ricdnar. manifesfaciia la Kristusa ttralf a v Uu&ljani Pred prHiodom papelevcga zasiopniha Slovenci smo upravičeno ponosni, da si je izbral katoliški svet naše preetolno mesto Ljubljano za VI. Mednarodni kongres Kristusa Kralja. Za to izredno odlikovanje se je Ljubljana praznično oblekla že za prve kongresne dneve. Po vseh ulicah bo vihrale državne in papeške zastave. Trgovine so zelo okusno in spodbudno okrasile svoja izložbena okna. Vse ljubljanske cerirve so slavnostno okinČali inpred nje postavili z venci prepletene mlaje. Na vseh hišah božjih so bile električne naprave za slovesno razsvetljavo. Okrasili so tudi ljubljanski kolodvor, kateri je sprejemal ob glavnih kongresnih dnevih desettisočglave množice. Vzdolž Masarykove ceste so bili postavljeni številni drogovl, na katerih so plapolale in pozdravljale udeležence zastave. Vso noč pa se je blestel s pqbočja ljubljanskega Gradu napis iz električnih žarnic: Kristus kraljuj! Slovesna otvoritev kongresa VI. Mednarodni kongres Kristusa Kralja je bil slovesno otvorjen 25. julija ob šestih zvečer v bogato okrašenl ljubljanski stolni cerkvi, ki ni mogla sprejeti vse množice, katera je hotela v notranjosti prisostvovati pomembni verski manifestaciji. Prednjo ladjo cerkve je zavzela večinoma duhovščina. Castne sedeže v koru so zaBedli beograjski nadškof dr. Ujčič, split- ski škof dr. Bonefaoič, aleksandrijski škof msgr. Nutti, križevski škof dr. Njaradi in bolgarski uniatski škof Kurtev. Med ostalim občinstvom v cerkvi je bilo zlasti častno zastopano slovensko razumništvo z vid- nimi katoliškimi javnimi delavci na čelu ter mladina. Ob šestih je krenil v stolnico sprevod z ljubljanskim škofom dr. Gregorjem Rožmanom, ki je zapel pred glavnirn oltarjem: »Pridi Sveti Duh!« Po odpetju mogočne pesmi se je podal ljubljanski vladika na prižnico, kjer je otvoril kongres s kratkim in jedrnatim nagovorom na pričujoče odličnike, duhovne sobrate ter vernike. Po nagovoru je odmolil škof ob asistenci litanije imena Jezusovega in s tem je bila slovesnost otvoritve kongresa zaključena. Zvečer ob devetih je bilo v veliki dvorani hotela Union začetno zborovanje kongresa Kristusa Kralja. Dvorana je bila nabito polna in mnogo liudstva sploh ni dobilo vstopa. Na lepo okrašeni tribuni so sedeli vsi odličniki okrog mednarodnega odbora za kongres Kristusa Kralja, ki mu predseduje Ijublianski škof dr. Rožman. V dvorani so bili zastopani vsi sloji Slovencev in številni tujci. Za predsednika kongresa je bil izvoljen vseučiliški profesor in bivši poslanik v prestolnem mestu ameriški Združenih držav v Washingtonu g. dr. Leonid Pitamic, ki je izvolitev sprejel ter je navzoče nagovoril z željo največjega uspeha VI. Mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja. Drugi dan kongresa Drugi kongresni dan, 26. julija, je bila ob sedmih v stolnici sv. maša, katero je daroval beograjski nadškof dr. Ujčič. Pri sv. maši je pridigal v francoščini generalni vikar g. Ouenet iz Pariza. Službe božje se je udeležilo izredno veliko vernikov iz Slovenije in tujcev. Ob pol devetih dopoldne so otvorili v Akademskem domu na Miklošičevi cesti protikomunistično razstavo, ki je pokazala delovanje, divjanje ter opustošenia bolj' ševikov v španski državljanski vojni. Ob prav dobro zasedeni veliki unionski dvorani je začelo ta dan prvo kongresno zborovanje, in sicer dopoldne in popoldne. Pri popoldanskem predavanju je italijanski jezuit p. Fr. Pelegrino iz Rima izrekel pozdrav slovenskemu katoliškemu narodu, ki je tudi obramba italijanskega katolicizma. Največje zanimanje je vzbudil drugi kongresni dan popoldne kitajski misijonski škof Čeng iz Cautunga, ki je stopil na oder v frančiškanski dvorani in je prvič govoril v Ljubljani zastopnik rumenega plemena. Vse številne navzoče so ganile žkoiove v francoščini izrečene besede: »Zahvaljujern se vam v imenu naše uboge Kitajske za veliko ljubezen, ki ste jo izkazali meni in moji ubogi domovini.« V škofiji kitajskega škofa Čenga deluje znani prekmurski misijonar Kerec. Škof Čeng je bil na potu od 11. aprila naprej, preden je dospel v Ljubljano. Za Kitajcem je govoril bolgarsM uniatski škof Knrtev in za njim bivši madžaraki ministrski predsednik in prvi podpredaednik kongresnega odbora dr. Huszar. Tretji kongresni dan je pridigal v češčini v nabito polni stolni cerkvi monsignor Jemelka iz Olomuca, sveto daritev pa je opravil dubrovniški škof dr. Carevič. Ob 9. uri je sledilo tretje zborovanje v unionski dvorani. Na tem zborovanju je bil navzoč pariski pomožni škof R. Beausord. Predsednik kongresnega odbora dr. Pitamic je otvoril zborovanje z molitvijo očenaša. Pred prioebkom predavanja je pozdravil kongres v poljščini in francoščini škof Ladislav Koral iz Lublina. GovoriT je v imejm poljskega naroda in papeževega zastopnika na kongresu kardinala BDonda. Zasfopniif papeža Ą Slovenif! Prisrčen sprejem v Mariboru Najpomembnejši dogodek 28. julija je bil prihod poljskega kardinala Avguština Hlonda, papeževega legata ali zastopnika na kongresu. Visokega goeta bi naj bil pripeljal na mariborsko postajo popoldanski brzovlak in. je bil za ta čas pripravljen tudi slovesen sprejem. Kardinalje s svojim spremstvom zamudil brzovlak na Dunaju zaradi splošnih zamud, katere so bile po železnicah v češkem protektoratu, ker je tamkaj povzročila nevihta s ploho povodnji. Papežev zastopnik se je podal v brzovlak na Rim, ki pelje preko Trbiža. Generalni konzul poljski z Dunaja je poslal svoj osebni avto preko Brucka, kier je stopil vanj kardinal z dvema spremljevalcema. Na ta način se je pripeljal v Špilje z enourno zamudo. V Št. Ilju pri vstopu na slovenska tla sta sprejela papeževega zastopnika odposlanca iz Ljubljane in sta ga spremila v posebnem avtomobilu v Maribor. Kljub prihodu kardinala z avtomobilom se je vršil svečani sprejem v Mariboru na peronu glavnega kolodvora, kateri je bil visokemu gostu na čast okrašen s cvetjem, prepleten ~ girlandami in s poslopja so plapolale papeške in državne zastave. Na peronu se ;3 postavila ča&tna četa dijaške častniške šole z zastavo ter vojaška godba. Ob častni četi vojakov so stali slovenski fantje v krojih, ob njih članice dekliškega krožka. Pestrost na peronu zbranih skupin so povzdignile narodne noše ter ljubka mladina z zastavicami v rokah. K sprejemu so se zbrali najodličnejši predstavniki državnih oblasti, vojaštva, duhovščine ter uradov. Iz Ljubljane se je pripeljal g. ban dr. Marko Natlačen in prelat dr. Matija Slavič. Na kolodvoru je bil škof dr. Tomažič s kanoniki, mariborski župan dr. Juvan in podžupan Fr. Žebot, dba okrajna načelnika, generalni konzul poljske republike Viktor Pol, senator dr. Schaubach, poslanci, '^redsednika Prosvetnih zvez dr. Franc Lukman iz Ljubl--ne ter dr. Josip Hohnjec, železniški ravnatelj Kavčič iz Ljubljane itd. Posebno pozornost 5ta vzbujala vitez Pracny, poveljnik reda sv. Silvestra, ter grof Antamoro, član mpeževe garde, ki sta bila s prelatom dr. Slavičem določena od sv. očeta za častno spremstvo kardinala. Kmalu po tretji uri popoldne se je pripeljal zastopnik papeža z avtomobilom na peron, kjer ga je pozdravila ljudska množica s prisrčnim mahanjem z robčki. Po izstopu je zaigrala godba papeško himno, nakar je nagovoril in pozdravil zastopnika sv. očeta ban dr. Natlačen. Po izrečeni dobrodošlici je g. ban predstavil kardinalu zbrane odličnike. Skozi špalir narodnih noš in pozdravljajoče ga mladine se jo podal kardinal-legat do častne čete, kateri je zaklical vojaški pozdrav: »Pomozi Bog, junaci!« Kakor iz enega grla mu je odgovorila strumna četa: »Bog ti pomogao!« Nato je zaigrala godba jugoslovansko himno. Zatem je obšel kardinal postrojeno četo slovenskih fantov, katero je pozdravil z: »Bog živi!« Sledil je pozdrav škofa dr. Ivana Tomažiča, ki je poudaril v dobrodošlici dvoje: vdanost slovenskega naroda Cerkvi ter sv. očetu in Ijubezen Slovencev do svoje domovine, države, kralja in zakonite vlade. — V imenu pripravljalnega odbora za kongres je pozdravil kardinala še ravnatelj Ivan Martelanc iz Ljubljane. Krcna na kratko opisanega prisrčnega sprejema je bil pozdrav mladine. V ljubko narodno nošo oblečena desetletna Edita Pinterič iz Maribora je korajžno stopila pred kardinala in mu je izrekla glasno dobrodošlico s prošnjo, naj s svojim višjim pastirskim blagoslovom blagoslovi naš narod, našo zemljo ter otroke, da bodo otroci Kristusa Kralja. Govornica in njeni spremljevalki so izročile visokemu gostu vsaka lep šopek. S perona se je podal kardinal v lepo okrašeno čakalnico, odkoder je odposlal pozdravno brzojavko knezu namestniku Pavlu na Brdo in se je po kratkem okrepčilu odpeljal z našim posebnim vlakom proti Celju in Ljubljani. V Celju Slično kakor v Mariboru je bil kardinallegat prisrčno sprejet v Celju. Tam so se zbrali Ijudje iz vse Savinjske doline, slovenski fantje in dekleta v krojih ter mladina z zastavicami. V Celju na kolodvoru je odigrala želzničarska godba papeževo ter državno himno. Iz vlaka je izstopilo v Mariboru znatno pomnoženo kardinalovo spremstvo. Zastopnika papeža je obstopilo pri izstopu 12 belo oblečenih deklic, dobro došlico mu je izrekel g. opat P. Jurak. Mladina je vzklikaJa visokemu gostu, ga obsipala s cvetjem in mu mahala z robčki. Kardinal je obšel častni četi slovenskih fantov in deklet, stopil k zbranim odličnikom z mestnim županom dr. Voršičem na čelu in podal nekaterim roko. Pred slovesom so izročile celjske gospe kardinalovemu tajniku blazinico z vdelano državno zastavo in napisom »Kristus Kralj«. Na blazdnici je ležal krasen šopek s slovenskim trakom. IHojni spi-ejeoi v Ljnbljaui Na vožnji od Maribca"a do Ljubljane so prirejale ljudske množice zastopniku sv. očeta prisrčne pozdrave. V Ljubljani pa je bil deležen visoki go&t kar dveh sprejemov. Na kolodvoru so ga sprejeli oblasti, na Marijinem trgu pa zastopniki cerkve ter ljudske množice. Na peronu pred Miodom so pričakovali papeževega legata minister Roman Dembicki, poljski poslanik na jugoslovanskem dvoru, ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, škof dr. Gregorij Rožman, poveljnik dravske divizije general Dragomir Štefanovič s pomočnikom generalom Dušanom Dodičem, podban dr. Stanko Majcen, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, svetnik v zunanjsm ministrstvu dr. GoIjas, ki je zastopal zadržanega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, s šefom protokola dr. Matičem, upravnik policije dr. Hacin. Poleg njih je bilo polnoštevilno zbrano predsedstvo mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, in sicer predsednik dr. Leonid Pitamic, podpredsednik ministrski predsednik dr. Karoly Kuszar, kanonik dr. Sancho in kanonik dr. Mack ter tajnika dr. Metzger in dr. Žitko. Levo od teh odličnikov je bila postrojena častna četa pehote v paradni uniformi z zastavo 40. pehotnega polka in godba dravske divizdje. Desno od častne čete so zavzeli mesto višji častniki ljubljanske garnizije. Ob prihodu posebnega vlaka je zaigrala vojaška godba papeževo himno. Prvi je pozdravil kardinala ljubljanski škof, nakar je obšel visoki gost častno četo in izmenjal z njo pozdrav kakor v Mariboru. Od številnih odličnikov je pozdravil kardinala najprej zastopnik zunanjega ministra dr. Goljas. Godba je zaigrala državno himno. Sledila je dobrodošlica ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Od kolodvora se je odpeljal visoki gost s spremstvom po okrašenih ulicah na Marijin trg, kjer je bil pozdravljen od Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Obšel je častno četo ^ovenskih fantov in jo pozdravil z: Bog živi! Ko je stopil kardinal med mahanjem z robčki in med veselinii pozdravi narodnih noš ter ljudskih množic med zbrane škofe, ga je nagovoril zagrebški nadškof dr. Alojzdj Stepinac, želeč mu blagoslovljen prihod. Po govoru zagrebškega nadškofa se je razvil dolg sprevod ob zvokih fanfar ter godbe, med grmenjem topov z grada in med zvonjenjem zvonov po vseh cerkvah v stolno cerkev. Tam je bila kardinalu prečitana v latinščini in slovenščini bula, s katero je papež imenoval kardinala A. Hlonda za svojega zastopnika na kongresu. Po prečitanju omenjenega pisma so se dvignili vsi škofje in so po letih svojega škofovanja poljubili zastopniku papeža prstan. Po tem ganljivem obredu je podelil ljubljanski škof dr. Rožman blagoslov z Najsvetejšiifi. S tem so bile zaključene cerkvene slovesnosti in kardinal se je odpeljal s spremstvom v samostan križniškega reda. Ob vznožju stopnic se je kardinallegat ustavil in se spomnil svojega prvega bivanja v tem domu, kjer je vzidana na ta veliki dogodek spominska plošča. Slovenska mladina za Kristusa Kraija 29. jnlij je bil določen za poklonitev slovenske mladine Kristusu Kralju. Ob sedjnih zjutraj se je začela zbirati mladež s I/jubljani na Kongresnem trgu, od koder je odkorakala v Stadion. Ob 9. uri dopoidne se je pokazal med našimi najmlajšimi papežev odposlanec, kardinal Hlond, v epremstvu škofov. Ljubljanski vladika dr. Gregori j Rožman je imel na množico dvajiset tisoč otrok nagovor o Jezusu Kralju mladosti. Sv. mašo je daroval ob asistenci kardinal A. Hlond. K pomembnim delom sv. maše je v zboru molila mladina in je pela ob spremljevanju godbe nabožne pesmi. Med sv. daritvijo je podelilo 60 duhovnikov 16.000 svetih hostij med naše najmlajše. Omenka vredna znamenitost pri tej slovesnosti je bil kitajski misijonski škof Čeng, kateri je ginjen nad mladinsko slovesnostjo, prosil, da bi smel obhajati slovensko mladino, ki se je čutila počaščeno, ko je prejela Kristusa Kralja iz rok nadpastirja iz daljne Kitajske. Po končani službi božji in sv. obhajilu je podelil kardinal-legat apostolski blagoslov s popolnim odpustkom za vse one, kateri so bili pri sv. obhajilu. Najganljivejšo mladinsko pobožnost so zaključile fanfare, katere so oznanile otro- kom, da je mladinska pobožnost na Stadionu končana, Na tisoče in tisoče belih rutic je zaplapolalo po zraku in tisoeere zastavice v rokah otrok so zamigljale v slovo zastopniku sv. očeta, ko je odhajal s svojim spremstvom skozi špalir mladine iz Stadiona. Glaviii Hoiigresiii daii Igra in polnočnice Glavni kongresni dan je bil 30. julij. Za to manifestacijo 80.000 ljudi se je pripravila Ljubljana z igro »O kraljestvu božjem« na Stadionu in s polnočnicami. Po sedmi uri zvečer se je zbralo krog 50.000 ljudi in se podalo na Stadion, da prisostvuje veličastni igri »O kraljestvu foožjem«, katera je bila končana na občo zadovoljnost krog desetih zvečer. Po povratu iz Stadiona so se razdelile Ijudske množice po ljubljanskih cerkvah, v katerih so bile napovedane polnočnice. Verniki so napolnili do zadnjega kotička vse hrame ibožje, po katerih se je darovala polnočina slnžba božja kot priprava za glavni kongresni dan. Predpoldne na Stadionu LjubljansM kongres je doživel višek dne 30. julija z dopoldansko službo božjo, pri Ikateri je ljudskim množicam iz vseh krajev Slovenije in zastopnikom 16 narodov pridigal pri slovesni službi božji na Stadionu kardinal-legat. Kmalu po deveti uri se je začel zgrinjati y prostorni Stadion sprevod. Skozi sprednja vrata so prikorakali sloveoski fantje v krojih s prapori. Fantom so sledila v dolgih vrstah dekleta z zastavami. Naša uniformirana mladina se je razvrstila pred Slavnostno tribuno. Za slovenskimi fanti in dekleti so prikorakali v Stadion zastopniki poljskih mladinskih organizacij. Poljakom je sledil naš dekliški naraščaj ter narodne noše. Na častni tribuni je bil predvsem zastopnik kralja divizijski general Stefanovič. Poleg njega je sedel zastopnik predeednika vlade dr. Ružič. Dalje so bili na vladni tribuni gradbeni minister dr. Krek, minister za telesno vzgojo ljudstva Cejovič, ministra brez listnice Snoj in Maštrovič s soprogo, ban dr. Marko Natlačen s soprogo in zastopnik zunanjega ministra Bvetnik zunanjega mrnistra dr. Golias. Na častni tribuni so bili v prvi vrsti zastopnik predsedništva senata podpredsednik senata dr. Miškulin in senator Smodej, ki je zastopal tudi predsednika senata dr. Korošca. V prvi vrsti je bil tudi poslanik poljske republike grof Dembicki s soprojgo, poleg njega je sedel podpredsednik narodne skupščine Alojzij Mihelčič. V prvi vrsti so zavzeli prostore vsi nadškof je in škofje, ki so prišli na kongres v Ljubljano. Vsi so bili v slovesnem ornatu. To so: msgr. Hektor Felice, nadškof in apostolsM nnncij na jugoslovanskem dvoru; msgr. dr. Alojzij Stepinac, nadškof zagrebški; msgr. dr. Carlo Margotti, nadškof goriški; msgr. dr. Josip Ujčič, iiadškof beograjski; msgr. dr. Anton Akšamovič, škof djakovski; msgr. Rog. Beaussard, pomožni škof pariški; msgr. dr. Kvirin Bonefačič, škof splitski; msgr. Ludovik Budanovič, škof splitski; msgr. dr. V. Burič, škof senjski; msgr. dr. Hugo Camozzo, škof reški; msgr. dr. Josip Carevič, škof dubrovniški; msgr. Damjan Čeng, škof, apostolski prefekt v Čautungu na Kitajskem; msgr. Ladislav Goral, pomožni škof lublinski; msgr. Kirilo Kurtev, škof, apostolski administrator v Sofiji; msgr. dr. Hieronim Mileta, škof šibeniški; msgr. Alojzdj Mišič, škof mostarski; msgr. Michelangelo Nutti, škof aleksandrijski; msgr. Antonio Santi, škof tržaški; msgr. dr. Josip Srebrnič, škof Krški; msgr. dr. Ivan Tomažič, iškof lavantinski. Od zastopnikov škofov in raznih redov so sedeli na tribuni: p. Dominik Mandič, zastopnik generala frančiškanskega reda; kanonik dr. Anton Sancho, zastopnik španskih škofov; p. Linus Prah, provincial kapucinskega reda; p. Josdp Ledit, zastopnik generala jezuitov; kanonik Mihael Wagner, zastopnik škofa gyorskega; msgr. František Jemelka, zastopnik škofa olomuškega; don Jakob Vresk, zastopnik škofa barskega in primasa srbskega; dr. Fran Rogač, zastopnik škofa iz Szombathelyja (Madžarska); Božo Ivanuš, generalni vikar in apostolski protonotar, zastopnik škofa banjaluškega; p. r»rivat Bellard v zastopstvn vrhovnega predstojnika asHmpcionistov. V prvi vrsti je sedela tudi vojvodinja Mecklenburška. Na častni tribuni so bili nadalje: župan ljubljanski dr. Adlešič, podban dr. Ma.icen, pomočnik komandanta brigadni general Dodič, po močnik upravnika mesta Beograda Dragc Jovanovič, predsednik kongresa dr. Pita mic, mariborski žui^an dr. Juvan, celjsk: župan dr. Voršič, ravnatelj železniške di rekcije inž. Kavčič, senatorja dr. Schsaibach in dr. Kulovec, vsi slovenski poslan ci, ponpredsednfk kongresa min. predsed nik Karel Huszar itd. Prihod papeževega odposlanca so oznanile fanfare z vrha glavne tribune. Kardinal A. Hlond se je pojavil na Stadioni: skozi srednji vhod v dolgem sprevodu du hovnikov. Ob glavni tribnni se je razvrstilo nac 600 pevcev, kateri so zapeli pod vodstvocIjubljanskega stolnega kanonika dc* Kimovca veličastno pesem: »_1 si Peter e__i la«. Med prepevanjem pesrni je zaplapolE lo morje belih robcev v tihi in prisrčni pczdrav zastopniku sv. ooeta, kateri je daroval 6b asistenci na Stadionu slovesnsv. mašo. Med sv. mašo je imel kardina': pridigo, katero je začel v francoščkii, nadaljeval v poljščini, nemščini in italijac ščini ter zakijučil v slovenščini. Besede zastopnika papeža o božjem kraljestvu med nami so prenašali zvočniki po Stadionu in radio po vsem svetu. Med sv. mašo je odmevalo tudi ganljivo Ijudsko petje. Sklep Sklep VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani je bil zadnjo nedeljo popoldne na Stadionu. K zaključni pobožnosti in mirovni manifestaeiji so se zbrale nepregledne ljudske množice, katere so korakale v nepopisnem sprevodu sko zi Ljubljano. Sprevod je šel s Krekovega trga mimc Uniona, kjer so bili zbrani na balkonu poleg kardinala Hlonda vsi visoki cerkven' in posvetni zastopniki. Na čelu sprevoda je bilo videti našo ir papeževo zastavo, ob katerih sta korakala dva slovenska fanta. Sledili so križarji, e njimi klarice, nato pa so močni fantje no sili velik rdeč križ s krono in žezlom. \ sprevodu je nato korakal zastavonoša, sle dila je vrsta članov Marijinih dmžb, daljc narodne noše, spet člani in članice Marijinih družb, za njimi pa je igrala železničarska godba. Na čelu močne uniformira ne skupine Poljakov je korakal poljski zastavonoša, za njim so šle poljske narodm noše z Marijino zastavo, sledile so tri zastave, poštarska godba, močan oddelek vojakov, 37 fantovskih praporov, rakovni ška godba, nato spet fantovska zastava. velika skupina fantov, bledila ie nova god- ba, za njo spet fantje. Nadaljnji sprevod so tvorile naslednje skupine: Zveza dekliških krožkov, mladenke, rudarji v svojih uniformah, skupina zagrebških Slovencev, Vajeniški dom, Rokodelski dom, Družba bv. Rafaela, Pevska zveza, Sedejeva družina, Slomšekova driižba, Slovensko katoiiško akademsko starešinstvo, Akademska zveza, Slovenska dijaška zveza, Zveza absolventov kmetijskih šol, Kmečka zveza, dekleta, moški, Krščanska dekliška mladina, Jugoslovanska strokovna zveza. Skupino Prosvetne zveze so otvorili trije koD.jeniki s papeško zastavo, katero sta ob vsaki strani spremljali jugoslovanski zagtavi, nakar je sledila fanfara, zastave, nato pa so se vrstile godbe, narodne noše, zastave, nakar so sledile Marijine družbe, moški kongreganisti, kongreganistke, dijaške kongregacije itd. itd. V sprevodu je sodelovalo 14 godb, sprevod pa je bil prepleten z zastavami in banderi. V sprevodu je sodelovalo nad 6000 ljudi. Po ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, je občinstvo z burnim vzklikanjem in pozdravljanjem spremljalo udeležence. Gledalce sprevoda cenijo na 80.000. Množice iz sprevoda eo po tretji uri popoldne napolnile Stadion, katerega, so počastili skoro isti odličniki s kardinalom A. Hlondom kakor pri dopoldanaki verski manifestaciji. , Ljubljanski knezoškof dr. G. Rožman je zaključil kongres z jiagovorom. Za njim je sporočilo kongresu pozdrave 16 zastopnikov narodov. Ob času, ko so bill na Stadionu govori različnih zastopnikov, so prenesli Najsvetejše iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. Pred litanijami je nagovoril vso ogromno ljudsko množico predsednik pripravljalnega odbora za kongres dr. Žitko. Sledile so slovesne litanije presv. Imena Jezusovega, pri katerih je odpevala vsa na Stadionu zbrana ljudska množica. Litanrje je kronal blagoslov z Najsvetejšim, ki je bil znak za razhod s kongresa Kristusa Kralja, katerega beleži Slovenija z zlatimi črkami in ga bo ohranila s ponosom v trajnem spominu! Dr. Gregorij Boznuui, škof ljubljanskl, predsednik Mednarodnega odbora za kongres Kristusa Kralja v Ljubljanl Poljski kardinal in nadškof Avgudtln Hlond, za- stopnik 8v. očetu na VI. Mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljanl Dr. Leonid Pitamic, ljubljanskl vseučiliški profo- sor, predsednlk Mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani