Hladnikia 11: 27-43 (2001) 39 
Zasavju (na senčnem desnem bregu Save med Savo in Radečami ter - odmaknjeno - še pri 
Pijavškem, kjer je na prepadno proti cesti Radeče-Krško in Savi odlomljenem zgornjekred-
nem apnenčastem pobočju kar pogostna). Pri primerkih zunaj Alp naj bi mnogokrat šlo za 
takson Arabis alpina subsp. crispata (Willd.) Wettst., ki pa se ga ne da zanesljivo razlikovati 
od tipske podvrste. To velja že za primerke z nahajališč v Zasavju, ki imajo bodisi manjše 
("/i. alpina subsp. alpina") bodisi večje ("A. alpina subsp. crispata") venčne liste. 
Tone WRABER 
47. Arabis muralis Bertol. 
Po 150 letih potrjeno uspevanje v Sloveniji 
After 150 years confirmation of occurance in Slovenia 
0356/3: Nesselthal ober der Rindersuchen beim Fußsteige gegen Taubenbrunn - Unterkrain. 
V. Plemel, 23. Mai 1848, LIM, LJU 61554 (dubleta iz LIM). 
0455/3 (UTM VL93): Slovenija: In rimis murorum castelli Kostel in valle fluvii Kolpa. 
400 m s. m. Leg. T. Wraber, 12. 5. 1992, LIU 133195. 
0454/3 (UTM VL74): Slovenija: Vznožje osamljenega ostenja med Možem (1113 m) in 
Firstovim repom, 840 m n. m., vzhodna ekspozicija, Leg. M. Accetto, 8. 5. 1999, LJU 
Zidni repnjak (Arabis muralis), vrsto s severnosredozemsko razširjenostjo, je v Sloveniji 
23. 5. 1848 prvi našel V. PLEMEL (1862: 122) med Koprivnikom in Golobinjekom na Koče-
vskem. Nabrane primerke je leta 1858, določene za Arabis petraea, kot je pozneje na poseb-
Sl. 1: Razširjenost vrste Arabis muralis Bertol. v Sloveniji 
Fig. 1: Distribution of Arabis muralis Bertol. in Slovenia 

40 
Notulae ad floram Sloveniae 
nem listku, priloženem primerkom v LJM, poslal v Kranjski deželni muzej v Ljubljani, kjer je 
bila prvotna določitev popravljena v Arabis muralis. Avtor druge določitve je bil najbrž tedanji 
muzejski kustos K. Deschmann, ki je tudi pripravil objavo Piemlovih florističnih najdb na 
Kranjskem (PLEMEL 1862). Plemlovo nahajališče v vseh 150 letih po odkritju ni bilo potrjeno, 
zaradi česar sta pomembni najdbi iz zadnjega desetletja, najprej na obzidju razvaline Kostel-
skega gradu, nato pa še na ostenjih nad levim bregom Kolpe. Prvo nahajališče je nedvomno 
apofitsko, zaradi česar lahko domnevamo avtohtono pojavljanje v bližini. Takšno je nedvom-
no nahajališče, ki ga je odkril prvi avtor. V obeh primerih pa j & Arabis muralis značilnica reda 
Potentilletalia caulescentis. 
Literatura: 
PLEMEL, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. d. Krain. Landesmus.: 120-164. 
Marko ACCETTO in Tone WRABER 
48. Iris sibirica L., Sp. Pl. 39 (1753) subsp. erirrhiza 
(Pospichal) T. Wraber, comb, nova 
Taksonomski status taksona Iris erirrhiza ter njegovi nomenklatura in razširjenost 
Taxonomical status of Iris erirrhiza, its nomenclature and distribution area 
Basion.: Iris erirrhiza Pospichal, Fl. Oest. Kustenl. 1: 269 (1897). Holotypus: TSM 
Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber, in A. Martinčič & al., Mala flora 
Slovenije 657 (1999), sine indicatione basionymi 
? I. acuta Willd. in Reichenb., Icon. Fl. Germ. 9: 6, tab. CCCXLIII (1847) 
V publikaciji (T. WRABER 1998: 41, 43), v kateri je avtor legitimiral v izdaji Male flore 
Slovenije iz leta 1999 narejene taksonomske spremembe, je pomotoma izpadel takson Iris 
erirrhiza. Opisal gaje POSPICHAL (1897: 269) s Kojnika v Čičariji. Holotip hrani herbarij TSM. 
Herbarijski listek ima naslednjo vsebino: 
Irideae Litorale 
Iris erirrhiza m. 
Starkwurzelige Schwertlilie 
Vom Berge Kojnik bei Podgoije 
Juni 1884 
Pospichal 
Na poli je 1 primerek z 1 cvetnim steblom, kije okrog 20 cm višje od listov. Od 2 cvetov je 
1 odlomljen.