za Jugoslavijo.Pozabiti Te ne moremo,ker preveč je Tvojih nepozabnih del,ki si jih storil za nus.Zdaj Tebe ni.Tvoj duh je še vedno med nami prinaša nam ga hladen vetrič iz Oplenca.,Narod Tvoj Ti na Oplenac pošilja dan za dnem znake ljubezni z obljubo,da bomo čuvali Jugoslavijo.
Saj narod naš ni zapuščen.Kralj Peter,čeprav še mlad,nam je v tolažbo Leta hite in kralj Peter raste k polnoletnosti.Z veseljem pričakujemo tiste ga dne,ko bo Tvoj sin dorastel in sprejel v roke Tvoje žezlo in dopolnil Tvojo volj o,ter privedel Jugoslavijo do popolnosti.
Slava Viteškemu kralju Aleksandru I.Zedinitelju,nepozabnemu junaku!
Slava mu!
Lešnjak Franc IV.v.n.š.
Jadranski dan.
Komaj je solnce 31.oktobra 1918 leta zatonilo za obalo sinjega Jadrana, že je na vzhodu vstajala nova zarja,zarja svobode.V svobodnem dnevu so se še valovi veseleje poigravali z belimi galebi,ki so jim prinesli radostno novico,da je Adrija zopet jugoslovenska,Strti so bili tisočletni okovi našega naroda,jugoslovenske zastave so zaplapolale po vseh morjih,avstrijske pa so se potopile v globino morja,da se nikdar več ne pojavijo na našem morju. Vendar pa ne smemo pozabiti,da je zasijala svoboda le delu Jadranske ga morja in da še vedno veliko Jugoslovenov ječi pod tujim jarmom.Zgodovina nam priča,da je vsa obala od Tržaškega zaliva do Sušaka naša,čeprav ji sedaj vlada kruti tuj ec„Tukaj biva naš človek,saj plove po morju naš mornar in ribari v njegovih vodah naš ribic.Pisani vrtovi in morska gladina posejana z belimi jadri so pravi raj.Toda v tem raju ne slišiš veselih pesmi, Utihnil je naš rod.Pretežka je bol,ki tare njegovo ubogo srce.
Jadranska straža pa.oi je izbrala baš ta slavni in obenem žalostni dan» za svoj Jadranski dan „Po vsej državi so tega dne vrže predavanja,,, proslave in svečanosti in vso govori o našem morju„Kajti Jadranska straža si -lej in povsod prizadeva,,da seznani z morjem čim več Jugoslovanov?da to morje vzljubijo in da ga bodo tudi čuvali kadar bo to potreba.
Zakaj pa se vsi narodi na svetu toliko bore za morje in si ga hočejo nekateri pridobiti za vsako oono? Predobro 00 pač zavodaj o»kolikoga pomena je morje za državo»Saj pojo tudi pesniki
"Morje izraz veličanstva in neskončnosti, j'""
morje,izraz moči in lepote,	x...
morj e,vir bogastva in svobodo, morje,izvor noutočnoga hrepenenja,	.
morje,oilj naših teženj in stremljenji "	T
Morje jo res največje bogastvo vsakega narodcuPo morju pridemo v vse kraje sveta,ker morje je kot široka oosta v svet«Po njem zastonj prevažamo naše blago,ki ga prodajamo drugim državam«In baš za našo državo je to prevelike važnosti.Mi smo kmetijska država*Kot toka no moremo prodajati svojih poljskih in drugih pridelkov v države,ki imajo tega že samo dovolj kot n.pr»našo sosedo Rumunija,Madžarska in Bolgarija,Zato moramo svoje blago prodajati takim državam,ki tega blaga nimajo.Kaj pa je bolj naravno, kakor,da pridemo do teh držav po morju,lota 1929«jo šlo nad tretjino vsega
4r-
našega izvoza po morju,to se pravi,da je imola tretjina našoga prebivalstva stike z morjem«
1 morju pa dobimo tudi mnogo rib,ki prinesejo ribičom vsako leto le-
po donaroo.Tako so ribiči v šiboniškom okraju vjeli 1927.lota l,17o.o53 kg rib v vrednosti lo,212.913 Din»Otrooi*ali si znato predstavljati koliko denarja je to?2& ta denar bi si lahko postavilo približno 2o takih šol kot je naša,ali pa,s tem denarjem so preživlja na tisočo ribiških družin skozi vse loto »Naštevala bi vam lahko šo mnogo talcih primerov, a omenim naj same še eno»NaŠe morje je tako lopo,da privabi vsako loto veliko tujoov.Med nji mi je bil letos tudi zelo odličen gost,angleški kralj Edvard VIII»Čeprav ima ravno kralj Mvard v svoji posesti največ morja,mu je vendar pri nas zelo ugajale in ne more prehvaliti našo krasne obale s tisoči otoki in
°t0C Tudi naš blagopokojni Viteški kralj Aleksander I»Zedinitolj je neizmerno ljubil svoje morje,Ko so ga svarili,naj ne hodi preko morja in skozi Marsoj v Pranoijo»je odvrnil;"8ez Adrijo,našo Adrijo,gre moja pot»"Usojeno je bilo Njemu in nam,da jo bila to Njegova zadnja pot»
Pri vsem tem pa jo še mnogo takih med nami,ki so no zavedajo dovolj, kako velikega pomena je morje za našo državo in da jo treba morje neprenehoma čuvati,kajti lakomni tujoo in nenasitni »sosedje stogajo roko ne
čiamo po njem»temveč po vsem jugoslovanskem ozemlju,
Ta težka in odgovorna naloga»ohraniti naše Jadransko morje na veke vhjtgoslaviji, je poverjena Vam mladi Stražarji Oadrsna.Vi»ste naš up in na« ša nadaIVi ste vojska,ki bo bdela nad našim Jadranom in ga čuvala pred
napadom vsakega tujoa»
Zato stopite vsi na branik za našo morje in sveto očetnjavo!
Kos iUiioa,učiteijica»
Nekoč se mi je sanjalo,da sem z Davorjem potovala na naše lepo Javansko mor^e*T£un sva si stesala majhno jadrnico in odplula po Jadranskem cija v Severno morj e.Ko nas je ugledal požrešni morski kit,nas je v hipu pogoltnil v črn trebuh.Znama je pogoltnil tudi neko ribo.Ker jo bil moj Davore ek zvit,se je izmislil nekaj imenitnega. Rekel je:''Pojdimo ven iz tog, temnega trebuha,seveda,kadar bo kit spal,ker kit spi z odprtimi usti»"Res sva zlezla iz trebuha na jezik,ker je kita zaskelelo,je kihnil in zopet sva bila v trebuhu.Vnovič sva začela in čez nekaj časa se nama je posreči-,da sva prišla ven.Ker nisem znala dobro plavati,sem se prijela Davorju za
rep.
dc
/7
'*gr ...
......J
V K
/
Sc
h >
'V.
~\

rKv..
<k/v;

v.<—.v
/
X \ \

\
"•>.S U-i...
7-
/
J

J
r
c

X
\
Ker je zmanjkalo Davorju sapo,sva oba začela jokati.Slišala nas je ona riba ki jo je pogoltnil kit in je nas posnemala,pa je prišla ven.Potem nama je prišla na pomoč.Tali o nas je pripeljala do obale.Iz dna srca sva ji bila hvaležna»Še en čas sva potovala in prišla sva domov.Takrat sem se tudi zbudila in spoznala,da vse to ni bilo res,ampak le težke sanje.
Kako si predstavljam naš biserni Jadran. Gregorič Prane I,v,.neŠu
Ker še nikdar nisem videl naše krasne obale,som si v sanjah predočil naš biserni Jadran.
Čudovito je to morje v mojih očeh.Globoka in široka voda do kamor oko seže0Le tam nekje v daljavi je videti suha zemlja z vsakovrstnim dre-' vjem.V vodi pa živijo velike ribe in lesketajoče se školjke.Mislim si,kako lepo mora biti takrat,ko solnce pošilja svoje zlate žarke in se zdi,da je morje posuto z dragocenimi kameni in biseri.In takrat mi je tužno pri srcu, tako srčno rad bi videl to krasoto našega Jadrana,ki ga ne damo sovražniku za nobeno ceno.Zato naj bode naše geslo:	" Čuvajmo naše morje! "
Jadransko morje.	Urh Hinko Ijv.n.š.
Jadransko morje nam je najdražji zaklad.Čuvali in branili ga bomo do zadnje kaplje krvi.Sovražnik vedno preži nanj,da bi ga vzel,a mi ga ne damo za noben denar.Po njem plovejo vsakovrstne ladje in čolni.Daj e nam vsakovrstnih okusnih rib,mnogo soli in dosti lepih dragocenih školjk..Ob njem so živahna pristanišča z velikimi hoteli in lepimi mesti.Ob pristaniščih so napravljeni pomoli,ob katere pristanejo ladje.Ob morju solnce veliko , j bolj pripeka kakor tu,snega skoraj ne poznajo.
Jadransko morje je za nas velikega pomena zato,ker hodijo semkaj na letovišče premožnejši ljudje iz raznih krajev.Na ta način zaslužijo tamkaj šni prebivalci nekaj denar ja.Mor je imamo samo eno, zato moramo tega čuvati do zadnjega diha.Tudi jaz,mladi čuvar Jadrana,bom čuval naše morje, kakor pojemo večkrat v pesmici:	Mi jadranski smo stražarji,
našega m^ria. čuvarji.
C +	*	*
Lovska smola,
Debeljak Ludvik I0v n„š,
Bil jo mrzel zimski dan,Sneg je pobelil vsepovsod in mrzla bur ja se je igrala s snežinkami,Po poti mimo Hojorja je korakal Jagorbirt „Bil je dobro obločen in imel puško na rami,Za seboj je vodil na verižici privezanega lovskega psa.Tega jo imel posebno rad,kor ga je bil sam izučil in ga je rad pohvalil,kako je razumen.
Strma pot ga je bila ugrela.Ko pride na vrh,jo takoj zavije na prostor k debeli bukvi,kjer je navadno prehajala divjačina,odveže psa in mu pravi:Išči,išči,Pes je vesel ljube prostosti,veselo parkrat zalajal j.n stekel po gozdu.Jagerbirt so postavi ob bukvi,vleče na uho kdaj bo zaslišal lajanje, da mu pes prižene divjačino in stoji kot okamenel,Iv!ine pol ure —nič,eno uro T-začelo ga jo zebsti,dve uri,psa od nikoder,čaka še eno uro? tako da je bil skoro popolnoma trd.Kar domov grom,pravi sam pri sebi,kdo ve kam se je zaletel.Ko so pa obrne,da gro domov,zapazi.da sodi na drugi
strani bukvo njegov brihtni pos.Tako sta čakala drug drugega,Jagorbirt jo-zon zavpijo nanj,pomori s puško in sproži.Toda počilo ni,kor jo bila kapica na puški mokra,Pos jo dobro vedel, kaj to poinoni,zato ni čakal gospodarja, ampak jo jo v divjem diru pobral domov.
Jagorbirt ni mogel nikoli pozabiti,

a 's~
kako ga jo tedaj zeblo
/	V ' iS q s, Sä
A /s v^‘&£
Kaj vso so vidi po svetu.	Adamič Ivan I.v.n.š.
Ko so so začolo počitnioo,som prosil očeta,da bi šol z njimi na Dolenjske,Očo sc mi dovolili.Tako sem bil vosol,da bi skoraj zavriskal! In prišel jo čas,ko smo odšli.Šli smo skezi Ritnico,Staro cerkev,Stari log tor prišli na visok hrib,ki sc imonujo Smuka.Nokaj ste metrov prod Smuko jo prevrnjen stari kočevski mejnik.Ta jo precej volik in loži nad cesto.Na niem jo na vsoh štirih straneh z nemškimi črkami nokaj napisano.Šli smo daljo na Dvor„Tukaj stojijo mogočno razvalino starega gradu.Dalj c sme šli ob Krki,kj or som vidci prvo vinograde,Kmalu nato som zagledal grad v So-toski.iZa njim pa jo stala velika parna žaga,ki jo bj.la vsa obsuta z za— ganjanuDcigo zatem som zagledal novomeško cerkev,ki stoji n<.„ hribčku,] ri— šli smo do bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.Tu smo videli majhen vodnjak z zlatimi ribami,Tako smo prišli v Novo mosto,ki jc zelo lepo,Iz mosta von som vidci v gozdu vojašnico,Po doxgi hoji smo prišli v Sent
Jernej,kj or jo bil sejem.
Bilo je v času,ko je bil za župnika v Sodražici pokojni gospod Jožef' Voglar.Loko jesensko popoldne jo šla mlada ženska mimo pokopališča.Misli si Ne bom dosti zamudila če grom malo pomolit,in zavije na pokopališče,poklekne in moli.Kar se ji jo zazdelo,da so je med grobovi nekaj gonilo in pogled ji je vedno uhajal tj e.In res opazi človeško glavo starega moža,ki gleda ;.z groba.Obšla jo je groza ..Vstane, da sama ne ve kdaj in zbeži s pokopališča. Tam blizu se jo sprehajal župnik in ko vidi vso preplašeno žensko jo vpraša,kaj j o?"Veste gospod župnik,mrlič jo iz groba pogledal!" "Kje?
Na pokopališču.To ni mogoče,pojdi mi pokazat!" "Ne grem,tudi za ves svet no
pravi žena."Le pojdi,grem tudi jaz s teboj,"reče župnik in jo prime za roko.Ko prideta na pokopališče, pokaže s prstom:"Tamle jo,jaz no grem bliže."
Župnik je takoj spoznal vos položaj.Stari Hostar ki jo bil tedaj grcbokop,je ravno dokopal jamo in jo še zadnje ostanke prsti motal iz jame."To ni mrlič, to jo Hostar,ki jamo kopij o,"pravi župnik.Žensko je bilo sram in je takoj odšla s pokopališča.Župnik in Hostar sta še dolgo ostala tam.
Košorok Stanko I.a v.n.š.
±
(\
\A
s
A +
-
J h
s
A
-< \
\/\ .L" .
j


/
Z ima.
Prišla jo zopet zima.Zunaj sc love snežinke in padajo na zemljo,pa nič ne vejo,da je še prezgodaj zanj o.Kako ljudje tarnaj o,kor ne morejo spraviti poljskih pridelkov.Drevesa imajo še listje in komaj drže mrzli sneg.Veje so lomijo in pripogibljcjo k tlom.Ljudje jih hite brž z drogovi otepat.Moramo sc že prav zimsko oblačit,da bi nas ne zeblo.Pri nas je snega že na debelo.Ubogo ptičice so zo priletela na okna in čivkajo in skrivajo nožico,ker jih zebe.Pa tudi lacnc so.Usmilimo so jih in jim natresajmo drobtinic.Saj nam bodo to vso rade poplačale.
Z±mci'	Lešnjak Marija I.v.n.š.
Prišla je starka zima in potrkala na duri.V jeseni je kmet pospravil poljske pridelke,in vsejal ozimino.Danes je zapadlo dosti snega.Snežinko se lovijo po zraku.Saj pravi pesem: Sneg naletava,v skednju jo spravljena otava.Babico sc grejejo za počjo in tarnajo:"Joj,j cj kako hudo je pozimi!" Pa zima nič ne ve,kako nas zobe.Zima tuli kar naprej svojo pesom.Sklepamo, da bo letošnja zima huda.Starčki in ženice se pomenkujejo o prej snih časih.Mi otroci pa so okoli poči igramo za šolo.Ah kako je lopo pozimüV nedeljo so bomo šli pa že sankat,toliko snega jo zapadlo.Kako bo letelo v dolino!Mi so gremo navadno sankat k Znamenju.Da pa so nam ne bi pripetila kakšna nesreča,sc priporočimo k Bogu.Tam jo namreč kapelica,pa pomolimo
Strah na pokopališču.,	Urh Hinko I.v.n.š,
Pred 54 leti je bilo v teh krajih vse drugače.kakor dandanes.Takrat so ljudje vse bolj verovali v strahove,.
Bilo je na Veliko soboto ob dveh zjutraj.Dekleta so se skušala,katera bo prva prinesla jerbas k podružnici k blagoslovu.Iz daljnih vasi so norali prejšne čase nositi velikonočno jagnje v jerbasih na glavi zelo daleč. Takrat je bilo le malo župnij.Vsaka večja podružnica pa je inela okoli cerkvice pokopališče.
Tako so se dogovorila tri dekleta,da bodo ona prva pri podružnici. Imele so namreč vero,da se tista,ki pride prva,še isto leto gotovo poroči.
Pridejo do pokopališča.Bila je tena kot v rogu.Videle so pa vendar toliko,da se nekaj giblje okoli cerkvice.Strah in groza,si mislijo in šepečejo ena drugi,da je mrtvec prišel iskat pomoči,ali pa delat pokoro,Blizu pokopališča se je nahajala k]j.ičar jeva hišica.Vse tri planejo do hiše, trkajo in kličejo ključar ja,naj jim odpre.Pobožen mož vstane,se obleče in pravi:"Saperlejt pretete ženske,saj sem vedel,da boste kaj naredile."Vzame v roke velik rožni venec in gredo prav počasi do pokopališča.Srce bije burno vsem štirim.Takoj pri vratih pokleknejo in mož zmoli tri krat kirie elejsom.Nato se vsi počasi bližajo strahu,ki nepričakovano zabeketa.Prvo dekle,ki je šlo za možem pa se oglasi:"Ti nesnaga grda,naš kozel je.Ponoči se je strgal in se je šel na pokopališče past."

J'/' - u
*X-/j!j±8± p
/ ■
Zgodba o tihotapcu.
Pučelj Ludvik IV.v.n.š.
Na Notranjskem je živel nož,ki se je pečal s prepovedano stvarjo,tihotapil je konje v Italijo.Ljudje so ga klicali stric Naglič,ker je til nagel v vseh svojih dejanjih.
Stric Naglič je kupoval konje včasih v Karlovcu,včasih v Čakovcu,ter jih gnal po skrivnih potih v Italijo.Sreča m je Mia vedno mila,prodal y, konje vedno sa visoko ceno.Nekega dne se nameni,de kupi na Hrvaškem štiri _ konie in jih žene na italijansko stran.Rečeno štorjeno.Ljudje,ki so ga sreč avalih so ga ispjevali, kan gre s konji. Odgovoril Ji» je kratkCNa
Planino,na semenj."
Čimbolj se je približeval meji,tembolj mu je bilo srce,Treba je bilo veliko
opreznosti..Krenil jo s poti in stezic,odjahal mod grmovje in počaka! večera.
Do meje ga jo ločila le še ozka dolina obrasla z drevjem in grmovjem,Kot
star izvežban tihotapec je poznal vsak grm in vsako ped zemlje.Ko so je dodobra zmračilo,nadaljuje pot previdno proti moji in čoz njo,kjer ga je na
določenem mestu že čakal njegov prijatelj z ono strani.s katerim sta bila seveda domenjena,Prišla sta do samotno kmetije,kjer sta dobila prenočišče, Zgodaj zjutraj sta vstala in odjahala globljo v deželo,kjer sta oddala konje prekupčevalcu,s katerim jo večkrat kupčoval.Ko to odpravi in ko vtakne papirnate lire v denarnico,ki jo spravi v skrit žep,so odpravi na bližnji kozolec.,kjer se zarije v seno in zaspi,Preti večeru pride na poti domov do meje,radi previdnosti so jo oziral na vse strani in poslušal,čo ni slišati kak šum,Ravno jo hotol stric Naglič prestopiti mojo,ko zasliši strel in krogla mu sfrči mimo glavo,Stric Naglič ne bodi len»vzame podplate pod pazduho in jo odkuri za bližnjo grmovje in od tam so zavihti na smreko toda -o jo j'- veja so vlomi in stric Naglič pade ravno mod robidovje, da je bil poln trnja in so jo komaj promikal,toda sila je bila velika>božati jo bilo treba,kar so ga nogo neslo,toda no proti moji,temveč moral jo božati proč od mejOjker jo bila provoč zastražena,Srodi goščave so vložo.vloča na ušesa, toda vso jo mirno,iščejo ga najbrže na drugom kraju,ali pa colo mislijo, da jim jo sročno zbožal čoz mojo,Toda motil so jc rovož,kmalu zasliši kako so glasovi bližajo njogovonu skrivališču.Začno božati,toda karabinorji so imeli s soboj izvožbanoga psa,katoroga'so zdaj spustili nanj,Pos jo hitro
zavohal strica Nagliča in karabinorji so ga dobi li.Ker na karabinerjavo klico ni hotol obstati, je karabinjer ustrolil in krogla ga jo zadelo ravno v glavo,da so je zvrnil mrtev na tla»
Tako žalostno jo končal ubogi stric Naglic, Njegovo truplo loži v zemlji naših bratov onst?;; n moj.
To naj bo v opozorilo tistim,ki so tavij o , s tako nevarnim poslom.Toda pravijo,da jc tihotapstvo strast,kakor kvartonjo ali pijančevanj = Znano jo,da so pijanoc spreobrne šolo,kadar ec v jamo zvrne*
Ob grobu,
.Praznik mrtvih se bliža z obilico belih krizantem,Grobovi oživi a
«■* v*
N„lagajo nam dolžnost,da zrahljano težko zemljico,nanesemo cvetja in pri žgemo lučice.Slednjič p.- pokleknemo in pomolimo z,- dušo tu notri pokopanih. Vse to storimo radi,vdano in tiho.A potem - potem - pozabimo spet na grobove in na one,ki spe v njih nevzdrumno spanje,
Meseca najnika smo spremljali učenko naše čolc na pokopališče.Pred petimi leti.Krsta je bilo. lepa,bela,za njo dolg sprevod,obilo cvetja.Vsi šolski otroci so stali ob grobu,položili ji venec cvetja na grob in se po-.ovili v toplih besedah od nje.Vsi smo imeli solze v očeh.Potem smo pa odšli in jo pozabili_Lo mati jo hodila večkrat n., grob,pokleknila tam in molila,a od nas ni bilo nikogar Vv.-8.Tako hitro pozabimo vsakogar,ko ga zagrebemo.
Danes stojim ob tvojem grobu,Metod,- in mislim nate.Drobna si bila se in majhna,Ob vsaki proslavi deklamirala pesmice,kakor nihče drugi»Kolikokrat si telovadila v belih nogavicah in boli obleki z venčkom v roki!Rala si
slušala,bila si uslužna in dobra.Kako škoda,da te ni več!
Tam gori nad zvozd»«mi je tvoj dom,tam uživaš srcco,o kateri si sanjala nekoč,ko si šc bivola mod nami.Od toni zreš na nas,ki smo to uc-i-li —n na nje,s katerimi si sc družila.Vsak izmed nas hodi po poti,ki nom jo ja On, v čigar rok.ih so niti n.»soga življenj a »Kad.ar jo pretrga On. končano jo našo potovanje,kakor je bilo prod petimi leti končano tvojo, Mot6da Lesar jeva! Naj bo miren počitek tvoji skromni dušici!
Mikolič-Turk Mežika.učit»z.r.d.
Brat Braneok n;, mrtvaškem odru.
Materi.
1.	/Tebi tožim,mati,vedno».
kadar je življenje bedno, oko so v venec trnja splete kar srce si lepega razcvete.
2.	/Bi v veselju včasih svet razmetni
in si godel,pel in plesal,
3«/Vsega tega jaz ne norem,
vsega tega jaz ne znam.
Kam bi barčico zapeljal, kan bi svojo srečo djal?
4./K materi se bon obrnil, mati me bo čakala,
bi prehodil pot Triglava, in preplaval del Jadrana.
in roke to razprostrla in me srečna gledala.
Mikolič-Turk Mežika,učit.ž.r.d.
Zgodbica o voličih in sv,Antonu.
Sveti Anton je imel kravico,po imenu čavrico.Ta kravica pa ni imela nikoli nobenega telička in sv.Anton je bil zato silno žalosten.Neprenehoma je v vroči molitvi prosil ljubega Doga vsaj za enega telička.In prošnja sv.Antona je bila uslišana - čez sedem dolgih let.
Čez dolgih sedem let je kravica 'avrica dobila dva volička,ki sta po srebrnih parkeljcih hodila in zlate rožičke nosila.Sveti Anton je bil neizmerno vesel te božje milosti.Pokleknil je in zahvalil Boga za prelepa voliča.
0 tej veliki sreči,ki je bila dodeljena sv.Antonu,pa je slišal tudi bližnji graščak.Poslal je k sv. Antonu sla z naročilom,naj takoj pripelje Čudežna voliča v grad.Sveti Anten se je bridke razjokal,ko je čul ta ukaz, milo je prosil Boga,naj mu ohrani volička.
Drugo jutro je žalosten stopal ob strani veselih in lepih voličkov v grad,pred hudega graščaka,ki zahteva od njega tako ljubke živalice.Ko si je graščak ogledal volička,je rekel svetemu Antonu:"Volička bosta moja!"
Sv.Anton je padel na kolena in prosil graščaka milosti.Graščak se je malo pomišljal,potem pa smehljaje dejal:"Ako tvoja voliča pojesta v enem dnevu polno natlačen skedenj sena,bosta volička tvoja,ako ne bosta voliča moja.
Žalosten je peljal sveti Anton volička v skedenj natlačeno poln sena, ki naj bi ga volička v enem samem dnevu pojedla.Volička sta začela jesti, jesti - in proti večeru sta volička mukala,sta mrvice iskala.Ko graščak to vidi,si misli:"Ukanil te pa bom za voliča!"Zato ukaže drugo jutro,naj voliča popijeta morje v enem dnevu. "Ako ga popijeta,sta voliča tvoja,ako ne,sta moja." Če bolj potrt in žalosten pelje sveti Anton drugo jutro volička k morju.Volička sta začela piti in piti,proti večeru sta volička mukala,sta luže iskala. Čudeč se graščak razjezi in ukaže svetemu Antonu: "Jutri ob solnčnem svitu se odpelje vsa grajska gospoda in služinčad na visok vrh nad gradom,In ta tvoja voliča morata peljati gospodo na vrh hriba! Ako srečno pripeljeta,sta voliča tvoja,ako ne,sta moja."
velik in težak je bil voz naložen z grajsko gospodo in služinčadjo. Žaloste in plakajoč je sveti Anton skrbno naprezal v jarmiče volička,da popeljeta gospodo v hrib.Volička sta potegnila,vlekla,peljala.Jarmiči sc ■okali,volička sta stokala,graščak se je smejal,a sveti Anton bridko jok,u. Tedaj pa se je vprega strgal..,volička sta obstala,voz z gospodo m služinčadjo pa je zdrčal nazaj v dolino.Vsa grajska gospoda je bila pri priči mrtva,le birič je ostal pri življenju,ker je sedel zadaj na seri m je v zadnjem hipu skočil doli.
Tako je Beg ohranil svetemu imtonu volička, in stara kravica Savno....
je Sukala smrti ob njuni strani.
Zaklad nad Zamostcem.
Kihelič Slava Ill.v.n.š.
Stari ljudje so svoj denar še zakopavali v gozdovih pred tatovi in sovražniki.Nekoč je v Zamostcu živel siromašen kmet,še tisto kar je imel, so mu pokradli hudobni ljudje.Pa si je rekel,tako ne bo šlo,odpravimo se po svetu,da si zaslužim vs..j za kruh.Kupil si je koš pomaranč in se s temi napotil po svetu.Pot ga je privedla tudi v mesto Zagreb.Pa stopi v posebno veliko hišo in gre po stopnjicah navzdol.Ni pa vedel,da je to jetnišnica. Veseli se,da bo mnogo prodal.Kar naenkrat se pred njim pokaže skozi zamreženo okno človeška glava - j etnik.Ko ugleda kmeta z teškim bremenom ga pozdravi:"Dober dan očka,kaj pa nosite v tem košu?" "Bog daj srečo,mu odzdravi kmet.V košu imam pomaranče,če jih kupite?"Jetnik se mu zasmeje:"Ali ne veste,da je to ječa?" "Kaj pravitc?"so kmet ustraši in skoraj omedli. "Odkod pa pridete očka?" "Od daleč,iz Zamostca če vam je ta kraj kaj znan? "Ta kraj mi je prav posebno znan in vam,ki ste pošteni in dobri,vam povem, da je v gozdu nad Zamostcem zakopan zaklad, skrit jo pod neko skalo na . . tistem kraju kjer je gozd posebno zaraščen z drevjem."Kmet ga je zelo pazljivo poslušal.Hitro zadene svoj koš na ramo in hajd domov,Še zahvaliti se mu je pozabil od samega veselja.Ko pride v svojo rojstno vas mu je pogled vedno uhajal na gozd.Hitro stopi k sosedu,čeprav utrujen od dolgo poti.Vse mu razloži kako bosta dobila zaklad,ki je skrit v gozdu.Vz.onota potrebno orodje in hajd v gozd.In že od daleč vidita skalo.be bolj pospešit.; korake in naenkrat stojita pred skalo.Urno jo odvalita in pred njima lezi kotljiček kot ga uporabljajo drvarji pri kuhanju.Komaj ga vzignet^,kor denarji so bili težki.Kor sta bila oba že bolj stara sta zaklad komaj prinesla domov.Doma sta si ga pošteno razdelila.
Še dondunes imenujejo tisti kraj,kjer je bil zakopan zaklad pri
Medveši sva podmladkarici Rdečega križa si kljub temu,da imava živalco zelo rade,vendar ne pustiva oblizavati obraza od psa.Učila sve so in si dobro zapomnilo,da so v pasji slini lahko klico pasje steklino,akoravno
žival na videz ne izgleda bolna.
Boljo in lažje je,čuvati sc,kakor pa zdraviti se.Ali no ?*
O ti preljubi krompir.
Kur težko si mislimo življenje brez vsakodnevne hrunc — krompirju,ki jo stulno nu mizi pri mestnem bogatašu kakor pri siromašnem kmetiču.
Krompir je domu iz Amerike,od koder so ga prinesli Spanci in Angleži okoli letu 1564.Več kot loo lot^s^ ga le sem in tja poskušali suditi,bolj splošno so gu sadili in uživali od"lota 1868 dulje,torojkomuj pičlih 7o let.
Kakor povsod,so se krompirju dolgo upirali tudi nu Francoskem.Prvi je z..:čel gojiti krompir na svojem velikem posestvu neki Purmuntjo,ki je živel pred 2oolcti v Pikurdiji na Francoskem.Zelo je bil zadovoljen z njim, toda le en sam.Ne bližnji,no daljni sosedje sc niso ogreli za tu novi sadež.To ga je zelo žalostilo.Ker je videl,da iz trdoglavosti nočejo uvesti tegu božjega daru,ki bi lahko nudomesteval kruh.A ljudje krompirju zato niso hoteli jesti,kor so bili prepričani,da je strupen,da so po njem dobi mrzlico in colo gobavost.
Ubogi Parmantje jim je zaman razlagal,d., vživa on krompir že celi dve leti in to skoro vsak dan in je vendar čil in zdrav.Vse ni nič pomagalo, niti to ne,da ga je na njegovo prošnjo obiskal sam' takratni kralj Ludvik XVI.»kateremu jo razkazal njivo krompirja.Vos navdušen,ukaže kralj pripraviti voč raznovrstnih jedi iz krompirja in povabi več svojih prijatelj ov nu to krompirjovo gostijo.
Seveda jo vso kraljestvo govorilo o tom,a zaloglo ni dosti.
Zdaj pa sc je Parmontje poslužil zvijače,ki mu jo sijajno uspela.
Njivo,na kateri je dozoreval krompir,je dal ograditi z visoko ograjo in še stražnike je naj el,ki so dobilo tulo čuden ukaz,da ne smejo nikomur nič žalega storiti,če vidijo,da so kdo skrivoma plazi do ograje ali še čez njo.To je pomagalo.Sosedj o so si mislili,da mora biti krompir pa le nekaj posebnega,ker ga tako stražijo.Seveda jim žilica ni dala miru,da ne bi preplezali plot,si nakradli krompirja in gu doma skuhali in pokusili. Šmentana reč - sa‘j res hi slab!so pritrjevali.
Parmantje je zmagal.Opazoval je,du mu sosedjo noč za nočjo kradejo krompir - pa so ni hudoval,veselilo ga jo,da jih je tako speljal z zvijačo tja,komor jih ni mogel z dokazi in razlago.
Od takrat so ga sadili povsod na Francoskem in danes ni hiše,kot pri nas ne,kjer ne bi krompir prišel skoro sleherni d:m v tej ali oni obliki na mizo.
Kako jo pa k nam prišel?
Ali so ga dedje zomenj ;li "pri z dumu" za žlice,kuhalnico in škafe, kot to delajo danes za žito?Mogočc sc kdo starejših šo spominja,da so mu kdaj oče ali mati pravili o tem? Povprašajte,otroci in napišite.Šolski list "Iz našo doline"bi rad trke staro dogodke otcl pozabljenju.
Otroci,zima se bliža.Za vas skrbe po svojih močeh starši pa tudi šolska kuhinja Podmladka Rdečega križa,da ste siti.Kaj pa siničlce,kaj, kdo pa naj za te skrbi v času,ko bo snega na pretek in ko si ne bodo mogle same iskati hrane.Gotovo imate siničke radi in zato naj bo vaša skrb,da ne bodo preveč lačne.Dobre so razne lesene krmilnice,ki jih znate sami napraviti,toda boljše so one z cvetličnimi lončki,ker ostane hrana kljub dežju ali snegu vedno suha in ker lončki obešeni koncem vej nudijo ptičkom popolno varnost pred mačkami.V cvetlični lonček vlijemo raztopljenega loja v katerega smo stresli raznega semenj a.Pazimo samo,da bo luknja v lončku dobro z vejico zamašena,drugače steče precej loja ven. Vejica naj ne bo obeljena,ampak naj ima tudi vejice, da se siničke lahko vsedejo nanj e,ko prilete po hrano. Videli boste,kako kmalu bodo siničke zavohale nastavljeno hrano in tekom zime bodo toliko časa priletavale k lončku,dokler ga ne bodo popolnoma izpraznile.	^__lj
S* ' •
■v
0>'


V
Odpri roko,odpri srce,otiraj bratovske solze...
Zlate besede našega pesnika preroka Simona Gregorčiča,po katerih se ravna društvo Rdeči križ.To je ena izmed prvih človekoljubnih organizacij , mednarodna ustanova z najplemenitejšo nalogo.Po svojih močeh se tr^i,da čuva mir med narodi,razširjajoč nauk o ljubezni in slogi, in zbira sredstva,da pomaga onim,ki so pomoči najbolj potrebni.
Rdeči križ je ognjišče bratstva in ljubezni mod narodi,pomoč in uteha v težkih časih,obramba slabotnih,bolehnih in ranjenih,znak miru, solidarnosti in dobro volje med narodi.
Njegovo poreklo je v ljubezni in milosrčnosti.Njegovo delo se
vrši samo iz ljubezni.
Majplemenitqšo delo na svetu je lačno nasititi,pomagati nebogljenim in brigati se no samo za sedanjost,temveč še mnogo bolj za bodočnost in z.. pokolenju,ki pridejo za nami.
Svetu in božja jo zapoved:ljubi svojega bljižnega k_«kor samoga sebe.Zlato jo pravilo:Stori drugemu to,kar želiš da bi ob isti priliki storil on tebi,Toda najbolj zvišano je:Služi svojemu bratu v nesreči. Služiti mu z vso dušo in z vsem srcom,brez misli nu kako hvalo in za-
hvalo .
In kje jo boljšo polje za udej3tvovanjo v tem zmislu kot ravno v delu pri Rdečem križu?