I I izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar 90 kr., pošilj po pošti pa za iei jeinane za celo leto 3 gold. 40 kr leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za za >ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta trt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 4. decembra 1889 O b s e g : Velevažen poziv ! in narodopisni obrazi. Dobra deža za maslo. Naši dopisi. Zakon o povzdigi reje goveje živine Razne reči. Novičar. Zemljepisni Gospodarske stvari. Dobra deža za maslo. Leta Velevažen poziv! Podobi in 1890. bode na Dunaji velika kmetijska in gozdarska razstava. Na dotične pozive se dosedaj s masla. Ameriki. To . kažeta dobro dežo za razpošiljanje dežo je izumil Hovve v Kausasu v severni Kakor kaže podoba 2., je zgorenji rob deže Kranjskega za udeležbo razen dveh še nihče ni zglasil. žlebast ter Podpi odbor je to uže naprej vedel, zato je pa ob času skrbel, da dobi sredstev za skupno udeležbo kranjske dežele na tej razstavi, katere udeležiti se veleva čast naše dežele. Glavni odbor ima sedaj vsled uk epa deželnega zbora ter velikodušnega darila veletržca in deželnega poslanca Jos. Gorupa zadosti sredstev v ta namen in bode pričela takoj potrebna dela. odbor pozivlje torej vsakega meni, da ima kaj pripravnega Uljudno podpisani kranjskega gospodarja, za razstavo, da to odboru zglasi. Pred vsem želi odbor semena, zlasti pa od fižola, ki je naš najvažnejši kup- udaj se tudi žlebasti po krov tako natančno, da deža popolnoma zaprta zraku. Na gorenjem kljuke deže so robu pritrjene koliko črez ? segajo ne- rob sredi , proti na pokrovu so pa sukajoči klini, kateri se dado potisniti pod te kljuke ter tako po- čijski pridelek. Pošlje naj vsak na naše stroške vzorec (mušter) dotičnega semena. razstavo bode poslati od vsake vrste semena po 10 litrov. Odbor bode vse pre- skrbel in tudi poravnal vse stroške. razstavo spre- krov varno dežo. popolnoma zapirajo. in Tako jemala se bodo semena, mlinarski izdelki, krma, sir, vino orodje, lesena roba 7 gozdna semena, predivo, platno Podoba 1. in 2. j žima, plahte, koci, čebelarske reči i. t. d., z eno besedo ki je prav preprosta, a vendar zelo praktična, motejo tudi naši rokodelci narediti. „Der Oeconom." vse kar kmetovalec prideluj 0, izdeluje, ali kar pri kmetovanji rabi. Čim prej kdo kak predmet zglasi. tem bolj ustreže uljudno podpisanemu odboru. čast naše dežele in našega kmetijskega stanu zahteva, da se dostojno udeležimo te razstave, zato naj pa Zakon povzdigi reje goveje živine. Lahko trdimo, da kranjski deželni zbor ni še v vsak 5 ki količkaj vzmore, pomaga do sijajnega uspeha nobenem zboro\anji toliko storil v prospeh kmetijstva Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske kolikor letos. Na drugem mestu naštevamo kmetijske v Ljubljani Ivan Murnik, preGsednik. s. r., Gustav Pire tajnik. s. r reči katere je razpravljal in tudi ugodno rešil, tu pa hočemo naše bralce seznaniti z najvažnejšo predlogo, katero je vsprejel. Ta predloga je zakon o povzdigi reje goveje živine. Smelo trdimo, da je vsprejem kona najvažnejši učinek letošnjega zborovanja Rb zbora. Mnogo smo uže dosegli z državnimi in deželnimi Kadar v občini število takih krav in tehc ne podporami v povzdigo reje goveje živine, vendar je temu doseže 50 glav, tedaj mora to občino, ako v nji za nje delovanju stavljena neka ovira, ki jo delajo starokopitnost, živino ni nobenega za pleme primernega bika, politično malomarnost in malobrižnost naših kmetovalcev po ne- okrajno oblastvo, zaslišavši poprej želje občinskega za- katerih pokrajinah. Stotisoč podpore vsako leto ne stopa, odkazati kaki sosedni občini v skupno porabo toliko pomagalo, kolikor bode zakon, ki veleva občinam bikov plemenjekov, katerih število bode i ako je treba, imeti zadostno število za pleme sposobnih bikov. Gotovo pomnožiti 20, z zaveznostjo, bode delal zakon ob začetku kmetovalcem situobe, to primerno doprinašati (§ o.), pustivši odprto pritožbo dotičnim stroškom ka- i seveda posebno v krajih, koder so govejo rejo zanemarili tero je v 14 dneh vložiti na politično deželno oblastvo. žel To oblastvo mora pred svojo razsodbo zaslišati de-odbor o pritožbenem predmetu. . Število v posameznih občinah nahajajočih se a ne bode preteklo 5 let, in mislimo, da ne bode človeka, ki ne bi moral priznavati blagodejnega vpliva nove naredbe, katere se zvršujejo pri ravnanji s plemenskimi žrebci. Konjerejo smo toliko povzdignili, da smemo biti plemenskih krav in telic mora, da se določi za zadovoljni, upajmo, da to tudi prav kmalu dosežemo pri trebno število bikov plemenjakov, politično okrajno ob-goveji reji. Ako se vsled boljših bikov plemenjakov naša lastvo vsako leto ustanoviti na podstavi poprej natanko po živina le toliko zboljš da bode odraslo živinče gld presojenih izkazov, katere mu z napovedjo dotičnih po- več vredno, imela bode živina večo vrednost, ki bode sestnikov vred prealože župani meseca januvarija znašala na leto po več milijonov goldinarjev. Da bodo Predlagaj te izkaze . mor župa vedeli naši čitatelji, kakšen je ta zakon, priobčujemo število v občini nahajajočih se bikov plemenjakov, naznaniti tudi ki ga v nastopnih vrstah. Stopil pa bode v veljavnost, kakor se bodo najbrž spuščali tekom leta > in njih posestnike. hitro dobi najviše potrdilo in vlada izda zvršilne na Da se razsodi, če so biki dobri za plemenitev, redbe. Dotle preide gotovo eno leto. Ta čas pa naj morajo jih njih posestniki (privatni posestniki ali ob- kmetovalci porabijo, da uže sami brez vsakega pritiska čine) vsako leto pripeljati pred komisijo, katera se do- prično po sklenenem zakonu ravnati, ker potem bodo ločen in poprej primerno razglašen dan zbere v glavnem zginile vse sitnosti, in to v največo korist kmetovalcem, kraji vsakega sodnega okraja in, ako se zaradi daljave . Za plemenitev tuje živine se sme bik rabiti posameznih občin spozna za potrebno dogovorno z za samo tedaj, kadar je krepke, plemenitvenemu namenu in stopi dotičnih občin, tudi v drugih krajih istega okraja živinskemu plemenu, ki se nahaja v deželi, primerne Ta komisija mora biti sestavljena iz načelnika po- VL leto postave, kadar je zdrav in najmanj posebna komisija spozna za ploditev dobrega. star in ga litičnega okrajnega oblastva, oziroma iz župana mestne občine 8 svojim statutom, kateri je izročeno politično posameznih občinah morajo biti biki, pri- uradno poslovanje, ali iz njegovega namestnika kot na pravni, da se smejo rabiti za plemenitvene namene, tako čelnika, iz dveh zvedenih živinorejcev in razdeljeni, da pride ua vsakih 100 plemenskih krav in zdravnika ali drugega veščaka. iz živinskega telic najmenj po jeden bik plemenjak. Komisijne ude j razen načelnikov, kakor tudi njih § . Vsaka občina ima dolžnost, za živino, naha- namestnike imenuje za vsak politični okraj deželni od-jajočo se v nje ozemlji, potrebno število bikov pleme- bor, zaslišavši poprej c. kr. kmetijsko družbo, za dobo njakov sama nakupiti in vzdrževati, v kolikor ne za- treh let. (lostujejo za to živino rabljeni zasobni biki plemenjaki, ki so v občini. tem, je biK dober za pleme, razsodi ko misija na podstavi javno zvršene preiskave konečno ve StošKe za nakup in vzdrževanje občinskih bikov ljavno z večino glasov. plemenjakov mora, v kolikor za njih pokritje ne zado- Kadar se bik spozna za dobrega, mora komisija v dostujejo iz njih porabe izvirajoči prejemki (junčevina), ta namen J da se rabi za plemenitev, njega posestniku potem morebiti iz javnih zakladov dovoljene podpore in orezplačno izdati dopustni list (licenco), kateri je ve- drugi dohodki, porazdeliti občinski zastop na vse živino- ljaven dotlej, dokler komisija morebiti ne spozna za rejce, kateri ne rede svojih bikov plemenjakov, v kolikor potrebno, da se pripelje dotični bik iz nova pred njo, se niso med seboj drugače dogovorili, po vsako leto po- da razsodi o njega nadaljni pripravnosti, sebe zračunjenem številu plemenskih krav in telic, in Komisija mora nadalje o bikih, spoznanih za pri- župan mora potirjati te stroške kakor občinske priklade. pravne, spisovati poseben zapisek in njih stajališča vsako 4. Dve ali več občin istega političnega Okraja se leto v obsežji odkazanega ozemlja razglasiti na način, sme po sklepu svojih zastopov s privolitvijo političnega navaden v tistem kraji. okrajnega oblastva v porabo skupnih pripravnih bikov Vsak komisijni ud je upravičen, vsako leto plemenjakov združiti nobenega zadržka. j ako ni iz krajnih ozirov zoper to kadar se dajejo dopustila, sprožiti besedo o svojih posebnih opazkah glede na rejo goveje živine dotičnega Število potrebnih bikov plemenjakov se ravna v okraja. takem slučaji po številu plemenskih krav in telic ki se nahajajo v ozemlji združenih občin. Te opazke je s pripomenki vred, katere morebiti dodado ostali komisijni udje in načelnik, sprejeti v za« pisuik ki se piše pri dopuščalni komisiji Ta pisnik je potem poslati deželnemu odboru, da ga da na znanje 20. Zvrševati kazenska določila tega zakona pri deželni družbe stoji v izročenem področji po določilih vladi in osrednjemu odboru kranjske kmetijske reda županu tiste občine 58. občinskega > v tistib občin 10. Stroške dopuščalne komisij , za katere se je komisiji je n sešla živinorejce da preišče storjen. kateri je bil prestopek bike plemenjake, razdeliti po meri, določeni v Kadar se snide komisija v isti namen na prošnjo posameznih posestnikov plemenskih bikov razven določenega časa, plačati morajo oni sami dotične stroške. Glede prestopkov čine Ljubljane, zvršuje kazensko pravico magistrat , občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubjano) storjenih v ozemlji mestne ob 70 21 tiste obči Iztirj globe se stekajo v ubožni zaklad > v katere ozemlj J'e 11. Kdor svojega bika rabi ali daje rabiti za plemenitev tuje živine brez predpisane preiskave in dovolitve, zapade za vsak slučaj posebe globi od dveh do desetih goldinarjev. 12. Biki plemenjaki se ne smejo spuščati večkrat nego dvakrat na dan in samo v prisledkih po najmeni Kadar globe ni možno iztirjati bil storjen prestopek zaporno kazen. Pri tem se za prisodi zapora do 24 ur, nikoli pa pod izpremeniti jo je v globo do petih goldinarj ur. 22. Zarad zastaren se ne smejo v tem zakonu omenjeni prestopki več preiskovati in kaznovati, ako zoper prestopnika ni v se ur. kaznivega dejanja vpotila preiskava treh mesevih od dneva storjenega Prestopek tega določila je kaznovati z globo od 23. Ta jednega do petih goldinar glasitve in akon stopi v v< s tem dnevom 13 Vsak kravah in telicah posestnik dopuščenega zakon z bika mora o 16. februvarija avnost z dnevom svoje izgubi svojo veljavnost 1879 dež. zak na katere je bil spuščan, spisovati 24. Mojima ministroma 11 zapisek (spuščalni zapisek) po priloženem vzorci, ka tranje stvari je naročeno zvršiti ta zakon poljedelstvo in za no terega mora komisijnim udom na njih zahtevo pokazati na pogled. Bikov posestnik je zajedno dolžan, lastnikom krav in telic, na katere je bil bik spuščen, na zahtevo brezplačno dati potrdilo (spuščalni list) o zvršenem skoku. Razne reči. # Ako naročiš Jednake dolžnosti ima tudi tisti izročen dopuščen občinski bik plemenjak kateremu je bil bodi posebno previden drevja, pa je na potu zmrzavalo redi 3.) > J da ga slamo povito, kakor ga dobiš kadar ga dobiš. Nesi drevj 9 V Nedostatno gorak kraj na temen in primerno spisovanje spuščalnega zapiska se ka- Potem ga odveži in prispi ostani toliko časa zavito, da se odtaja znuje z globo jednega do petih goldinarj tančno, koliko 14 Mlado živino j nad pol leta staro, je v hlevu rdečkasto trpelo od mraza prst. Preglej pa drevj na in na paši, kolikor je možno, ločiti po spolu. 15. Telice se pred prvo izmeno zob rjavo Koder je zmrzlo, je * Ako hočemo ne pripušča biku smejo (la bodo naša sadna drevesa red Prestopek tega določila je kaznovati z globo dveh do desetih goldinarjev. § 16. Govejo živino pasti skupaj s prašiči je prepovedano pod globo od jednega do petih goldinarjev. neje m obilneje rodila, ravnati moramo kakor poljedelci gnojenjem pomagajo. gnojem, brez ka- ki svoji utruj Tako mora tudi emlj z umnim sadjar si pomagati z terega bo le redkokedaj imel bogato sadno letino nemu drevju moramo torej red Sad o O 17. Nobeno tele se ne sme zaklati pod starostjo štirih tednov in predno ima vse prednje mlečne zobe. Izjeme od tega sme v slučaji dokazane posebne potrebe dovoliti župan, ki izda za to dopustni list. Zoper ta predpis zvršeno klanje je kaznovati z globo od dveh do desetih goldinarjev za vsako tele. kazni zapade, kdor zoper ta predpis zaklano jem saj en del onih tvarin gnojiti da mu z gno povračamo katerih nam daje s sadjem svesti pa si sme sadja biti da bo imel največi dobiček on, ležno ke in bogato povračalo, kar sadno drevo mu bo jako hva- * Pitani lešniki od njega prejelo Vrtni nadzornik Kolb organu bavarskega kmetijskega društva kako poroča v se v ve- Isti liko korist goje pitani lešniki Neki Angleš Weeb po tele kupi ali posreduje njega prodajo. 18. Namakanje lanu ali konopelj v vodah imenu, je samo z umno gojo pitanih lešnikov obogatel 9 dolo On zasaja pitano leskovino na lehe tako čenih za napajanje živine, kakor sploh vsaka njih one- vsaka 2% metra en grm i ali da pride na a 570 grmo na vsak snažba s tvarinami ki so živini škodlj > prepovedana pod globo jednega do desetih goldinarjev hektar. Prva leta sadi med vrste kuhinsko zelenjavo, po sedmem letu pa, ko leska uže dobro rodi, ne seje in ne sadi ničesar več med grmovje. Od hektara dobi za čilih 19. Hleve za govejo živino je narejati po dolo- lešnike povprek po 800 gld. na leto same 3° o. 9 oziroma § 72. pod 5 stavbinskega reda za priho ek in skoro brez vsega truda vojvodino Kranjsko z dne 25. oktobra št. 26. 1875 dež. zak. pitanih lešnikov tako Gotovo prav lep ! Najboljše vrste lombardski (Lombardische Nuss) in pa zelenati lešniki (Zellernuss). Kedor si želi naročiti teh vrst sadik, obrne se lahko do pomologičnega je mo o ? ušla mi je. Bila je do 6, čevljev dolga, splošče instituta v Reutli o na Wirtemberškem, ali pa do in za čudo svetlih oči. Ni prijetno, če človek za Alfreda Busse-a, vrtnarja v Kannstadt-u pri Stutgartu, rana zagleda takega gosta pri postelji. Sploh pa živim ki se prav posebno peča z rejo lešnikov. * Grahov molj ali kukec je grahu zelo škodlj in mirno v pustinjah afriških zapre radi mojih nazorov. se mi bati. da me kdo razje po nekaterih krajih, posebno po gorkih, ua primer na Vipavskem, kmetovalci vedeli Radi vedeli, kako se vrste vremena tukaj Sedaj skoro vsako grahovo seme. Da bodo naši konec decembra, solnce uže pripeka. Sploh pa je takole kako se ta živalca množi, naj tukaj Novembra se prično viharji z bliskom, gromom, nali/i popišemo njeno življenje in množitev Grah, katerega in točo. Te vihre so tako silne, da ne rjel > sadimo, ima v sebi molj a kukce; ti izlezejo spomladi ni skusil traj navadno do konca decembra iidor jih Janu- iz zemlj to iz vsejanega semena j ter z > a na stročje, in sicer tako da prideta po ejo jajčk ijčka eden varja p ponavlj ritisne silna vročina; osvežujejo jo lijaki, ki se skoro vsak dan čas ljudje zelo bolehaj vrhu drugega Čez dni se iz jajč valijo črvički, Februvarja deževje pojema. Meseca aprila pa je dež a teri prejedc luščine in se v seme zajedo. V njem žive redka prikazen. Od maja do konca oktobra je suho. Ju hrostke spremene in se, kakor uija in julija je po noči zelo mrzlo do pomladi in tedaj se v je gori povedano, zopet na novo začno pomnoževati plehaču mojem Obvarujemo se tega žužka na ta nači Ko bi vsi kmetovalci semenski grah tako spravi spomladi hrostki ne mogli iz njih njih poginili, se> v lonce, da bi letati ampak bi v se naredi led na vodi, po prst debel. Po dnevu je vedro. Novice evropske sem izvedel ne davno z novin, ki sem jih prejel za dobro besedo in dober deuar po po- eda bi to morali vsi tisti storiti ki sredovanju poglavarja Barolongov. grah sejejo in bi potem le leti stari grah za seme z največo dihtivostjo razprave » Umeje se, da čitam ki se tičejo našega na- roda. Povem, da se mi včasih stoži po domovini. Bog gledam krasno našo Prago! rabiti morali. Kdor pa hoče grah čez zimo obvarovati, daJ? da £e kedaj stopim na domača tla, da še kedaj ga mora precej, ko ga je sušil 12 ur na suhi toploti, od 50 stopinj brez vode pri ognji greti in tako v njem rv uničiti, se ve da taki grah za setev ni več sposoben, ker ne kali. Več potov sem uže slišal leva, ali od daleč Mo gočno ruj jve, res je to. Imam dva velika huda psa, ali kedar zaslišita to rujovenje, koj se vsa plaha stiskata okrog mene. Nehote mi hodi na misel ona doba, ko so Podučile stvari. pred češkim našim levom se tresli neprijatelji, ki so prihajali v našo domovino, da narod naš zatro. Zemljepisni in narodopisni obrazi Bil sem tudi blizu jezera Ngami. Še 20 angleških milj S6m imel do njega. Tam se dobe uže žiraie. Tri Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 140. sem videl, menim, da jih je dovelj, kajti domačini imajo strehe z žirafjimi kožami pokrite. Strelivo mi je tudi pošlo. Pričakujem nove pošiljatve. Za Vaalom. Kedar jo prejmem, hočem iti reki morju, in potem dalj Klipdrift 1871. posreči ali ne, ne em Zambezi. Menim iti ob Mozambiku. Ali se mi Star sem uže star. Ker me več Drugokrat sem imel neprijetnost z opico sem v gostem Počival mesecev ne bode na navadnem bivališču prosim ne ljad. Djej, dosta velika opica lesu. Hoteč si skuhati čaja nabiram suh agledam malo belo opico na zemlji. Grem ane name z gošče stara Tu i da jo vlovim. Ali ta hip pišite mi. Kedar se zopet oglasim, potem mi koj od govorite. Ako pa dolgo ne bode glasu o meni, mislite * si, da je prijatelj Vaš završil svoje potovanje. m alej mati. Jaz sem se branil ko Vaš likor sem se mogel. Ali preden sem se nadejal, popala me je za nogo in dobro ogrizla. Trikrat sem sprožil, ali c. P. nobenkrat je nisem zadel Še četrti strel je povalil jo na tla. Koj je bilo po njej. Mala opica je pri mrtvej bolestno cvilila. Vzel sem jo seboj, ali uže drugega dne mi je poginila. Priti ob življenje tu ni nič čudnega. Nedavno sem se zbubil v svojej platnenej hišici. Solnce je stalo uže visoko in zelo pripekalo. Vzdignem 141. K Zambeziju in nazaj. Nev-Rushu 1873. Pred poldrugim letom sem se hotel pridružiti glavo iu kaj za- družbi, ki se je pripravljala na lov k Zambezij Ob gledam? Izpod koča, na katerem sem ležal, gleda kos ljubiti bi moral pismeno, da ostanem pri družbi lepo pisane kače. Poznal sem jo, da je strupena. Tiho leti, in se sploh vedem po vojaški Zato bi dobil po vstanem, popadem jo in kot bi trenil vržem ven. Na to skončanem lovu od čistega prestanka primeren del kakor pograbim toporišče in skočim za njo, da jo ubijem. Ali nisem Hotentoti, katerih pri takih lovskih družbah navadno —. t največ biva. Taka pogodba mi ni ugajala. Nečem robo- vati, hočem biti sam svoj gospodar, nezavisen Politične stvari. na vse strani. Za življenje drugim tudi nisem porok. Zbral sem toraj drugo družbo in jej stopil na čelo. Deželni zbor kranjski. Ta družba je bila mala: vol ; dva psa in jaz. Smejate XVI. s e j a deželnega zbora kranjskega dne 21. novembra 1889. Po odobrenj tudi v celjti pisnika zadnje seje odobrita se se morda, da Vam imenujem vola na prvem mestu. Ali \edite, da v takih okolnostih je ta žival neobhodno potrebna, nobena druga je ne zameni. Vol najlaglje prenaša neskončni trud in trpljenje na takem potovanju, živine (prilogo 72) b) načrt zakona o doneskih, s katerimi Moj rogač je bil postaven, zavaljen, napolu bivol, črn in morajo dežela Kranjska, deželno stolno mesto Ljubljana načrt zakona o povzdi reje goveje z grivo na glavi. Skozi smrček je imel potegnjen železen obroček, na katerem sem ga vodil. Obložil sem razno zalogo in s sodčkom in ga z vode Ves vesel sem se zemljiški posestniki ljubljanskega barja prispevati troškom del za njega osuševanje (priloga 76.) Kot 5. točka dnevnega reda uvrstilo se je potem spustil na daljno pot v one kraje, po katerih gospodarijo poročilo odseka za letno poročilo o § 4. marg. levi sloni in druga taka visoka zverina. Šel sem mimo Kolobenga, videl sem jezero Ngami, in O o § marg. št. j in 13. Dalje sledilo je ustno poročilo finančnega odseka in dospel sem do Liniantija. Kako se mi je godilo na tem 0 Prošnji kranjskega ribiškega društva za podporo in pa potovanju, in kakošni so ti kraji, popisati Vam hočem pozneje. *) Obhodil sem zopet velik kos sveta in se seznanil z življenjem divjakov v n kraalih". Ali veste J še o prošnji kmetijskega in gozdarskega društva za o-zemlje kočevsko za podporo. Potem sledilo je ustno poročilo finančnega odseka kaj je to kraal ? Vsako selišče ima svojega načelnika, 0 predlogu deželnega odbora glede zagradbe hudournikov pa tudi skupno stajo ali ograjo, v katero na noč poženo vso živino, da je zavarovana pred zverino. Psi jo stražijo. Taka ograja se naziva kraal, in tako tudi cela vas. Od Kolobenga na sever stonujejo Bečuvani, in dalje Matabelci. Ti kraji niso nič prijetni, zvečine so gričasti, s peščenih tla poganja razno trnje in zanikrno skriven-čeno drevje. Slona in nosoroga nisem do sedaj nobenega videl, pač pa mnogo druge zverine, vzlasti bivolov. Tudi žirafe in levi se tu nahajajo. Na bivola se nisem upal in uravnave Vipavske reke. Znano je, da je ministerska komisija izdelala nekaj dotičnih načrtov že vlansko jesen tikoma pred začetkom zborovanja. Letos je te načrte s stroški gleda tudi deželni inžinir, toda jim ni pritrdil, temveč izrekel je mnenje, da se mora seči po tudi že izdelanih dalje segajočih Eipert-ovih načrtic 37.000 gld. pre f ako se hoče Vi pavskemu poljedelstvu v resnici pomagati. tem ker streliti, ta zver je preveč nevarna lovcu. Četudi je ra- ni ne nje m strinjal se je tudi načeloma deželni odbor, pa ni bilo mogoče več to vprašanje dognati s poljedelskim njena, vrže se besna na strelca, nabode ga na roge, ali pohodi. ministerstvom, predlagal je naj se zagradna dela v Namenjen sem bil iti ob Zambeziju k Mozambiku, in od tu se ob prvej ugodnej priliki peljati v Evropo. Izvedel sem bil namreč, da je v Avstriji s Hohenwartom Vipavski dolini kar pred prično in naj se v ta namen na račun skupnih potrebščin za prihodnje leto iz deželnega zaklada privoli kredit 10.000 gld., finančni odseli strinjal se je v obče s tem predlogom in o zbornici napočila nova krasna doba, in to me je vabilo vrniti se v ljubljeno domovino. Ali človek obrača, Bog obrne. Skusil sem, da čisto sam potovati k Mozambiku je gola Dobil se mi je kmalu stegnil sprejel se je predlog: Deželni odbor se pooblasti da sme dogovorno s c. kr. poljedelskem ministerstvom pričeti dela v Vipavski spamet. Mimo tega so mi počepali vol in psa dolini v ok Eipertovega alternativnega načrta s sem novega vola ali tudi ta Pobral sem neobhodno potrebne reči s prtljage, naložil troški do 10.000 gld., katere je pokriti iz deželnega žabo pozneje v ta na- doneska, ki t jih sebi na pleča in se obrnil nazaj Gledal sem pred kot pred pridem kakemu transvaalskemu mejnemu naselniku, kar se mi je tudi posrečilo , da po- Bog klada na račun onega men odločen deželi po zakonu. Kot točka prišlo je kakor se nadejamo v svojo ustno poročilo finančnega koliko človek pretrpi! Pomanjkanje vode me pomagaj, je še najhuje zdelavalo. Ne morem Vam povedati je bilo to hudo. konečno rešitev, preložitvi ceste čez Wagensperg odseka o prilogi 71). > kako Zoano je, da sklepov vlanskega deželnega zbora 8 formalnih pomislikov ministerstvo ni hotelo predložiti v (Dalje prihodnjič.) Najvišjo potrditev. Že vlansko leto bila je namreč sme s tu. veljavno sklenjena preložitev te ceste in pa merilo glede __prispevk k troškom glede interesentov. To merilo potrebovalo je po starem cestnem za-— konu Najvišjega potrjenja, sklep preložitve same pa ne. Popisa ni poslal, zakaj ne, povedati lioče na drugem Po novem zakonu sme merilo prispevkov skleniti deželni zbor sam in tako imamo sedaj veljavna sklepa glede preložitve in glede doneskov tako, da se vender letos oziroma prihodnje leto more delo pričeti. Pri razpravi tega predmeta nastalo je nekoliko razgovora, izrekoma za to, ker je baron Wurzbach ugovarja Vkjub sprejetega tega zakonskeg predlagal baron Schwegel vlani n da naj določila pa deželni odbor ono navodilo predloži deželnemu zboru", in pri tem predlogu imel je celo izrečen namen, da naj tudi predlogu rekoč, da je promet po tej cesti nepomenljiv in deželni zbor imel pravico navodilo pretresavati in celo a postane celo neznaten, ako se res enkrat zgradi Do- spreminjati. Ako bi pa tak sklep imel veljati, pa bi lenjska železnica. i * M • Konečno pa je bil predlog finančnega odseka sprejet, po katerem se je uvodoma sklicavalo na iz vlanskega • — zasedanja veljaven sklep deželnega zbora glede preložitve m same, dalje se določuje, da se imajo dela oddati v dveh po grajščini Wagensperški razdeljenih oddelkih. V drugem postal nasproten določilu sedaj veljavnega zakona, ker po tem bi deželni odbor in pa c. kr. deželno-politično oblastvo ne smela več pravice dogovorno med saboj izdati veljavno navodilo. Baron Schwegel pa je vkljub vsem ugovorom trdil svoje. predlogu določijo se skupni troški na 47.300 gld., terim prispeva dežela s polovico t. j. 23.650 gld 5 dalj kapa i i glasovanju bi bil sicer gotovo odklonjen predlog bar. 3chwegel-nov mereč na to: § ta in § ta službenega navodila za okrožne zdravnike spremeni se tako : (štedi cestni okraj Litijski z 14,865 gld. 72 kr da n 11 Trebenski Zatiški 77 n 6,081 2,703 7) 77 37 91 n bistvo sprememb). Ker je pa deželni glavar sprevidil se z glasovanjem o takem predlogu mogel krhati ve aven zakon, oziroma, da M se mogel storiti v bist Kot 10. točka dnevnega reda razpravljalo se je ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka glede osu- katerih je poročal ševalnih de) v dolini Račenski o deželni odbor v prilogi 68. Minulo leto se v tej dolini ni moglo nadaljevati delo ker dotični inžinir ni imel časa. Za prihodnje leto pa se nameravajo dela dognati in troški imajo znašati proti postavu sklep, ker bi skušal prilastovati deželnemu zboru pravico, katero je sam v veljavnem zakonu izročil »deželnemu odboru dogovorno z deželnem političnem da takega proti po- i oblastvom, izrekel je deželni glavai stavnega predloga ne more dejati na glasovanje u Ta izjava pouzročila baronu Schwegel razburjenje in protest pri in dr. Schaffer pa videti da 5000 gld., k katerim donaša dežela 2000 gld., poljedelsko drugi merodajni pristaši manjšine zborove niso bili ministerstvo pa 3000 gld. sledeča: Dela » ki so še za zvršiti, so varju asprotnega mnenja. Predlog odsokov da se od- a na znanje obveljal je Naprava predora v „Zatočno jamo", Zasledovanje odprtega vrelca v Vršnici, Praznenje predjame, Razširjenje požiralnikov v dolini Luče, začasno poglobenje Krke do prvega jezu v ta borovo poročilo o tej stvari jemlje na i z 22 proti 11 glasov. 0 Po vsem mirno tekla je razprave o 12. točki dnevnega reda. Priloga 75., poročilo upravno-gospodarskega odseka o načrtu zakona ob uredbi osobnih in službenih oboroženi moči spadajočih ljudsko-šolskih učitelj na kakšni javni ljudski šoli z ozirom na jih dolžnost do da se omogoči vhod proti teku vode v krško dejanskega vojaškega ali črnovojniškega službovanja men, jamo. Sklep deželnega zbora pri tej točki se 1.) Za zvršitev del osuševanja doline Račenske dovoli prilogi 57). Sprejet je bil ves precej obši in pom načrt zakona s prav malimi nebistvenimi premembami Ravno tako gladko rešila se je slednja 13. točka se iz kredita vstavljenega v proračunu deželnega za- Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o po klada za 1. 1890. za hidrotehnična dela znesek 2000 gld. gozdovanji Krasa (k prilogi 59.) 2.) Visoka c. kr. vlada se naprosi, da dovoli za te osuševalna dela donesek 3000 gld. za leto 1890. dnevnega reda: »Ustno poročilo u- Pri točki Pri 14. točki dovolil se je deželnemu odboru pri meren kredit v namen podelitev premij za rastavljavce kranjske pri kmetijski razstavi prihodnjega leta na Du- pravnega odseka o izvršitvi zdravstvenega zakona in o službenem navodilu za okrožne zdravnike naji Potem je sledilo kot točka dnevnega reda pril. 49)", unela se je akoravno se je, ta predmet razpravljal v eni ustno poročilo finančnega odseka o leta 1889 po po prejšnjih sej, skoraj 3 ure, zepet živahna celo burna razprava. Bistvo nasprotovanje, kateremu se je na čelo po- 1 P JJ i f J j • s * | _ Jj r -r 5 1 ^ - - I ^ .V. > TT . J ^ J ; . dežel- vodnji, čenih škodah podporo. toči, mrazu, požarih ali na drug način pouzro prilo 69.) in o dotičnih prošnjah za stavil baron Schvvegel prav v ta namen, da nemu predsedniku izrekal grajo, razloženo je bilo že v Ta točka spada gotovo med najvažnej in naj nujnejše vprašanja deželska v tem letu, ker tako nastale Novicah" nadrobno. Uzrok temu pa tiči prav v nekem škode 80 izreduo velike, veliko krajev je tako silno po-protislovji, katero je zakrivil baron Schwegel sam. Glede šKodovanih, da ljudje nimajo najpotrebnejšega živeža, službenega navodila za okrožne zdravnike določuje namreč deželni zdravstveni za^on v zadnjem delu 13, P da navodilo izda deželni odbor dogovorno z ložaju primerni in deželni zbor jim je pritrdil stem še manj pa živine in semena za obdelovanje polja. Predlogi deželnega odbora bili so žalostnemu po- , da deželnim c. k r. političnim oblastvom". je dež odboru dal na razpolaganje svoto 20 ti s od goldinarjev v podporo poškodovanih ter dalje odboru dal nalog prav izdatne podpore izprositi pri c. kr. vladi. Koraki za odpisavanje davkov poškodovanim storili so * jj ♦ na pomoč klicali taki ki za sposobni, je to gotovo prav se že popred kr. deželna vlada pa pobožnemu življ in že popred na- časnih dobrot dejansko pomoč niso bili Ako se pa otroci navajajo se jim pri tem obeta tudi ročila poberanje milodarov po vsi deželi z odraslimi potem se pač z otroci ravna tako kakor Točki 16. in 17. rešili ste se s primernimi naročili Živinorejcu obeta in daj se premija raz deželnemu odboru j in v konečno sledeči tajni seji rešila vojakom stavljavcem obetajo se priznanja in svetinje, uradnikom se je tudi osobna zadeva s priličnim sklepom drugim dajejo in obetajo se odlikovanja vsake vrste, in samo pri malih šolarčuih bi moralo biti na- dobro pri Naši dopisi. Iz Ljub^ane. — Domača politika. Kakor smo razširjena tudi med pačno in prepovedano, kar je dopustljivo in odraslih visokoučenih gospodih. To zahtevati je vendar odveč. Sicer pa govornik vraže nikdar ne zagovarja, temveč ji je odločen nasprotnik, ako ravno ve, da je zelo t)pisavali v zadnjih »Novicah", delovala je narodna večina praviti v to da ikauci, katerih nekateri niso pri v deželnem zboru kranjskem odpotovali na pet i > ali da se zelo spešno in je v ko vdeležili obeda v 13terih nečni seji poravnala tudi ne posebno pomenljivo domačo sprotje To pokazala je izvolitev deželnega odbora Ako je to že veselo znamenje složnega delovanja toliko bolj veselo to, različnima strankama da e pa 3 tesneja dotika med deloma odnem taboru in pa ravnanje gospodom Deželni poslanec gospod Josip Gorup poslal je županom v Loži, Postoj in na Vrhniki prvemu 33 gld., zadnjema pa po 100 gld., katere naj razdelili na Miklavža dan med revno šolsko mladino in izjave na novo izvoljenih poslancev tudi pred svetom Bolniške blagajnice. V 57 bolniških blagajnicah pokazalo, da se vsi zvesto borujejo pod starodavnim državnih in privatnih železnic je 153.000 članov. Bol našim geslom za vero, dom cesar j u Mi niška blagajnica c. kr. tobačne tovarne v Ljublj nulo zasedanje deželnega zbora pokazalo je, da so vsi 1960 in ona južne železnice 16.663 zastopniki večine zvesti pristaši tega gesla, da tudi glede bolniška blagajnica frizerjev in brivcev šteje članov, zadružna v in d tob Ljublj proti c med pa 18 njimi ni nikakoršne razlike. Ravno to pa je jaka zavest slovenskih zastopnikov nasproti domačim in unanjim nasprotnikom, ki s slastjo segajo po vsakem pezdirji v V ponedeljek umrla je gospa Josipina Šusteršič hišna posestnica v Gradišči v 77. letu. Velčah i našem očesu, ter morebitni pregrešek posameznega v truplo udove Katarine Gest potegnili so te dni iz Ljubljanice zelo štejejo vsemu našemu narodu zblaznela Ljubljane, katera je se 14. oktobra zgubila. Kakor se nam iz Verska šola v nižeavstrijskem deželnem zboru, zanesljivega vira poroča, bila je ranjca jako pridna da Po došlih nam stenografiških zapisnikih posnemamo, je znan konservativni poslanec monsignore Knaab dunajske liberalce prav občutljivo pozgačkal z govorom glede vprašanjem verske ljudske šole. Gospod poslanec razložil je gospodom z jako spretno besedo in vsakemu skrbna gospodinja ZJ a. mljivim načinom pravi pomen k šole Od govarjal mu deloma znani Weitloff najobširnejše pa Povodom S08tanka novoizvoljenega deželnega zbora gotovo sloveč in spreten govornik Ed. Siiss. No in kaj mu je odgovoril sloveč liberalec ? Dejal je: razpravljali smo narodni deželni poslanci tudi jaz bil načela našega splošnega političnega delovanj za versko šolo to da v verski šoli morala se učiti Ker so se že ob času deželnozborskih volitev po epopačena vera, otroci morali bi se navajati, da store kazala nasprotstva > večinoma sicer osobna, v manjših dobro zarad dobrega samega, ne pa za posveten dobiček. delih načelaa» katera so se pojavljala tudi mej sedanjim Potem pa skuša dokazavati da kateri duhovniški listi zasedanjem deželnega zbora kranjskega že toliko, da so podpirajo le vraže, da hočejo uvidevati povsod čudeže kazala svoje o ibne posledice, po spoznanju vseh Taki nauki pa bi tudi v šoli sploh in med ljudstvom, ki na8 škodliive pogubne narodnemu razvoju; smo po tako že ljubi vraže te prazne vere, še bolj širili, ko- vsestranskem razgovoru priznali in potrdili vsi, da je nečno prerokuje Siiss iz sanjarske knjižice glede na za U8Pešn0 narodno delovanje neobhodno potreba vpeljavo verske šole, da je ne bode nikdar. Vmes oglasil nam složnega postopanja «e je proti Siiss Oberndorfei tudi kmetiški konservativni poslanec Zato izjavljamo, da bodemo vsi in vsekdar složno izredno spretnostjo pa je zavrnil S trudili se za izpolnitev narodnega programa Knaab rekoč: Ako so pri požarih ali povodnjah Boga inonsg. rem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja u za po sta-kateri so se trudili doslej najboljši možje slovenskega naroda t in da bomo prizadevali si priboriti slovenskemu narodu proračunu se bodo z dohodki ne le redni troški, ampak ustavnim potom vse v zakonih zajamčene mu pravice, tudi izredni, med katerimi se nekateri štejejo v plodo zlasti narodno ravnopravnost. Ljubljani 23. novembra 1889. Ivan Murnik ? načelnik kluba narodnih deželnih poslancev nosne, poravnali. Na konci svojega govora omenja finančni minister še raznih finančnih nalog, katere hoče vlada rešiti. Na- m črt zakoni, s katerim se ima vrediti državna cestarina in mostarina, se je uže predložil. Budgetni odseg ob- Dr. vitez Bleiiveis-Trsteniški, Oton Detela, Niko Dragoš, ravnava o zakonu, s katerim se bode prenaredil zakon Josip Gorup, Peter Grasselli, Ivan Hribar, Hinko Kav- o pristojbinah. S tem se bode željam prebivalstva vstregio. čičJanko Kersnik, Anton Klein, Karol Klun, Matej Lav- ker se bodo nekatere pristojbine znižale. Finančno mi- Vinko Ogorelec, Primož Pakiž, dr. Fran Papež, nisterstvo izdeljuje tudi zakon, kateri zadeva koleke in > renčic Viljem Pfeifer, Fran Povše, Srečko Stegnar, Laka Svetec, pristojbine in s katerim se hoče doseči, da bodo te stvari Fran Suklje, dr. Ivan Tavčar, Fran Višnikar, dr. Josip bolj jasne in ponehale pritožbe o nejasnosti koleke in pri- Vošnjak, Ignacij Žitnik. ■ < stojbine zadevajočih zakonov in ministerskih naredb. Finančni minister naglaša tudi, da se popravlja zakon a direktnih davkih, kateri se bode kmalu predložil. Ta ne Novičar iz domačih in tujih dežel. namerava povekšanje davkov, ampak razdelitev davčnega bremena. bolj pravično je Dunaja. Državnega zbora delovanje začelo se predložila je v prvi seji več za- dan t. m. Vlada konskih načrtov. Med temi tudi načrt zakona o nadaljšnjem pobiranji davkov in davčin, po tem o opravljanji državnega potroška v času od 1. dne januvarija do konca marcija 1890. Do tega dne misli, da bodo državni pro- Cesar je prišel danes na Dunaj in je popoludne sprejel kralja danskega. Cesarica je došla danes zjutraj v Listi javljajo, da se bode ruski prestolonaslednik zaročil s princesinjo Margareto, sestro nemškega cesarja. Miramare. račun za leto 1890. sklenili in izdali finančni zakon za to leto, dokler se pa to ne zgodi, pobirali se bodo ne-posrednji in posrednji davki ter davščine s prikladi vred po zdaj veljajočih davkovnih zakonih in tudi priklade pridobnini in dohodarini v tisti visokosti, kakor je bila določena v finančnem zakonu od 20. maja 1889. 1. — Pred- Dunajski „Tagblatt" objavlja naredbo ministra, za notranje stvari, v kateri se ostro graja brezvestna delovanje agentov za izseljevanje v Ameriko in vedenje izseljevalnih družb v Hamburgu in Bremenu. Naredba poudarja, da je treba, da se taki agenti najojstreje nadzorujejo in neprezanesljivo kaznujejo in se jim vzame elo koncesija. i Svetovnoznana potovalca Stanlev in Emin Pa*a, o Ka sednik dr. Smolka spominjal se je umrlih državnih poslancev Pauer-ja, Klinkosch-a, Siegl-na in Giovanelli-ja. terih se je poročalo, da so ju v Afriki ubili, vrneta se Potem je finančni minister dr. vitez Dunajevski pred- te dni. Prvi pride danes, kakor se iz Zanzibara poroča državni proračun in pa načrt finančnega zakona v Bagamoyo in drugi je pa uže v Zanzibaru. Stanlej 1890. Potem znaša skupna potrebščina prodal je delo, katero bode v svojem popotovanji spisal ložil za leto 545,475.660 gld. in dohodki 546,418.477 gld. Ce se ti tvrdki Sampso Low Marston in Comp. za 450 000 gld * primerjati, znaša presežek 942.817 gld. Finančni nister je važnejše postavke, kakor doslej vsako mi- leto, drugega pa skušajo pridobiti nemški založniki. Od meje laškega posestva v Afriki bilo ni že dalj tudi letos z njemu tako rekoč prirojeno temeljitostjo časa nič v boju slišati. Zdaj se pa poroča iz Masave utemeljeval. Presežka je pa v resnici več, ker je mnogo da sta dne. 26. novembra Ras Alula in Mangaša nasko troškov tacih, ki se ne ponavljajo in se bo mnogo čila Aduvo. Ras Alula hotel maščevati svojega brata zneskov porabilo za železnice i. d. r. Tako je proraču- katerega je častilakomni vodja Seyum v Aduvi na čelu nano za 1.) zgradbo državnih železnic 5,408.240 gld. 2.) za posadke pustil in kateri je pri obrambi mesta bil ubit. zgradbo privatnih železnic 700 000 gld. 3.) za zgradbo Posadka, katera od tedaj ni imela poveljnika, branila se druzega tiru na železnici Dunaj-Tuln 500.000 £ld za Je ur in potem pobegnila. Vojaki Ras Alule in Man- zgradbo pristanišča v Trstu 976 000 gld. 5) za nove gaše oropali so mesto in umorili celo ranjence. Seyum, vojaške puške 4,140.764 gld. 6) za nove puške bram- kateri je hitel iz Makale na pomoč, zvedel je mej potom bovcev 3,250.502 gld. To uže znaša 14,975 506 gld. Ker o porazu Zdaj ne bode preostajalo nič druzega Meneliku, 80 pa tudi v dohodkih proračunani doneski zgradbi kakor poročajo listi, ko začeti vojno in vojsko osobno državnih železnic v znesku 27.000 gld. in pa plačilo voditi, ogrske zahodne železnice v znesku 371.484 gld., znaša Dunaja 4. decembra. Razgovori načelnikov de presežek ali izredni troški le 14,577.022 gld. Po vsem tem snice pokazali so soglasje. Na dunajskih ulicah 80 sklepa finančni minister, da je v rednem proračunu gore snega Ponedeljski dnevni naghč tržaški je si presežka 15,519.839 gld. in po predloženemu državnemu noči sem dospel z zakasnenjem 25 ur.