o List 15. rp v 1 eca I L L ospo i I I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa eto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvaki 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 14. aprila 1883 II*» i Politiški oddelek. Vlada bila dobila novo večino in levičarji bi bili po tisnjeni zopet v opozicijo. Za Češko bi bil imenovan zopet poseben minister, pa tudi kaj druzega bi bila vlada pri- t v volila Cehom. Največja pridobitev seveda bi bila ta, da bi bil prenehal škodljivi vpliv levičarjev na vlado. m Že večkrat smo naglašali, da je težišče vse avstrijske pačnim postopanjem so pa Mladočehi Nemcem pripomogli Zbližanje čeških strank. na- notranje politike na Češkem. Od političnih razmer v do večjega vpliva. Začela so se bila znana pogajanja češkem kraljestvu je odvisna skoro vsa notranja politika ob osnovi nove večine in vlada sestavila je nekak pro- t • naše države. Zaradi tega pa obračamo vso pozornost na gram, v katerem so izražene tako rekoč skoro vse želje češke razmere. • levičarjev V Že v novembru lanskega leta so bila v Pragi neka ne more. Od tega programa vlada tako hitro odstopiti posvetovanja o skupnem delovanji vseh čeških strank. Jedenkrat je celo kazalo, da češki veleposestniki in Razne stranke so se bile sporazumele o neki skupni re- Mladočehi nastopijo popolnoma različna pota. Poslednji * soluciji, v kateri pravijo, da vsi hočejo braniti ona načela, so kar hiteli v levičarski tabor. Da se zveza Mladočehov katera vodijo do vresničenja češkega državnega prava, in levičarjev ne vresniči, je zahvaliti poslednje, ker sojo V primernega zastopstva Češke v ministerstvu, in se zanje tako rekoč odklonili. Levičarski vodja Plener se je izrekel « potegovati. Nadalje bodo delali na to, da se pravično proti taki zvezi, da izrekel se je tudi proti občni volilni spremeni volilni red, povekša deželna avtonomija, popol- pravici na katerem torišči bi se bili utegnili zjediniti noma izvede narodna jednakopravnost v vseh deželah levičarji in Mladočehi. Menda so se liberalci začeli bati češke krone. Dalje kakor do te resolucije ni prišlo, ali da bi'po uvedenju občne volilne pravice nemški vpliv se že to je bil vesel začetek. Le to je obžalovati, da v prak- za zmiraj znatno pomanjšal tičnem političnem življenji o tem složnem delovanji ni Da imajo levičarji toliko vpliva, imajo se zahvaliti bilo še ničesa čuti. Vse je kazalo, da resolucija ostane sedanjemu volilnemu redu, ki daje veliko prednost mestom, še večjo pa veleposestnikom. Po mladočeškem vo- na papirji. zadnjem zasedanji državnega zbora bili so razni lilnem predlogu bi pa te predpravice prenehale in število trenotki, ki so očitno kazali veliko oddaljenost čeških Nemcev bi se v državnem zboru jako pomnožilo. Na strank. Knez Schwarzenberg je bil nekoč nagovoril vodjo Kranjskem bi potem n. pr. ne bil voljen noben Nemec. Mladočehov, da bi storili kak skupni korak za imenovanje Mimogrede naj omenimo, da mi nikakor ne pritrjujemo novega ministra za Češko. Dr. Herold je pa zmajal z ra- dunajskemu „Slovenčevemu" dopisniku, da bi mladočeški mama in se celo pogajati ni hotel. Knez Schwarzenberg predlog bil za nas neugoden, ker bi se število kranjskih je potem sam stvar sprožil v državnem zboru in menda poslancev pomanjšalo na 8. poprej bil že tudi z ministri kaj govoril o tej zadevi. Ti nazori zde se nam preveč omejeni in je njih Vse je kazalo, da ta korak ne bode ostal brez vspeha. podlaga v starem kranjstvu, katerega še do dandanes Ministerski predsednik je obljubil, da bode kmalu ime- nismo preživeli. Nismo se še navadili vseh stvarij preso-novan nov minister za Češko. Levica je vsled tega bila jati z nekega višjega občnoslovenskega stališča. Vseh slo- nemalo poparjena, minister grof Kuenburg je dal svojo venskih poslancev bi potem bilo nekoliko več, nego jih je ostavko in levičarji so glasovali proti dispozicijskemu za- sedaj in to je glavna stvar. Pa še glede na Kranjsko 4 kladu. Da so Mladočehi tedaj razumeli položaj in pridru- v narodnem oziru bili na boljem. Pomisliti je, da oba žili se desnici, bi dispozicijski zaklad ne bil zavržen, glasova nemških poslancev paralelizujeta dva slovenska > > * f I »I glasoxa, tako, da v narodnih ozirih sedaj Kranjska prav odpravile. Letos je vodstvo južne železnice nekaj malega za prav vrže le šest glasov natehtnico, ko bi jih potem osem. dovolilo in res nekatere gorostasne tarife nekoliko znižalo, Da je kaj upanja, da se mladočeški predlog vsprejme, bi za kar se imamo zahvaliti posredovanju vis. trgovinskega bila tedaj slovenskih poslancev dolžnost, da glasujejo zanj. ministerstva. Vendar smo še daleč od cilja, kakor hočem Pa povrnimo se k naši stvari. Mladočehi so menda to dokazati. spoznali, da z združenjem z levico ne bode nič, ko so Na Kranjskem cvetela je pred leti mlinska obrt in njeni vodje se tako po robu postavili njih zares liberalnemu smelo se je reči, da so dotične pokrajine n pr. ob Bistrici, predlogu. Zaradi tega je pa mej njimi na kateri je cela vrsta mlinov bila, bile srečne in pre- začelo zmagovati pre- možne. Po diferencijalnih tarifih pa so nastali za naše pričanje, da brez sodelovanja s češkimi veleposestniki in mlinarje hudi časi, ker je bilo mogoče moko z Ogerskega Staročehi ničesa ne dosežejo. Obrnili so se sedaj do de- v Trst za nižjo ceno izvaževati, kakor so to zamogli naši želnozborskih klubov Staročehov in veleposestnikov, da bi mlinarji, ki so dobivali žito z Ogerskega, to pomleli in se začelo posvetovanje o skupnem postopanji v deželnem potem kot moko nadalje pošiljali v Trst. Vendar so naši zboru, v kolikor se tiče stvari navedenih v gori omenjeni mlinarji sicer z največim naporom še vstrajali, dokler ni resoluciji. Velicih nad mi ne stavimo v ta posvetovanja, ali mogoče je pa vendar le, da se nasprotja ublažijo, ko južna železnica nekaterim postajam in tvrdkam na Oger- skem dovolila posebnih refakcij in toliko nizkih tarifov, vendar na obeh straneh že spoznavajo, da ničesa ne opra- da so morali naši mlini prenehati. In sedaj stoji marsi- vijo, dokler ne bodo složni. kateri mlin, ali melje za „štulo", le da se še lastnik Nekaj več vspeha pričakujemo zaradi tega, ker se mlina ubrani popolnemu uboštvu. sedaj ta misel sprožila od mladočeške strani. Nekaj je Kot nadaljno krivico, prizadeto naši deželi po južni že s tem pridobljenega, da se taka posvetovanja sploh železnici moram navesti, da je ne le cela dežela, ampak vrše. Na vsak način to stranke le zbližuje in gladi pot celo njeno glavno mesto izključeno iz tako zvane nemško do sloge, katera je Slovencem. Čehom Južno železnico treba podržaviti. (Iz govora poslanca Fr. Povše-ta v drž. zboru dne 2. marca.) (Dalje.) Zasebne železnice skušajo veliki promet blaga pritegniti in dobiti na svojo progo, namen dovoljujejo za blago iz inozemstva dokaj nižje vozne tarife toliko za prevoz kolikor za vvoz blaga v našo državo, kakor za domače blago, katero more prevažati se na dotični železnični progi. Silno ugodne tarife je vodstvo južne železnice dovolilo trgovinski hiši „Cirio", ravno tako potrebna, kakor avstrijsko-ogerske tarifne zaveze, katero vživa Trst, Gorica ___, in celo mala postajica „Sagrado" (Zagrad pri Gorici). Dejansko je, da so stroški za prevožnjo blaga v Trst iz daljnih pokrajin nižji, kakor v Ljublano, kar ima za posledico, da ljubljanski trg ne more tekmovati v trgovini. Nasledek prekomorskih tarifov v Trst in iz Trsta pa je, da mora ljubljanski trgovec tolike tarife plačevati, da mu je nemogoče tekmovati celo v kupčiji z domačimi ptuji, inozemski ta pridelki. (Konec sledi.) Politični pregled. češki deželni zbor. Že pri prvem branji vladne vsled teh je odprta pot južnim zelehjadnim pridelkom v severne dežele, vsled tega propada vzgoja zgodnje vrtnine in Staročehi so bili za to,' da se ta predloge o osnovi dveh novih okrožnih sodišč, češkega v Slaneh, nemškega v Trutnovu, je prišlo do hude debate. Veleposestniki stvar v • izroci odseku za n. pr. zgodnjega krompirja na Primorskem. Prav tako zvani „diferencijalni tarifi" toliko škodujejo našemu izvozu in našo trgovino, obrtnijo in poljedelstvo toliko krivično tarejo; kajti dovoljuje jih južna okrajne in občinske zadeve. Mladočehi so hoteli, da se voli poseben odsek 36 članov, kateri bi se konečoo izrekel z odločnostjo proti nadaljevanjii sprave. Veleposestniki vso in Staročehi bi radi kako se izrekli za osnovo omenjenih dveh sodišč, ne da bi odločno se izrekli za spravo, zato so pa pri- železnica prekomorskemu blagu, ko pa veljajo za naše po- poročali stvar izročiti odseku za okrajne in občinske zadeve. staje in kraje, kateri so le navezani na južno železnico, ^^ tako formalno pokažejo, da po njih mnenji osnova teh dveh sodišč ni v zvezi z dunajskimi punktacijami, katere je dosedaj res silovito krivični visoki lokalni tarifi. Južna železnica pa to 1 kar odide s tem, da je za to inozemsko blago vselej pretresal poseben odsek Mladočehi so pa bili proti toliko nizke tarife dovolila, skuša š tem nadomestiti, da temu predlogu, s katerim se po njih mnenji prikrito hoče nadaljevati sprava. Naposled se je vsprejel nasvet veleposest- za naše postaje, ki so od nje odvisne, visoke tarife nastavi, nikov, ker so zanj glasovali tudi Nemci Odsek pa tudi zbor Pri tem pa nismo le zelo oškodovani, ampak mi moramo bode najbrže se izrekel za osnovo teh dveh okrožaih sodišč, prav tako kakor one dežele, katere imajo že podržavljene * železnične proge na razpolaganje, z našimi davki donašati, da se primankljej, kakoršni se pripeti pri prometu na državnih železnicah, pokrije. Kranjska, Moja domovina. dežela posebno hudo zadeta po južni železnici 9 ker je ta' glavna proga, ki od štajarske, oziroma hrvaške meje pelje skozi celo deželo do Jadranskega morja. Brezvspešni so bili vsi napori naše trgovinske zbor- ker sta v resnici potrebni. Češko najvišje sodišče. — Mladočehi mislijo v češkem deželnem zboru predladati, da zbor zahteva, da se za dežele češke krone osnuje posebno najvišje sodišče. Povod temu dal je znani ukaz predsednika najvišjemu sodišču na Dunaji, s katerim se je omejila pravica nenemškim jezikom pri tem sodišči. predloga. Pa vsaj ga najbrž stavijo samo zaradi tega, da pridobe več popularnosti. Kacega vspeha Mladočehi nimajo pričakovati od svojega Razpor mej češkim namestnikom in praškim nice in deželnega odbora, da bi se vsaj najhujše krivice zastopom je jako hud. V nemškem oddelku češkega deželnega v ii h ( I I I« k i N i k I I \ I šolskega sveta, je predsednik jako nedostojno postopal z za- Italija Parlamentarna- komisij ima preiskati Mestni svet stopnikom praškega mesta Heinrichom tega pritožil pri namestniku, ali je dobil od^o zaradi bančno afero, prišla je na sled prav neverjetnim škandaloznim da je s tem rečem. Dognalo ,se je celo, da so pri aferi prizadeti tudi vladni prestopil svoj delokrog, ker je ugovarjal predpostavljenemu krogi iz česar je razvidno, zakaj vlada tako prikriva vso stvar uradu. To je pa vzbudilo veliko na ministerstvo Sta Mej narodooi poj avl j se že zaradi vladnega prikrivanj ročeška večina sklenila pritožiti se mej Cehi Mlado- bančnih dogodeb Milanu bil je te dni velik shod, na ka Čehi so pa predlagali, da se proti postopanj namestnikovemu terem se je protestovalo zoper napominano vladno prikrivanj izreče najodločnejši protest, izda nekak oklic na prebivalstvo kateri naj se nabij po zideh in kar zapre več nemških šol v Francija Carnot si je izbral ministerstvo prav Pragi. Večina pa teh predlogov ni odobrila, ker bi se ž njimi ne doseglo druzega, kakor da se razpusti mestni zastop. po svojem ukusu. On ne mara v ministerstvu nobenih veljavnih uglednih in duhovitih mož Da vseh teh lastnostij nimajo ravno novega ministerstva v tem so vsi časopisi skoro brez Dunajski mestni zastop Te dni vrše se na Du- razlike edini. Za gotovo se domneva, da novo ministerstvo ne naji dopolnil olitve za mestni zbor. Protisemitje se nadej bode dolgo gospodarilo, temveč, da bo tudi to kmalu palo da pridobe nekaj mandatov. V mestni zbor so začeli prhajati tudi protisemitj ker i premenjenem občinskem redu Anglija Najbolj nasprotuje se homeruli v Ulstru morejo vtč narediti klepčne Dolenje-avstrijski deželni maršal grof Kinsky Tu vrše se shodi drug za drugim, na katerih se homerula opisuje kot za narodno blaginjo Irske nevarna postava. Temu nasprotovanju se pa ni nikakor čuditi. Takozvani orangisti. ki odložil svoj deželnozborski mandat, ker je voljen v upravni nasprotujejo pravični homeruli, imajo namreč sedaj vso odbor deželnegM zemljiškega kreditnega zavoda Liberalcem ta mož poslednji čas ni drugi pride na njegovo mesto oblast v rokah, vrši se vse po njih volji. Katoličani ki po bil povsem po volji in se vesele, da kdo j^ekaterih mestih celo v vpčini, nimajo v nobeni korporaciji kakega svojega zastopnika svobodno homerulo bi namreč Razpor mej nemškimi liberalci in nacijonalci se j-^zmere predrugačile, na krmilo bi prišla pravica, in samoob je letos pokazal v češkem deželnem zboru Dosedaj so pristasi lastnega ospodarj orangistov na Irskem bilo ko ne t" ----- r VI • laotucga ^vapvvii*! J vojL» v/i. uu^^k^vs/< ^^^^^^ ---- ----- obeh strank bili vkupe v jednem klubu. Letos so pa nemški g^ orangisti tega boje, je tudi lahko umljivo, da na shodih nacijon izstopili iz tega kluba Ogersko Madj kažej celo z vstajo pretijo za slučaj če homerula postava postala vedno odločneje svoje na- Vkljub temu rovanju proti homeruli pa Gladstone in njegovi sprotstvo do Avstrije in s kupn vojske. Jeden poslancev je somišljeniki vendar le upajo, da v zbornici proderejo s svojo sam k se e kel, da ga je sram nositi portepej homerulo. Celo to upajo, da bo ista še ta mesec v drugem ke. Honvedi so oklenili, da odkrijejo spomenik leta skupne vojs 1848. in 1849. leta palim honvedom dne' 21 na ta dan tudi bili honvedi i maja ker so branj vzprejeta Večino računajo na 40 glaso Budim. Odklonili so pa jedno glasno, da bi se okrasili grobovi palih avstrijskih vojakov Jeden je celo predlagal, da naj se ta dan podre Hentzyje^ spomenik. To so mnogi odobravali, ali sklenilo se pa vendar dne ralci Srbija t. m Prv seja novoizvoljene skupšč je' bila Prišli so vsi ministri in poslanci. Ker imajo libe 63 po za klepcnost jih je pa treba 68 so radikalci zahtevali, da se morajo poslanci po imenih prešteti in se tako konštalirati, da liberalci nimajo večine v skupščini. Ker vlada tej zahtevi ni hotela ustreči, zapu4ili so radikalci in ž njimi vred tudi oba naprednjaška poslanca dvorano. Spajanje (lotanje). (Dalje.) 4.) Deli morajo imeti na zveznem mestu obliko je torej v skupščini le še 63 poslancev, na kar se je talo vlada lego, ki sta ugodni trdni zvezi. Ako se n. pr. robovi 1 zj av kup da je I upščina tudi sedaj sklepčna, ker prav za prav ne šteje 134 poslancev, temveč le 125 poslancev topo stikajo, potem je njih zveza manj trdna, kakor če smo jih na pošev odrezali in skupaj stisnili. 5.) Lot se mora primerno in ne preobilno položiti in je torej za sklepčnost treba le 63 poslancev. Volilni red zvezno mesto. Ko se topi, mora teči v razpoko in jo napolniti, a površine ne sme zakidati in t 6.) Pri otlih predmetih moramo skrbeti, da zamore zrak iz njih uhajati, kedar jih lotamo. Ako tedaj spajamo sklenjen od radikalcev po vladnem mnenju ni velj je ta trditev vladna smešna, je jasno, neveljaven, bi bile neveljavne Ko Da bil volilni red ivne tudi vse volitve, torej tudi volitev liberalnih poslancev, kajti tudi ti so bili po tem volilnem redu i Z) naj rušijo tudi ustav olj V mislu te neosnovane trditve se cijski odsek, je umev Kratko, liberalci hočejo gospodariti in potem otlo kroglo iz dveh polukrogelj, treba napraviti na primernem, ne preveč vidnem kraji malo luknjico, skozi katero mora uhajati zrak. 7.) Toplota mora biti tolika, da se lot popolnoma in hitro stopi. Včasih razbelimo ves kos, vsasih pa samo potem skupščina konstituirala. Kako deluje liberalni verifika Eazveljavil je samovolj več olitev radikalnih poslancev, vsled česar imajo liberalci sedaj 74 po slancev. Ostali radikalni poslanci so se pozvali, da pridej v v • skup temu poziv sicer, se njihovi mandati razveljavijo. Ako radikalci ono mesto, katero lotamo. Glede na razne razmere upo ne bodo sledili pisale se bodo nove volitve ki se pa gotovo ne bodo vršile tako mirno, kakor prve, kajti narod rbski po ečini na strani radikalcev azburjen zaradi samovolj postopanja liberalcev močno Ravno rabljamo sledeča razgretja: Razgretje na prosto žarečem oglji, katerega se poslužujemo pri.Iotanji s trdimi loti in pri večjih predmetih. Razgretje na železni plošči ali pa v železni po- došli telegrami javljajo, da je kralj Aleksander minolo noč dal regente zapreti in je njim naznanil, da se proglaša za polnoletnega. Kralj imenoval je takoj mi- g^^jj^ kedar spajamo veliko število malih predmetov nisterstvo pod predsedstvom Dokiča. Vojska je prisegla kralju zvestobo. Hiše regentov in vseh ministrov so obkoljene. Proklamacija kraljeva je ravno izšla Vse zvršilo se je v najlepšem redu Razgretje nad prostim plamenom. Razgretje s pihanim plamenom ali s puhalnico (Löthröhr). Konec plamena se napelje na ono mesto, ka- / tero hočemo spojiti. Dotični predmet se položi na košček v Evropo. To indijsko blago je kmalu izpodrinilo domače lesnega oglja ali pa ga držimo s kleščami. Jako priročne barvilo napravljeno iz oblajsta. Poprej so v Evropi v veliki so za male objekte tako zvane spajalne klešče (Löthröhr- množini pridelovali oblajst in iz njega delali modra in ze-zange). če se bojimo, da bi plamen poškodoval sosedne z mokrim peskom. dele našega predmeta, jih pokrijemo Razgretje s spajalom (Löthkolben). lena barvila. Dobrih sto let posebno Angleži v Indiji goje razne rastline, iz katerih se indiga dela. Pa tudi v Ame- riki se v gorkih Pe teh splošnih opazkah o lotanji hočemo glavni tacih rastlin. krajih mnogo bavijo s pridelovanjem skupini spajanja, namreč mehko in trdo lotanje, nekoliko poprobneje opisati. » Mehko lotanje. « s Mehkega spajanja se tedaj poslužujeniio, kedar lo-tamo stvari, ki ne prenašajo hude vročine. To velja n. pr. o lahko tekočih kovinah, o svincu, cinu, cinku, pocinjenem železnem plehu i. t. d., ali pa o izdelkih, ki nosijo razne okraske, katere bi ugonobili s hudim ognjem, kakor pri • • izdelkih iz drazih. kovin, okrašenih s kameni, finimi or- namenti i. t. d. Tudi pri zelo velikih predmetih, katerih ne moremo na jedenkrat razgreti, uporabljamo mehko lotanje. Jako pogostoma pa segamo po mehkih lotih tudi • • vsled priročnosti in. hitre uporabnosti njihove. Mehko spajanje izvršujemo večinoma s pomočjo spajala. Če je spajalo novo ali pa sveže spiljeno, je moramo najprej prirediti za vsprejem lota. To se zgodi na razne Nekateri spajalo lepo opilijo, potem ga vtaknejo načine. v aztopljen, s kolofonijem poti ein; drugi drgnejo azbeljeno spajalo po koščku čina, ki je poti lofonijem tretji ;en s ko- belijo spajalo, drgnejo ž njim po kosu č drgnejo ^ spajalo salmijaka, potem denejo nanj malo cina in vnov po salmijaku, cinjarji (Zinngiesser) pa vtaknej brez kolofonije v raztopljen ein. :. • « Spajalo se mora med lesnim ogljem razbeliti. Lotna paziti je, ka- ploskev naj bode pri tem obrnjena kvišku in da ne pride v neposredno dotiko z ogljem. Pbskve tere hočemo sciniti, treba poprej svetlo spiliti ali ostrgati lepo prirediti drugo tresti Nato se drugi in potem s kolofonijem po-dene košček cinovega lota na dotično mesto, vzame razbeljeno spajalo in ž njim raztopi in zdrgne činov lot. Ko sta obe ploskvi na ta način pocinjeni, se nad ogljem nekoliko segrejeta, skupaj stisneta in tedaj s spajalom spustimo nekoliko lota med razpoko. Ko to delo dovršeno, odpilimo in odstranimo ves lot, kar ga je prišlo preveč na ploskve. Navadno pa se vrši lotanje še bolj priprosto. (Dalje prihodnjič.) Mej najvažnejše Indiga. modre bar je gotovo šteti in- digo. Ta barva se rabi jako v barvarstvu. Dobiva se iz raznih rastlin, katere največ rastejo v Indiji. Evropi Da je indiga tako hitro izpodrinila oblajstovo barvilo, moremo SI tolmačiti S tem, ker pride mnogo cenejše in je jako izdatna. Vvažanja niso mogle preprečiti niti vlade r z najstrožjimi prepovedbami. Kar se tiče pripr indi moramo omeniti, da rastline, iz katerih se dela to barvilo, denejo se v vodo, v kateri je nekoliko apnenega apna, da se začne nekako vrenje. Zeleno-rumena tekočina se potem odtoči in z me- šanjem, kolikor je moč, pripravi z zrakom v dotiko. Indiga se v vodi sesede in se izpere ter posuši. Tudi se da indiga umetno napraviti, ali dotični načini so tako dragi, da smemo reči, da je vsa indiga, ki pride v trgovino, napravljena iz rastlin. . Indiga opisana na gori omenjeni način, je v kosih V temnomodre ali pa vijolčaste barve. Ce se drgne dobi bakreni lesk. Glavni sestavni del indige je indigno modrilo, potem je pa v njej še indigno rudečilo, indigno rujavilo ii indigni lim. Potem so v njej še voda, razne soli in apno Našlo se je pa že tudi da je indigo bilo primešano ber linsko modrilo, škrob, razne smole i. t. d., katere stvari so se seveda nalašč primešale. Vrednost indige ravna se potem, koliko je v rijej modrila. V najslabših vrstah ga je komaj 20 o/o, v najboljših pa celo SO^/q. Zatorej je cena indigi jako različna. Za vsacega barvana je velike važnosti, da zna dobro blago ločiti od slabega, modre barve, lahka in čista v prelomu. Dobra indiga mora biti temno Ce jo drgneš mora dobiti živ, kovinski lesk. Na vodi mora plavati in se v njej popolnoma razdeliti, ne da bi na dnu pustila kaj peska. Če dobro indigo poškropiš z vodo, popije vodo jako hitro, in se tudi jako rada razlomi. če se indiga v vodi potopi ali se nerada lomi, v Ce lahko zanesljivo rečemo, da jej je apna primešanega. indigo drgnemo s kako trdo stvarjo, pa se ne začne sve- teti, in je njen prelom hrapav ali zrnat, je blago slabe v vrste. Ce se dobra indiga vžge, ostane razmeroma le malo belega pepela, če se hitro razbeli, se pa pokažejo rudeče pare. (Konec na Obrtnijske raznoterosti. Prah za zlatenje kovin. Kovine lahko pozlatimo, ako jih drgnemo z naslednjim prahom: 20 delov zlatega klorida, 60 delov ciankalija, 100 delov vode, 5 delov vinskega kamna in 100 delov krede. Kovina se poprej dobro osnaži in skozi je jedini oblajst, iz katerega se ta barva dobiva. Nekateri ^^^^ kislino potegne, potem se pa navedena zmes z volnato mislijo, da se indiga rabi v barvarstvu najmanj že kacih 2000 let. Drugi pa mislijo, da je „indicum", katerega omenja Plinij bila le nekaka slikarska barva. Od 16. sto- letja Holandci iz Indije vozijo v velikih množinah indigo izdelovanj cunjo drgne po njej. — Izdelovanje lima in gelatine popisuje zelo primerno in pregledno knjiga: Die Leim- und Grelatin-Fabrikation F. Dawidowsky. Hartlebens Verlag. Cena 1 65 gld von Posebno mizarskega lima je dobro popisano Staro olje odpravimo iz oslic in brusov, ako jih splošen in jeden poseben, katerima se je od predlanskega ečkrat dobro speremo s petrolejem, ce pa to ne pomaga, po- dobička odmerilo. 669 gld. 8 kr., oziroma 226 gld. 57 kr. topamo takole: V vodi namoči krede in jo dobro, zmešaj, tako a ima toliko konsistence kakor navadni lim. Potem ogrej iglico na peci in jo s pomočjo krtače dobro namazi s kredo, [reda se kmalo navleče olja. Ko se je to zgodilo, jo je treba skupaj 895 gld. 65 kr.. Uprav zadnji stavek § 4. hranilničnih pravil določuje, namazati. Ko- istrgati in kamen še enkrat ali dvakrat ž njo ečno je olje popolnoma zginilo. Ženski obrtni nadzorniki se bodo vpeljali na Angleškem. Tam deluje mnogo žensk po tovarnah in za te bodo a poskusüjo imenovali dve nadzornici, kakor je obljubil mi-lister notranjih zadev, Asqueth, neki deputaciji. da se o reservnej zakladi mora voditi poseben račun. Tej » določbi ustregla je hranilnica s tem, da je izločila navedenih 895 gld. 65 kr. iz prometnega imetja hranilnice v ožjem pomenu besede, napravila iz njih kakor rečeno, dvojno reservo, ter vpeljala za vsako posebej svoj račun oziroma svojo upravo, kakor na,na dokazuje to računski — Bistveno pa Nov trnjek. V Ameriki so izumili nov trnjek za ve- zaključek leta 1892. na strani 9. in 10 ike ribe, sulce i. t, d., za katere, sedaj ribiči vzamejo male se razlikuje ta zaključek mestne hranilnice ljubljanske ibice ali žabice. Uboga živalica je živa prebodena; vsled bo- ^^ ^^ ^g^j^ ^ tem, da se je odstranil prehodni ečin se meče v vodi sem ter tja, s tem pa zbudi pozornost elike ribe, katero hbčejo vjeti. Amerikanec H Welch pa ene ribico v stekleno cev, -krog katere so privezani trije tr-ijeki. Ribica ostane brez muk živa v. cevi io velika riba, ka- račun, ki je izkazoval na posebnern mestu bilancije za leto 1891. razliko izgube in dobička vsled kurznih diferenc v vrednosti efektov pri nakupu in pa po borznem kurzu ero love, vidi svoj plen še celo povečan, ker tiči v okrogli zadnjega dne upravnega leta ter se spojil z računom iz- :evi. Zažene se nanj in vjame v trnjek. Eibico vabnico malo-:daj požre, ker se poprej zamota v trnjek, tako da jedna ri-lica lahko služi za več slučajev. ki se pokaže v vsem obsegu glavne Kmetijstvo. - (S 'p Po Mestna hranilnica. Slavni mestni zastop! pravilih mestne hranilnice ljubljanske gube in dobička, bilance.. Po takej obliki in vsebini zadostuje računski za- 9 ključek vsestranski. Finančni odsek pregledal ga je natanko ter se pre- * veril, da so vsi v njem nahajajoči se podatki resnični da so števila prava, sklepne svote veljavno zračunane da se vsi sestavki v bilanci med seboj pravilno vjemajo, ? 27. in da so izkazani zneski v popolnem soglasji z onimi v očka in 39. spada v delokrog občinskega sveta tudi • t )regled in potrditev vsakoletnega računskega zaključka računskem za- :a .mestno hranilnico' ljubljansko. ♦ * djučku, ki ga je položila mestna hranilnica ljubljanska :a tretjo upravno dobo: od dne 1. januvarija do dne 31. t lecembra 1892. leta, poroča finančni odsek nastopno: Zaključek sestavljen je v postavni obliki ter izkazuje lenarni promet v prejemkih in izdatkih, bilanca aktivov n pasivov, račun izgube in dobička, efekte po naslovih n po kurzni vrednosti dotičnih knjigah. Finančni odsek se je dalje prepričal, da tudi škontrujoči odsek hranilničnega upravnega odbora tekom leta 1892 večkrat škontroval pokladnice v mestni hranilnici in vse gotovine, efekte in vrednostne predmete sploh našel vedno v vzoi nem redu Isto tako je ta odsek večkrat v letu pregledoval hranilnične knjige in račune, ter po mnogobrojnih pre- skušnjah se osvedočil da je knjižba pravilna in da so dn 31. decembra 1992. m )romet ter vspeh mestne hranilnice ljubljanske od njega )tvorjenja dne 1. oktobra 1889. 1. do dne 31. decembra 1892. 1. Pridejano mu je uradno poročilo, s kojim je v :vezi s pregledom prometa in vspeha za napominano dobo iprav vstreženo določbi § 39. hranilničnih pravil. računi natančni. Zlasti pa je še začetkom letošnjega leta s posebno marljivostjo in podrobnostjo pregledal vse blagajniške in računske beležke in predmete mestne hranilnice iz-za leta 1892. ter tudi takrat našel vse v i edu (Dalje prihodnjič.) Poleg ;ega ima računski zaključek izkaz, koliko je bila vsaka m )osamezna vložna knjižica vredna koncem leta 1892. z glavnico in obrestmi skupaj. Kmetijske raznoterosti. Varujte pajke Navadni ljudj zmatraj pajke za škodljive živali in jih pridno pokouča opazuje, Kdor pa pajke bolj s-^ je pa že prepričal, da so na polji in v gozdu jako koristne živali. Polove v svoje mreže neštevilno škodljivih mr- Odlikuje se ta računski zaključek po svoji sestavi gesov, posebno listnih ušij. n vsebini od dosedanjih zaključkov mestne hranilnice jubljanske zlasti v tem, da prinaša pregled prometa in uspeha mestne hranilnice ljubljanske za celo dobo njenega )bstanka do 31. decembra 1892. 1. Na ta način je jela iranilnica popisovati po številkah svojo zgodovino, ozi- Obrezovanje živih meja. naj meje obrezujejo v pozni spomladi Mnogi priporočajo, da se To pa vsekako jako škodlj V mejah guezdi jako mnogo koristnih ptičev, in pri obrezovanji se mnoga gnezda poškodujejo, ali pa stari tiči od-pode, da popuste mladiče. Pa če tudi stari tiči mladičev ne 'oma svoj razvitek in napredek. Dalje se odlikuje ta puste lažje selej, j obrezov v škodo, ker po odstranj listj jede pridejo do mladih tičev in jih pokončajo. Mej naj •ačunski zaključek od prejšnjih tudi v tem, da izkazuje )rvikrat račun o rezervnih zakladih. t Vsled sklepa slav. občinskega zastopa z dne 17. . ustanovila sta se v zmislu hranilničnih se torej obrezujejo od avgusta do konca februvarija, kadar tiči ne gnezdij Ohranjenje grozdja. Da imaš dolgo sveže g rozdj po naj a )ravil 1892. zimi, zakapaj pecelj si ga odrezal s pečatnim voskom in grozdje obesi v kak suh, zračen, nemrzel prostor. Na tak 4. in 5.), dva rezervna zaklada, in sicer jeden način lahko grozdje dolgo po zimi ohraniš ■f. Poučni zabavni Potopisne črte. jubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) odbila ura 10, vstopil sem notranja stor palača, Schmidt stala koliki kinč jugoslovanske akademije. Ako povem, da je ta krasna načrtih slovečega stavbenega 4noj str a Franca slogu italijanske renesance postavljena, blizu 300.000 goldinarjev, zamor azvideti ona svoji zunanjosti Zrinjskemu trgu. nanjostjo njeno notranje vjema popolnoma njeno zu- vnovič moram .tudi častno omeniti temelj jugoslovanski akademiji vložila zopet tako zvana „mrtva roka". Slavnoznani dijakovski biskup milg Josip Jurij Strossmajer uzor najiskrenejšega rodo domoljubja je namreč akademije strokovni zvedenec v mnogih vedah, utemeljitelj in pokrovitelj jugoslovanske 14. marci ja 1366. obljubil darovati jej zbirko svojih s težkimi novci si pridobljenih umetnin tudi z darovnico oktobra 1868. spolnil. Zbirka bi se bila imela vendar vročiti akademiji veledušnega darovatelja Kmalu smrti svoj blagi namen spremenil tako, da hoče storiti to koj, ko bo imela akademija potrobne prostore to skrbeti je hotel darežljivi mecena tudi dne 25. mar cija 1875 goldinarje daroval za zgradbo akademijske palače 40.000 ; tej velikanski svoti je kasneje primaknil posebej 2000 ene same r 20.000 gld.; za dekoracije v arkadah gld. (Dar 62.000 gld. suhega denarja je pač dogodek, ki se ne ponavlja vsaki Ako vzamemo da je zelo o ravno tem času zidati slavni biskup Strossmajer lastne stroške tudi prekrasno novo stolno cerkev v Dijakovu, katera je baje pravo stavbeno čudo naših časov, lahko priznamo, da je hrvatska zgodovina vseh časov komaj imela Strossmajerju enako darežljivega rojaka. tema dvema velikanskima daroma svojej domovini, postavil si je blagodušni gospod spomenika, ki bosta slavila njegovo ime sto in stoletja.) Ko je bila akademijska palača izgotovljena, je s pismom od dne 7. julija 1882. izjavil, da se umetnine na njegove stroške zamorejo prenesti iz Dijakova v Zagreb. Ko se je to zgo- dilo, trudu so se slike po tih arhitekta H. Bollea in po of. dr. Kršnjavega v dvoranah II. nadstropja po namestile, je bila v dan novemra 1884. galerija po samem veledušnem darovatelj m vtemeljitelj milg stranij obsegajočo knjižico „Akademijska Strossmajerjeva", ki obsega vvodu kratek zgodo vinski popis daljnih razpravah služi izvrsten ciceron" (voditelj tolmač) predsobi in po galerijskih dvoranah, predmetov skih mašnih oprav predsoba sama ogledovanje; vmes dvoranah znamenitih dragocenih starin-navedem le števila Strokovnjak in lajik imasta tedaj dovolj občudovati dovolj ogledovati m trdil sem onim, pač ne opustim svetovali: če pridem Zagreb ogledati si Strossmajerjeve galerije Tudi vložene svetujem vsakemu Slike razne velikosti vse simetrično primerne pozlačene okvirje glede svitlobe vravnane vajo svitlo pobešene primeri ujavkastimi zastori visoka tako okna bliščoba. (Mislim, zastori odgrnejo.) kanskih, posnetih slik v ; dalje resni oblačnih Omeniti zgotovljenih tako, da i o dobi zagrnjena omejena presilna deževnih dneh arkadah slavnem Rafaelu dveh ondi stoječih doprsnih kamnitih tudi sredi krasnih srednjega renje nadstropje vodečih stopnic postavljenega doprsnega kamnitega kipa vtemeljitelja akademije samega, milg. bi-skupa Strossmajer-ja. Po mojih nemerodajnih mislih vendar izbral za kip orjaka izmed jugoslovanskih primerno ograjea močno bati. rodo domoljubov koriran prostor zlasti kakor sedaj pri stoj - bati * « politična sapa tudi temu doprsnemu kedaj Hrvatskem, pripetila kaka enaka nečast, kakor se je zgodila sliki preslavnega biskupa neki družbeno-bralni odstranilo nehvaležno sobi Gradci) namreč neizkušeno hrvatsko dijaštvo smo nedavno nekje brali mija hoče prekrstiti vonska akademija ime vse oslovanska akade-Kraljevska hrvatsko-sla- to, ker je biskup Stross- mnenji vladnem majer pokrovitelj akademije, delovanje akademikov preveč slovanskega značaja, današnjim gospodom slovanski žavno idejo . Rajši drugo vse, nego more strinjati z madjarsko (Dalj sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Krotek hrošec. V Ameriki se neka gospa peca po « sebno s hrošči in jih kuša ukrotiti in udomačiti listi pripoveduj da je jedneg bila tako ukrotila Ameriški in udo- mačila, da je na klic pritekel k njej. Žal da je ta ljubeznj živalica po zimi poginila. Ledene gore Letos so se posebno na severni strani Nemškega morja nakopičile cele kope ledu. Več ladij se je biskupu Strossmajer slovesno odprta, ter po sklepu aka- ponesrečilo demije v vedni spomin častno nazvana: Akademijska ga Potresi. Dne 13 m m bil je močen potres v Halmi lei Strossmajerjeva tt Toliko ob kratkem o prvotni pri Szatmaru na Ogerskem Več dimnikov se je podrlo Pri zgodovini jugoslovanske akademije Da bi se spuščal pri ni in ne more biti moj namen popisu v nadrobnosti. Vsakemu obiskovalcu galerije pa svetujemo predsobi pri vhodu kupi za neznatno ceno 30 novčičev šoli je zid močno razpokal. Zvonik protestantske cerkve se je močno majal. Tudi drugod po Ogerskem čutili so ta potres Dne 15. m. m. je bil potres na otoku Euböa, ki pa ni napravil nai SI v dosti škode Dne 11. m. m. so pa v Solunu čutili dv^ močna sunka, ki pa menda nista nobene »kode napravila i I I i J Al ..J , U 133 Znanstveno potovanje podporo dunajske akademij Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji znanosti je odšel v Tesalij da znanstveno preišče Pinduško Žapnija Kropa je podeljena č g. Franc.sku Höoigm ozemlje, zdravnik dr. Evgen Halacsy. Dosedaj ta kraj m se danjemu župniku v Osilnici V stalni pokoi so stopili se- v v cc. skoraj nič znanstv Umrl je dne preiskan 16 m. m v Krakovu v Gralicij J. Belar, župnik Eovtah : Anton Namre, župnik v Smar znan tinu pod Šmarno goro; Tomaž Slibar, župnik v Dupljah poljski % let narodnogospodarski pisatelj Supinski v visoki starosti se naseli v Kranja, in Ignacij Mali ekspozit v Eibnem V Versailesu je umrl najstarši francoski general Kot farna upravitelja sta nastavljena čč. gg.: Mihael Trček v Smar Anthouardou grof de Vraincourd jeden posledjih imejiteljev tnem pod Šmarno goro in Janez Hladnik v Eovtah nad Logatcem Helenske svetinje. Imel je že 97 let Osobna vest. Okrajni sodnik g. Wenger Gornjem Pomladni glasi III. imenuje se knjižica katero so Gradu imenovan je svetniškim tajnikom pri deželnem sodisci izdali ravno kar ljubljanski bogoslovci. Uredil jo je Aloj Ljublj Stroj Namenjena je slovenski mladini. Posebno času primaren Častnim občanom je izvolil občinski svet životopi sv. Očeta. Mi to knj toplo priporočamo Ne vezan izvod stane 20, vezan pa 30 kr penski pri Vipavi, g. dr. Andr. Ferjančič-a, državnega poslanca in namestnika državnega pravdnika v Ljubljani. Občinska volitev občinski odbor v Ložu so za župana g. Gregor Lah. poštar v Ložu, za sveto i z volj valca gg. Franc Kovač in Jakob Mlakar Domači pešpolk «Slovencu» v odgovor Sobotni „Slovenec" skuša št. 17 premesti elikih vojaških vajah v Celovec, v Ljubljano pa pride oas pobiti navajajoč, da je ljubljanskega škofa grajala, dili oči Neue Freie Pr dne marca se po \ graški pt^špolk št 27 Toliko v pojasnilo na našo zadnjo tem seveda meče Mi nismo nikdar trdili ne pa hvalila, kakor smo mi tr- lahkovernim čitateljem pesek v morda „Neue Freie Presse^ notico glede te zadeve da Južna železnica uvela . je s 1. aprilom na vseh progah novo tarifo, zaradi kake stvari škofa ne bila grajala. Trdili smo le, da ga je hvalila zaradi tega, ker je domnevala, da pospešuje naš domači razpor. To je tudi zares storila v svoji jutranji številki dne 14. januvarija in tega „Slovenec svojih Južna železnica sicer in to za tovorno in osebno vožnjo trdi da ne more tajiti in to z novim tarifom gotovo a razne pritožbe indu-jjejo tega. Mestna hranilnica ljubljanska. Upravni odbor ustregla vsem interesovanim krogom strijcev, ki se čujejo že zdaj ne potrj dokaz da je razpor mej Slovenci tudi pod katoliško pretvezo nemškim liberalcem v korist. Mi smo dotični faktum naveli zaradi tega, da dokažemo škodljivost prepira, ne pa, da bi mestne hranilnice ljubljanske izvolil mesto odstopivsega g Fr Ks Souvana, novim predsednikom podžupana ljublj skega, gosp. Vasa Petričiča hoteli škofa grditi pač ne more biti kar smo odločno naglašali Naša dolžnost Splošni shod poštarjev bode dne 24. aprila na da bi vsak glas o ljubljanskem škofu po nemških listih navajali, posebno če ni v zvezi s tem, za kar «e gre. Tudi bode pa „Slovenec" priznal, da se vsakemu časnikarju lahko pripeti, da kako stvar pregleda, kar se je nam Da je pa na to. Dunaj v mali dvorani glasbenega društva Zbornica kranjskih zdravnikov Vlada do\ da se ustanovi v Ljubljani zbornica kranjskih zdravnikov lila. Volitev je razpisan^ na dan 15. maja t V zbornico oliti tudi zgodilo glede dopisa, katerega navaja ,Slovenec bo odborniko m namestnikov dne marca Fr Pr." se jezila na škofa temu Mlekarska zadruga na kamniških planinah bilo v prvi vrsti povod, ker se je govorilo, da deluj Posestniki imajo čez poletje veliko živine na paši na kam da jezuitje kupijo Križanke in osnujejo slovensko gimnazjjo. Da je slovenska gimnazija, bodisi duhovska ali svetna, našim Nemcem in nemškutarjem trn v peti, to je gotovo. In če kaj tacega pospešuje škof ljubljanski nemški liberalni listi. „Neue Freie Presse niških planinah odločili so se izdelavati sir. Sklenili tanoviti mlekarska zadrugo so že leto s pričeti z izdelovanjem sira. Občinski mestni svet tržaški Minolo soboto naravno, da ga napadaj naznanil primorski namestnik tržaškemu županu, da je mini je tudi strijskim .JWUi. —--------J sploh slavo pela zaradi njih pastirskega lista pred pustilo mestni občinski svet tržaški ozirom na škofom zadnjimi državnozborskimi bili naperjeni proti protisemitizmu volitvami, ker so nekateri odstavki hvalila tudi še posebe linškega škofa in dunajskega nadškofa sterstvo ra^ ^ to, da je itak že potekel mandat občinskega sveta in so bile že določene nove volitve, presenetil je ta ministerski ukrep vse po tem skrajnem sred- vzrok. O tem vzroku in iz jednakega povoda je prebivalstvo tržaško Da je vlada stvu morala je imeti za to poseben "To je pa nikakor ni oviralo prej in pozneje zaradi driizih njanja za da rečij škofov ne bila napadala širijo se razne go\ mej katerimi je najbolj razširjena in n. pr. zaradi njih poga- tudi najbolj verjetna ta, da verske' Šole! Židovski listi hvalijo škofe, kadar store pustila, ker je menda namei vlada občinski svet zato raz-a radikalna lahonska gospoda kak korak, ki utegne koristiti nemškim liberalcem; napadajo v mestnem zboru na demonstrativen način slaviti srebrno po jih pa, kadar je njih delovanj nem?kim liberalcem v škodo, roko kralja italijanskega Da lada preči to protiavstrijsko Tako je tudi z napadi na našega knezo-škofa Dokler so do- demonstracijo, je razpustila občinski svet Lahonska radikalna mnev da pospešuje samo razpor v narodnem taboru, so ga stranka led tega močno poparjena in boji se, da za n]o hvalili, ker je ta razpor najbolj njim v korist ko se ie začelo izid volitev se imajo šiti začetkom maia ne bode tako govoriti o slovenski gimnazij so pa pali s kolcem po njem ker slovenska gimnazija se ne vjema z njih težnjami ugoden, kakor bi mogel biti, da ima ona v svojih rokah, vod- " ...... a tudi stvo pri volitvah in ne vlada Ta strah radikalcev je Odlikovanji rojak Jan Zadnikar trgovec upravičen, kajti Slovenci in konservativci se p marlj s steklom v Gradci sin tukajšnjega posestnika in pasarja Va- giblj pripravlj na volitve, če tem priskoči še vlada lentina Zadnikarja je izumil steklene kopelne banjice za tiče na pomoč, potem so radikalci o ubljeni, kajti s svojim slabim Za to iznajdbo ga je akademij znajdbe v Parizu odlikovala gospodarjenjem prišli so že ob vse zaupanje s tem, da ga imenovala svojim častnim članom Frančiškanski samostan na Brezjah se bode poslala lepo diplomo in medalj ikatero si je pridobil sluge dobil na Igu, v To Janez Zadnikar že peto odlikovanje, pričel morda še letosnj leto graditi, kajti prostor za stavbo Zlat križec za- že kupljen in tudi vsi stavbeni načrti so že izdelani Vek. Minatty gozdni oskrbnik grajščine Sonegg, znak priznanja za njegovo dolgoletno požrtovalno in Darilo Preč kanonik dr. Čebašek daroval in zvesto službovanj cerkvi pri Mariji pomagaj na Brezjah prelepo monstranco v vrednosti 1800 gld. « Romarski vlak v Rim vlakom odpeljalo se je minoli ,. da se poklonij posebnim romarskim romarj Eim pondeljek nad 300 slovenskih ob njegovi škofovski petdesetletni Očetu p^^pežu I XIII I 4 neka M Redka starost. V Sanaborii pri Vipavi umrl Z do pr\ dnii o v letu svoje starosti Eanj le je še kmetske posle svečana t. 1. okrog hodila in opravljala male se. ozdravi, popolnoma Umrl je minol) soboto sodni pristav v p. v Ljublj v m Ustrelil se je v torek v Trzi gosp P Cucek C. kr ozdravljanj dokazujejo Natančne m trgovec Fr. Narobe obup Sploh se korak v hipu dušev odi ednosti tamošnji posestnik da je njki storil ta Krasni uzorci pošiljajo privatnim naročnikom / zastonj in poštnine prosto Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej, pošlj krojačem nekolekovano tudi noben t škodo tako dajem popusta darila krojačem, kakor 3 V. gld metru očnikov nasprotnikom na imam zadne vsak privatni naročnik dobro in ceno moje uzorčne knjige zahtevajo. točne cene, . Zatega- Svarim tudi sprotnikov zopetnim cenejšim pismom na- Blago obleke Paruvien Dosking za preč. duhovščino, predpisano blago uradniške uniforme, veteranoe. ognegasce vadce, livreje, sukno za biiarde in mize, prevleka telo loden ogrinala tudi nepremočlj lovske sukne perilo potna hoče Kdor to raj ( ne cene cunje, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno niso plačila stori krojača uredne kupiti > % Naj Stikarofsky i zaloga Slik 11J se vidi velikost Brnu ednosti (^Manšester avstrijski), milijona 4 zmožnost nase hise vedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda- jalničnih prostorih obiskati v katerih prepriča v istinosti goraj navedenega. dela, Pošlje Dopisuje laškim, francoskim poštnem pouzetji. nemškim, češkim, ogrskim, polskim, angleškim jeziku. I • A S je zdravje! Tajne bolezni utrujenost slabost 1 • v • • lisaji zginejo 1 spuščaji, splošna krvi. pri zdravi Mi garantujemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. (16 12) 55 Office Sanitas"5 Paris 30 5 Faubourg Montmartre. * . • C povrnitve bolezni. čudež poročila, poštno znamko, se pošlje Sanitas" Faubourg Montmartre. ■ ■ i. % t 4 Neogibno potrebno je za vsako družino r Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahka popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz. te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do (14 Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike Ponaredeb se naj varuje. 17) Dobo se povsod /, kile 2 ki izgotovljene v lekarni k „angelu varhu i a BRAD Y-a Kromerižu (Moravsko) staro, zanesljivo in znano zdi i i > > i i i i > i > vilo ter so budilno in krepilno edstvo za želodec in preba dela (13 22) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena steklenice 40 kr tamaric^ i i i i za želodec prodajajo se pi dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marljaeeljske kapljice Piccoli lek. Svoboda v Ljubljani: lek 'I i carich; v Škofji Loki v Postojni: lek. Fr. Bec lek Kari Fabiani v dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku i i i J. Močnik V Črnomlju: lek Blažek Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki J-