NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Silva Novljan VAM LAHKO POMAGAM? (Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1994) Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Enota za razvoj knjižničarstva Silva Novljan VAM LAHKO POMAGAM? (Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1994) Ljubljana, 1995 4-j 433 4 <32 •| - 19 - 20 » oz looSi^eg 1 ) CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica 027.022 NOVLJAN, Silva Vam lahko pomagam? : splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1994 / Silva Novljan ; [prevod Tomaž Kobe, Jože Kokole]. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1995 ISBN 961-6162-03-9 53692928 /V CA d-0 YKC/d' '{jO VSEBINA I. KNJIŽNICE V PROSTORU.3 Zemljevid. 4 Slovenija.5 Občine v Sloveniji.6 II. UVOD.12 III. SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1994.16 1. Organiziranost knjižnic.16 2. Pogoji dela.16 2.1 Prostor.16 2.2 Oprema.1 8 2.3 Knjižnično gradivo.18 2.4 Knjižnični delavci.22 3. Uporabniki..23 3.1 Člani.23 3.2 Obisk.24 3.3 Izposoja.25 3.4 Prireditve.26 4. Povprečje doseganja osnovnih normativov v letu 1994.26 IV. PRIMERJAVA RAZVOJA S PODATKI OD LETA 1990 DO 1994.27 V. TABELARNI PRIKAZI PODATKOV O DELU KNJIŽNIC V LETU 1994.31 VI. POVZETEK V NEMŠČINI.55 VII. POVZETEK V ANGLEŠČINI.60 Vlil. INFORMACIJE POSREDUJEJO.66 IX. PRILOGE.68 Vprašalnik.69 Seznam knjižnic.86 Manifest o knjižnicah.95 2 I. KNJIŽNICE V PROSTORU 3 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V SLOVENIJI (1994) lava iolina pri Lendavi Legenda •. krajevna knjižnica (brez Ljubljane) ®. osrednja območna knjižnica Vir: Enota za razvoj knjižničarstva NUK Reliefna podlaga: GIAM ZRC SAZU Kartografija: Iztok Sajko Inštitut za geografijo 1995 ... SLOVENIJA • Površina: 20.254 kvadratnih kilometrov • Dolžina meja: suhozemna in rečna 1160 km, morska 46,6 km; z Avstrijo 324, s Hrvaško 546, z Italijo 202, Madžarsko 88 km • Dolžina morske obale: 37 km • Največji kraji: Ljubljana 268.681, Maribor 105.431, Celje 42.155, Kranj 37.109, Velenje 27.341, Koper 24.606, Novo mesto 22.618, Jesenice 18.948, Nova Gorica 14.774, Murska Sobota 13.854 • Najvišji vrhovi: Triglav 2864 m, Škrlatica 2740 m, Veliki Mangart 2679 m • Najdaljša kraška jama: Postojnska jama, 19.495 m • Število prebivalstva: 1,974.839 • Gostota prebivalstva: 97 ljudi na kvadratni kilometer • Narodnostna struktura: Slovenci 90,52, Hrvati 2,94, Srbi 2,23, Muslimani 0,71, Madžari 0,50, Črnogorci 0,17, Makedonci 0,17, Italijani 0,12, Albanci 0,10, Romi 0,08, ostale narodnosti 0,11, opredeljeni kot Jugoslovani 1,76, ostalo 0,59 odstotka • Število občin: 62 • Največja občina: Tolmin - 940 kvadratnih kilometrov • Skupno število naselij: 5961 - naselij z do 1499 prebivalci 5845 - naselij z 1500 do 6999 prebivalci 96 - naselij z 7000 do 9999 prebivalci 5 - naselij z 10000 do 19999 prebivalci 8 - naselij z 20000 do 49999 prebivalci 5 - naselij z 50000 do 100000 prebivalci - naselij z več kot 100000 prebivalci 2 • Najgosteje naseljena občina (izvzeta Ljubljana in Maribor): Izola - 493 ljudi na kvadratni kilometer • Najredkeje naseljena občina: Tolmin - 22 ljudi na kvadratni kilometer • Število stanovanj: 689.389 • Velikost gospodinjstev: povprečno 3,1 člana • Število zaposlenih: 765.900 • Število brezposelnih: 70.405 • Brutto proizvod na prebivalca (1993): 6015 USD* Opomba: Povzeto po “Dobrodošli v Sloveniji” - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Oddelek za turizem. 5 OBČINE V SLOVENIJI * Povzeto po Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.- Ur. list Republike Slovenije, št. 60, 3.10.1994 6 7 STARA OBČINA NOVA OBČINA ŠT. NASELIJ 8 9 STARA OBČINA NOVA OBČINA ŠT. NASELIJ 10 STARA OBČINA NOVA OBČINA ŠT. NASELIJ 11 II. UVOD Bistvena značilnost splošnoizobraževalnih knjižnic je javnosti namenjeno delovanje. Po tej značilnosti so zametki slovenskega splošnoizobraževalnega knjižničarstva v prvi javni knjižnici, ki so jo leta 1569 ustanovili protestantski deželni stanovi. Pobudnik je bil začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Knjižnice, ki so nastajale kasneje v okviru samostanov, cerkvenih ustanov, plemiških rodbin, so le redko namenjale svoje knjižno bogastvo javnosti. V večini primerov so bile namenjene ozkemu krogu, proti koncu 18. st. pa so se za javnost vse zaprle. Med redke, ki so opravljale prosvetiteljske naloge z dostopnostjo gradiva za širši krog, predvsem za literarno in znanstveno delujoče Slovence, lahko prištejemo nekatere zasebne knjižnice bogatih meščanov. Javno delovanje knjižnic je pospešila državna prosvetiteljska politika Avstrije, ki je vsaki avstrijski deželi namenila študijsko knjižnico. V Ljubljani je bila ustanovljena licejska knjižnica 1774 leta, v katero se je stekla večina knjig prejšnjih knjižnic. Z njeno ustanovitvijo se dejansko začne obdobje ustanavljanja javnih knjižnic. Prvi zametki splošnih javnih knjižnic za potrebe preprostega podeželskega in mestnega prebivalstva segajo v prosvetljensko gibanje konec 18. st. Nastajajo semeniška bralna društva, bralnice. Slovenska krščansko socialna zveza je, na 1848. leta izraženo pobudo Slovenskega društva, ustanovila v okviru katoliških bralnih, izobraževalnih in delavskih društev mrežo 450 društvenih knjižnic s približno 122.000 knjigami. V trgih in mestih je inteligenca začela leta 1861 ustanavljati narodne čitalnice in ob koncu desetletja deluje 58 čitalnic, ki so v bolj razvitih krajih prerasle v javne ljudske knjižnice. V drugi polovici 19. st. pa so zaživele tudi posebej delavskemu sloju namenjene knjižnice. V obdobju med obema vojnama so ljudske knjižnice nadaljevale delo pod okriljem različnih političnih strank, lokalnih in mestnih uprav ali šol. Pred letom 1940 je bilo na Slovenskem 855 ljudskih knjižnic s 580.000 knjigami. Strokovno pa so delovale pretežno le osrednje mestne knjižnice.* Po drugi svetovni vojni dobijo knjižnice priznan položaj javne družbene dejavnosti, ki se utrdi z 1961 leta sprejetim prvim zakonom o knjižnicah. Poleg teh ljudskih knjižnic delujejo sindikalne knjižnice po delovnih organizacijah, po okrajnih * Povzeto po [B.Bč] Berčič, B.: Knjižnica .- V: Enciklopedija Slovenije. 5. knj. - Lj.: MK, 1991, str. 153 - 156. 12 središčih pa se organizirajo študijske knjižnice. 1971 se te knjižnice povežejo v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic, ki s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo zadovoljujejo potrebe prebivalcev svojega območja po izobraževanju, informaciji, kulturi in kulturnem razvedrilu. Njihovo delo temelji na leta 1985 sprejetih normativih in standardih. Zakon o knjižničarstvu (1982) pa jih poveže z ostalimi knjižnicami v enoten knjižnični informacijski sistem. Danes (leto 1994) je v Sloveniji 60 osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic z 231 stalnimi izposojevališči, 399 bibliobusnimi postajališči in 113 izposojevališči kolekcij potujoče knjižnice. Vse osrednje opravljajo naloge matične službe (v knjižničnem informacijskem sistemu skrbe za pretok strokovnih knjižničarskih informacij in gradiva med knjižnicami njihovega območja, evidentirajo izobraževalne potrebe knjižničarjev, strokovno problematiko in razvitost knjižnic i.p.), domoznansko dejavnost, pri čemer pa knjižnice, ki delujejo na območjih z več kot 50.000 prebivalci (knjižnice I. in II. stopnje) prevzemajo zahtevnejše strokovne naloge iz teh dveh področjih, katerih vpliv sega navzdol do manjših knjižnic in navzgor do nacionalne knjižnice, nosilke knjižničnega informacijskega sistema. Knjižnice imajo 5.472.899 enot knjižnega gradiva, 162.095 časopisja in 357.862 enot neknjižnega gradiva. Povezujejo se v računalniško informacijsko mrežo in že razvijajo tudi specialne storitve za uporabnika. Poleg dela za odrasle, in zelo dobro razvitega dela za mladino do 15. leta starosti, srečamo v tem sistemu ludoteko, artoteko, glasbeno zbirko, nekatere imajo dragoceno gradivo v svojih domoznanskih zbirkah, druge že razvijajo delo za ciljne skupine uporabnikov - mladostnike, tretje življenjsko obdobje, izposojo na domu, delo za hospitalizirane i.p. Prizadevajo si uresničevati priporočila UNESCO Manifesta o splošnih knjižnicah. Kako uspešne so pri tem, prikazujemo v nadaljevanju, ko analiziramo pogoje dela in opravljeno delo splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1994. Poročilo je nastalo na osnovi podatkov, ki so jih z izpolnjenim vprašalnikom, posredovale splošnoizobraževalne knjižnice (60 osrednjih območnih knjižnic Slovenije) in s primerjanjem rezultatov z določili standardov in normativov (Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice.- Poročevalec Kulturne skupnosti Slovenije, 1987, št. 28). Pred tem pa smo dolžni dati nekaj uvodnih pripomb: 13 Česa ni v tem poročilu , čeprav bi moralo biti: - Poročila o dejavnosti splošnoizobraževalnih knjižnic za slovensko manjšino v zamejstvu. - Posebnega prikaza dejavnosti za posebne skupine uporabnikov: knjižnice v bolnišnicah, v zaporih, v domovih za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami. - Posebne predstavitve potujočega knjižničarstva. - Posebne predstavitve posebnih zbirk v splošnoizobraževalnih knjižnicah. - Predstavitve posebnih dejavnosti. - Predstavitve novosti (gradiva, dejavnosti, načina dela, organizacije i.p.). - Predstavitve raziskovalno-razvojnega in izobraževalnega dela ter publicistične dejavnosti. - Posebne predstavitve prostorskih pogojev. - Popolnega načrta (zemljevida) mreže splošnoizobraževalnih knjižnic. Ka| je v poročilu, vam sporoča kazalo. Informacij, ki vam jih poročilo ponuja, ni malo. Posredovali smo vam jih lahko le s pomočjo knjižnic, ki so izpolnile vprašalnike (za leto 1994 smo jim poleg osnovnega vprašalnika, ki je priloga tega poročila, poslali še vprašalnik o prostorskih pogojih in organizaciji mreže izposojevališč), poslale fotografije svojih knjižnic, vabila na prireditve, v opombah opozorile na novosti, spremembe in posebnosti v delovanju svoje knjižnice in seveda, s pomočjo sodelavcev (Anite, Jožeta, Lili, Majde, Marjana, Polone, Vinkota in drugih), ki so pomagali pri zbiranju in obdelavi podatkov. VSEM HVALA! Pri branju oz. pri interpretaciji podatkov upoštevajte, prosimo: - da pri razvrščanju knjižnic v skupine upoštevamo le število prebivalcev na območju knjižnice, ne pa tudi njenih socialno-kulturnih in zgodovinsko-razvojnih okoliščin; - da pri finančnem prikazu niso zajeti vsi finančni viri za financiranje delovanja splošnoizobraževalnih knjižnic, npr. stroški Ministrstva za kulturo so prikazani le v deležu za nakup knjig, ne pa za delovanje strokovno-svetovalnih služb, ekspertnih skupin, delovnih sestankov, propagando, za računalniško opremo, i.p.); - da je bilo nekaj splošnoizobraževalnih knjižnic zaradi adaptacije prostorov in vnosa knjižničnega gradiva v računalniške baze podatkov dalj časa zaprtih; - da se podatki v tabelah zmeraj natančno ne ujemajo, ker nismo mogli opraviti natančne kontrole in korektur, sicer bi s poročilom še bolj zamujali (naj omenimo, da smo zadnji vrnjeni vprašalnik dobili 13. junija 1995, zadnje korekture iz knjižnic pa sredi julija); 14 - da podatke beremo primerjalno s podatki prejšnjih let in s podatki knjižnic istega tipa, da posamezni kazalec pred ocenitvijo povežemo z nanj navezujočimi kazalci, predvsem pa z okoljem, v katerem knjižnica(e) deluje in s cilji, ki si jih je zastavila. Po branju boste ugotavljali, da so knjižnice opravile obsežno delo, da imajo razvejano dejavnost in prizadevne delavce, ki zelo pogosto ponavljajo temeljni nagovor uporabnika "Vam lahko pomagam?" Če ste uporabnik, boste morda celo presenečeni, kje vse in kako vam lahko priskoči knjižnica na pomoč. Če ste knjižničar, boste verjetno zadovoljni s svojim trudom in njemu ustreznim učinkom, nezadovoljni pa v primerjavi s tem, kar bi lahko bilo, če...; vaša pričakovanja za vašega uporabnika so večja kot to, kar mu ta hip lahko nudite. In prav je tako. Še naprej uspešno delo! 15 III. SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1994 7. Organiziranost knjižnic • 60 osrednjih območnih knjižnic za 62 občin ima 743 izposojevalnih mest (1 izposojevalno mesto ima v povprečju 2.677 prebivalcev): - 231 stalnih izposojevališč, krajevnih knjižnic - 399 bibliobusnih izposojevališč (8 bibliobusov pokriva območja 19 občin) - 113 izposojevališč kolekcij potujoče knjižnice (z 223 kolekcijami in skupno 45.392 knjigami) - 97 krajev brez stalnega izposojevališča oz. krajevne knjižnice. • 40 knjižnic je samostojnih, 20 združenih z drugimi dejavnostmi • Odprtost: normativ 10 sek. na prebivalca tedensko dosega 38 knjižnic - Osrednje knjižnice (14) I. in II. skupine (območja z več kot 50.000 prebivalci) so tedensko odprte od 54 do 66,50 ur. - Osrednje knjižnice (19) lil. skupine (območja od 20.000 - 50.000 prebivalci) so tedensko odprte od 34 - 73 ur. - Osrednje knjižnice (25) IV. skupine (območja z 10.000 - 20.000 prebivalci) so tedensko odprte od 24 - 54 ur. - Osrednji knjižnici (2) V. skupine (območja z 7.000 - 10.000 prebivalci) sta odprti tedensko 25 oz. 44 ur. - Več kot 50 ur tedensko je odprto 33 osrednjih knjižnic, od 40-49 ur 18 knjižnic, od 30-39 ur 7 knjižnic in 2 knjižnici od 24 oz. 25 ur. 2. Pogoji dela 2.1 Prostor: • 51823 m 2 ali 26,05 m 2 na 1.000 prebivalcev. Osnovni normativ m 2 na število prebivalcev dosega 9 knjižnic; sicer pa je razpon v doseganju tega normativa od 13% do 164%. - Prostori knjižnice I. in II. skupine so veliki povprečno 1.839 m 2 ; razpon sega od 855 m 2 do 3.269 m 2 . - Prostori knjižnice III. skupine so veliki 843 m 2 ; razpon 230 m 2 do 1.460 m 2 . - Prostori knjižnice IV. skupine merijo 392 m 2 ; razpon sega od 198 m 2 do 980 m 2 . 16 - Prostori knjižnice V. skupine merijo 137 m 2 ; ena ima 52 m 2 , druga 222 m 2 . • O posegih v prostor (adaptacija starega, pridobivanje dodatnih površin) poroča 16 knjižnic, površina pa se je povečala le za 730 m 2 v primerjavi z letom 1993. Večina prostorov je še zmeraj nefunkcionalnih. 3 knjižnice lil. skupine še nimajo ločenega oddelka za mladino. - Knjižnice I. in II. skupine imajo v povprečju 142 enot knjižničnega gradiva na m 2 (razpon med knjižnicami sega od 78 enot do 253 enot); izposodijo pa v povprečju 283 enot knjižničnega gradiva na m 2 (razpon sega od 98 do 567 enot). - Knjižnice III. skupine imajo 95 enot na m 2 (razpon sega od 55 do 180 enot); izposodijo pa 178 enot knjižničnega gradivo na m 2 (razpon sega od 66 do 495 enot). - Knjižnice IV. skupine imajo 123 enot knjižničnega gradiva na m 2 (razpon med knjižnicami sega od 56 do 233 enot); izposodijo pa v povprečju 274 enot (razpon sega od 83 do 809 enot). - Knjižnici V. skupine imata 169 enot na m 2 (83 enot in druga 255 enot); izposodita pa 348 enot na m 2 (113 in 583 enote). Povprečje števila knjig in izposoje na m 2 število enot Izposoja Knjige tip knjižnice 17 2.2 Oprema • 59 knjižnic ima računalniško strojno opremo. • 54 knjižnic ima računalniško programsko opremo (16 COBISS, 27 MOLJ, 18 VIR, 33 drugo). • 45 knjižnic ima računalniško komunikacijsko opremo (10 SIPAX, 9 DECNET, 20 modem, 19 telefon). - V vzajemni katalog ima dostop 18 osrednjih knjižnic in 16 njihovih enot - 33 knjižnic ima računalniški lokalni katalog in 19 teh ima podatke o lokalni bazi knjižničnega gradiva dosegljive tudi iz svojih enot; tako so lokalni katalogi dosegljivi iz 82 izposojevalnih enot. - 15 knjižnic je aktivno vključenih v vzajemni katalog in so v letu 1994 prispevale zapise: 13.838 monografij, 11.127 člankov, 2.019 neknjižnega gradiva in 71 serijskih publikacij. - 18 knjižnic je kopiralo zapise iz vzajemnega kataloga: 73.819 naslovov monografij, 750 člankov, 3.792 neknjižnega gradiva in 3.792 serijskih publikacij. - 24 knjižnic uporablja računalniško opremo za izposojo, 20 knjižnic za nabavo, 42 za obdelavo knjižničnega gradiva in 34 za druga opravila. - 5 knjižnic uporablja računalniško opremo tudi za izdelavo bibliografije, 32 za sezname novosti; računalniških poizvedb, število SDI profilov pa še vse knjižnice ne beležijo. • Vse knjižnice imajo ustrezno mehanografsko opremo, večina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. • Vse knjižnice imajo skupaj 120.866 tekočih m knjižnih polic; v povprečju je na tekočem m 50 enot knjižničnega gradiva. 2.3 Knjižnično gradivo 2.3.1 Temeljna zaloga 18 10% knjig je v tujem jeziku in 17% časopisja. Samo 33 knjižnic beleži temeljno knjižno zalogo za mladino (te navajajo 870.534 enot) in 53 knjižnic neknjižno gradivo (navajajo 51.859 enot neknjižnega gradiva za mladino). 3 enote knjižničnega gradiva je povprečno v knjižnicah na prebivalca. Normativ 3 knjige na prebivalca dosega 14 knjižnic; povprečno 2,75 knjig. Na člana knjižnice je 14 enot knjižničnega gradiva oz. 13 knjig. Temeljna zaloga knjižničnega gradiva za skupino "Knjižničarstvo" Temeljna zaloga knjižničnega gradiva "Domoznanstvo"* Opomba: Ni šteto vse gradivo in še to je pogosto ocena Temeljna zaloga "Referenčna zbirka" 2.3.2 Prirast Od skupnega prirasta knjig je 33% za mladino (82.549 izvodov) in 15% enot od skupnega števila časopisja (2.319 izvodov). Na 1 izposojevalno mesto je 388 enot prirasta knjižničnega gradiva. 145 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev oz. 0,14 enote na prebivalca, na člana 0,68 enote. Normativ 200 knjig na 1000 prebivalcev dosegajo 4 knjižnice (ena je izjema po podatkih zaradi lokacije v centru glavnega mesta). Razpon sega od 32% doseganja normativa do 123%. Normativ 5 naslovov časopisja na 1000 prebivalcev dosega 28 knjižnic. Razpon med knjižnicami v razmerju naslov : izvod v prirastu knjig sega od 1,02 do 6,74. Temeljna zaloga se bo s takim številom prirasta obnavljala 21 let! Ocena prirasta po vsebini: 20% leposlovja za mladino 27% leposlovja za odrasle 53% strokovnega knjižničnega gradiva, 20 kjer si po količini izvodov sledijo od največjega do najmanjšega števila skupine UDK: 6,7,3,9,5,1,0,80,2,82 P. Prirast po vsebini 82(01/09) Lit. teorija in zg. (1.59%) Verstvo (1.59%) Jezik (2.12%) Splošno (4.24%) Filozof., Psih. (4.24%) Mat., Prirod. (5.30%) Zgod., Zemlj. (7.42%) Leposlovje odrasli (27.00%) Leposlovje mladina (20.00% Družbene vede (7.95%) Umetnost, Šport (9.01%) | Medicina, Tehnika (9.54%) • Način prirasta: - nakup 84% - obvezni izvod (8 knjižnic) 10% - zamena (30 knjižnic) 0,33% - dar (55 knjižnic) 6% 2.3.3 Odpis 77.172 enot knjižničnega gradiva (79% knjig, 14% serijskih publikacij, 7% neknjižnega gradiva) oz. 1,29% temeljne zaloge knjižničnega gradiva. 21 2.4 Knjižnični delavci • 581,7 strokovnih delavcev. 172,6 si je strokovno znanje pridobilo s formalnim šolanjem knjižničarstva. 478,2 ima opravljen strokovni izpit oz. 82% strokovnih delavcev. • 158,2 upravno-tehničnih delavcev in manipulantov. • SKUPAJ: 740 vseh redno zaposlenih knjižničnih delavcev in 29,5 zunanjih sodelavcev. • Izobrazbena struktura 581,7 strokovnih delavcev: visoka 26%, višja 44%, srednja 30%. • 53 direktorjev oz. vodij knjižnic ima opravljen strokovni izpit. • Na 2000 prebivalcev je 0,58 strokovnega delavca. Normativ IFLA na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec, dosega 1 knjižnica (pa še ta je izjema v centru glavnega mesta). • Slovenski normativ na 10.000 prebivalcev 2 knjižnična delavca, dosega 39 knjižnic, v povprečju pa sta 2,92 strokovna knjižnična delavca na 10.000 prebivalcev. 1 delavec (strokovnim delavcem smo prišteli tudi manipulante, skupaj 620,2 delavcev) je izposodil 19.312 enot knjižničnega gradiva. Samo 8 knjižnic je oblikovalo izposojo po maksimalnem standardu (12.000), ostale ga presegajo s številom izposojenih knjig na enega delavca. Knjižnica z največjo obremenitvijo delavca je dosegla celo samo 29% to standardno določilo. Knjižnice so kadrovsko stisko reševale z 29,5 honorarno zaposlenimi delavci. • Na 1 knjižničarskega delavca (vsi redno in honorarno zaposleni) je 2585 prebivalcev oz. 547 članov. 2.5 Prihodek • Knjižnice so pridobile povprečno 1.160 SIT na prebivalca (porabile 1.221 SIT), • na člana 5.480 SIT (porabile 5.773 SIT). • Strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 203 SIT (184 SIT brez investicij). • Ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 2.240 SIT. • Od skupnega dohodka je bilo porabljenih 28% za nakup knjižničnega gradiva, 26% za materialne stroške, 40% za plače in 12% za investicije. • Lastni dohodek knjižnic znaša 6,8% celotnega prihodka.* * Opomba: Tu niso zajeti vsi stroški delovanja knjižnic. Manjkajo podatki Ministrstva za kulturo o sredstvih, ki jih namenja za to dejavnost, poleg teh, ki so prikazani v teh zneskih za nakup gradiva. 22 3. Uporabniki 3.1 Člani • Standard 20% včlanjenih prebivalcev svojega območja dosega 26 knjižnic (razpon doseganja standarda je 31% do 224%) in samo 13 knjižnic je zajelo več kot 50% mladih prebivalcev do 15. leta starosti od 56., ki te podatke zbirajo. • Med člani 50 knjižnic (83%), ki so vodile strukturo članstva, je vrstni red: osnovnošolci 26%, zaposleni 24%, dijaki 17%, študenti 8%, nezaposleni (upokojenci, brezposelni, gospodinje i.p.) 4% in predšolski otroci 4%. Struktura članov osnovnošolci (31.50%) dijaki (20.80%) predšolski (4.30%) nezaposleni (5.00%) študenti (10.00%) zaposleni (28.40%) 23 3.2 Obisk Od 93% obiskovalcev knjižnice je 3.653.411 obiskovalcev zaradi izposoje na dom oz. 71%; 917.832 obiskovalcev za uporabo gradiva v knjižnici oz. 18%; 233.828 obiskovalcev oz. 4% pa obišče knjižnico zaradi podaljšanja, rezervacije i.p. Obiskovalci 24 3.3 Izposoja knjižničnega gradiva • Član si je izposodil 28 enot, ob vsakem obisku 2,6 enote knjižničnega gradiva. • Obrat temeljne zaloge je bil 2-kraten; 7 knjižnic je doseglo 3-kraten obrat. • Med na dom izposojenim knjižničnim gradivom je: 66% enot leposlovnega knjižnega gradiva, 26% enot neleposlovnega knjižnega gradiva, 2 % serijskih publikacij in 6% neknjižnega gradiva. • V knjižnicah je bilo izdelanih 435.902 fotokopij. • Knjižnice ocenjujejo, da so posredovale 321.608 informacij o gradivu in iz gradiva 295.370 uporabnikom. Struktura na dom izposojenega knjižničnega gradiva leposlovne knjige (66.00%) neknjižno gradivo (6.00%) serijske publikacije (2.00%) neleposl. knjige (26.00%) 25 3.4 Prireditve Knjižnice so imele v povprečju 176 prireditev. Knjižnice so imele povprečno 3 prireditve na teden. Na 1 prireditvi je bilo 34 obiskovalcev. Povprečje doseganja osnovnih normativov v letu 1994 Prostor * Temeljna zaloga knjižnič. gradiva Temeljna zaloga knjig •ŽI ts Prirast knjižničnega gradiva o Prirast knjig Z Obremenitev delavcev z izposojo Člani Obrat temeljne zaloge 0 25 50 75 100 125 150 175 Doseganje standarda v % * prostor ni v enakem odstotku funkcionalen % doseganja standarda % knjižnic, ki so stand. dosegle 26 III. PRIMERJAVA RAZVOJA S PODATKI OD LETA 1990 DO 1994 1. Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic 27 Neusklajena rast 28 Elementi standardov r 6 , 000,000 5.000. 000 4.000. 000 3.000. 000 2 . 000 . 000 1 , 000,000 0 1990 3. Neusklajena rast 350,000 _ _ T 300,000 r 250,000 f f 200,000 f --150,000 100,000 i milil 1994 f 50,000 t lo 1991 1992 Leta 1993 29 Elementi standardov 4. Neusklajena rast 12 , 000,000 10,000,000 Članstvo |m Izposoja IHHHIH Obisk 100,000 50,000 30 Članstvo V. TABELARNI PRIKAZI PODATKOV O DELU KNJIŽNIC V LETU 1994 31 TABELA I: Organizacijske enote 32 TABELA II: Prostor 33 TABELA III: Odprtost,katalogi 34 TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva 35 TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknjižno gradivo) 36 'ABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknj. gradivo II.) 37 TABELA V: Prirast izvodov knjižničnega gradiva r fABELA VI: Prirast naslovov knjižničnega gradiva 39 TABELA VII: Prirast po UDK kraj naslovi izvodi naslovi izvodi naslovi naslovi izvodi naslovi izvodi naslovi izvodi naslovi Celje 177 345 224 423 144 208 803 1.109 354 622 769 1.147 Koper 183 332 277 351 82 192 580 784 338 466 554 751 Kranj 116 203 167 339 141 201 738 1.130 242 506 797 1.277 Lj. Bežigrad 83 141 242 321 83 107 363 461 253 339 599 772 Lj. Center 174 509 169 545 80 214 312 961 126 514 371 1.237 Lj. Moste Lj. Šiška 97 159 489 60 152 308 722 127 443 325 808 344 38 124 158 588 66 214 247 764 123 522 624 1.286 1.212 Lj. Vič 70 238 146 674 61 206 308 892 149 530 328 1.173 Lj. bibliobus 14 38 78 212 20 47 74 151 60 211 130 412 Maribor 120 525 120 631 38 146 225 1.122 167 1.314 446 2.147 272 Murska Sob 229 335 253 400 118 206 340 674 518 792 424 775 145 Nova Gorica 477 699 160 436 154 256 310 1.026 247 441 541 1.037 Novo mesto 1.604 1.735 161 387 367 369 1.594 1.897 318 711 981 1.402 Ptuj 181 377 214 1.516 675 1.203 Ravne 914 1.167 127 178 130 146 565 722 257 307 562 675 Ajdovščina 69 101 156 167 65 85 212 240 71 95 242 266 125 Brežice 36 44 93 105 24 30 240 286 114 177 234 299 Domžale 50 77 157 245 78 238 326 405 145 365 302 670 Gornja Radg 22 38 54 13 13 19 28 21 30 42 Grosuplje 101 117 82 94 23 28 148 205 83 117 160 227 Jesenice 124 155 78 108 58 84 119 206 74 115 121 177 348 Kamnik 34 48 94 194 35 76 108 234 75 187 128 285 154 Krško 287 331 185 231 43 57 283 320 156 223 359 469 486 Lendava Radovljica 45 113 75 85 34 104 59 241 23 29 127 183 101 220 182 304 53 83 82 222 67 135 124 360 89 262 Sežana 61 82 87 173 53 93 163 237 39 54 189 319 120 Slov. Bistrica 97 119 88 142 35 70 145 221 64 188 188 334 725 Slov. Gradec 141 159 80 88 28 37 61 85 37 44 85 100 70 Slov. Konjic 20 14 14 21 80 15 33 12 12 18 Tolmin 109 126 150 243 101 160 181 304 140 279 231 374 202 Velenje Škofja Loka 36 113 84 185 68 89 218 235 145 1.445 251 432 131 101 149 161 243 86 140 302 438 180 297 372 453 276 Šmarje 42 59 30 54 18 29 110 201 72 153 93 175 82 Žale 127 203 148 248 53 82 232 351 152 322 268 540 314 Cerknica Črnomelj 76 113 152 156 40 45 203 229 101 120 219 248 1.076 50 68 56 67 22 28 120 129 62 72 173 197 71 Hrastnik 50 57 68 70 10 10 69 78 64 87 140 146 83 V) "t i i 4 i i 'i/ ■i 4 Idrija 129 169 107 160 40 58 125 159 63 98 154 224 703 11. Bistrica 44 54 113 159 38 53 132 180 72 95 182 258 162 Izola 44 49 73 85 22 26 79 85 55 59 112 125 60 Kočevje 75 135 97 154 27 31 152 248 59 122 203 276 247 Laško 37 68 80 137 46 72 149 213 84 124 189 261 235 Lenart Litija 550 568 73 96 27 42 93 112 90 168 116 161 111 Ljutomer 23 30 82 92 28 31 126 145 56 67 124 143 99 Logatec 114 137 66 69 25 28 91 117 54 69 155 174 86 Mozirje 19 34 52 81 20 32 76 123 48 130 65 203 44 Ormož 79 82 134 159 43 48 161 178 137 168 244 307 493 Piran 61 85 49 64 23 35 191 212 157 194 109 151 74 J 4 Postojna 11 11 76 93 58 71 126 176 104 192 138 203 113 Radlje 102 79 27 130 73 198 Ribnica 18 28 63 101 20 27 65 116 40 70 86 183 49 Sevnica 34 36 67 67 21 22 124 133 67 70 159 165 311 Šentju 48 60 76 76 36 37 117 141 75 94 139 158 102 Trbovlje 11 18 91 108 19 26 106 135 40 50 91 124 50 -4 J i Trebnje 95 124 53 74 20 27 73 111 41 62 95 173 128 Tržič 62 71 49 51 17 17 93 98 22 22 66 76 102 Vrhnika 78 135 125 142 34 73 207 245 50 148 166 322 109 Zagorje 131 149 71 75 18 24 96 100 62 64 111 125 106 Dravograd 49 50 83 87 18 21 81 88 52 50 98 111 136 Metlika 15 59 63 14 16 59 69 50 59 92 110 50 26.1 SKUPAJ: 11.441 11.819 5.242 22.162 15.390 26.762 40 Tabela Vil: Prirast po UDK (nadaljevanje) 41 TABELA VIII: Prirast po načinu nabave 42 TABELA IX: Odpis knjižničnega gradiva 43 TABELA X: Kader 44 TABELA X:Kader (nadaljevanje) 45 TABELA XI: Dohodki knjižnice 46 TABELA XII: Poraba sredstev 47 TABELA XIII: Članstvo TABELA XIII: Članstvo (nadaljevanje: struktura odraslih članov) 49 TABELA XIII: Članstvo (nadaljevanje: struktura mladih članov) 50 TABELA XIV: Obiskovalci 51 TABELA XIV: Obiskovalci (nadaljevanje) 52 tabela xv: izposoja 53 TABELA XV: Izposoja (nadaljevanje) 54 VI. POVZETEK V NEMŠČINI SLOWENISCHER AUSWEIS Floche: 20.256 km 2 Finwohnerzahl: 1,998.800, efwa 99 pro km 2 Enverbstatige: 800.000 Bevolkerung: Slov/enen 90%, Ungarn 0,5%, Italiener 0,12% und andere, vorvviegend aus deri ehemaligen jugoslawischen Republiken stammende Volksgruppen Amtssprachen: Slovvenisch, in Teilen von Prekmurje auch Ungarisch, und an der Kuste auch Italienisch Religionen: Katholiken (82%, in drei Diozesen); Protestanten, Orthodoxe, Mus/ime Bruttosozialprodukt pro Kopf: 6.015 USD (1993) Staatsgrenzen: mit Italien 202 km, mit Osterreich 324 km, mit Ungarn 88 km, mit Kroatien 546 km, und die Adria kuste 46,6 km Politisches System: Slovvenien ist eine parlamentarische demokratische Republik mit Doppelkammersystem (Staatstag und Staatsrat); seine Organe sind ebenso der Prasident der Republik und die Regierung. Im Jahre 1993 war Slowenien in 62 Cemeinden eingeteilt. Universitaten: zwei, in Ljubljana und Maribor, mit insgesamt 31.034 Studenten Massenmedien: 5 Tageszeitungen und 20 VVochenzeitschriften; TV und Radio Slovvenien; KANAL-A - das erste nicht staatliche Fernsehen, und viele lokale Rundfunkstationen die offentlichen biblioteheken /n slovvenien Anfangs siebziger Jahre vvurde die jetzige Netz-Organisation des slovvenischen Bibliotheksinformationssystems entvvorfen, dessen Grundlage das Netz der allgemeinbildenden Bibliotheken darstellt. Die Knotenpunkte des Netzes bilden in Gemeinden wirkende allgemeinbildende Bibliotheken, die fur ihre Benutzerkreise eine den geo- und demographischen Bedingungen entsprechende Form der Vermittlung von Bibliotheksbestanden organisiert haben. Die zentralen Gemeindebibliotheken sind auf bestimmten Gebieten durch Vereinigung der bisher unterschiedlich gebildeten Volksbibliotheken entstanden. Anderwarts vverden zu den entvvickelten Bibliotheken dieser Art die Studienbibliotheken gezahlt, die derzeitig meistenteils als Regionalbibliotheken ihre Geschdftsfuhrung und Arbeit dem breitesten Benutzerkreis angepaBt haben. In diesem Netz haben also 60 offentliche 55 Bibliotheken verschiedener Grobe und Entvvicklungsstufe grundsdtzlich gleiche Bedeutung, Rolle und Aufgaben bekommen, d.h., sie sind zu einem Informations- und Kommunikationskern ihres Gebietes geworden und geblieben, in dem oder durch den der Benutzer seine Bedurfnisse nach Information, Ausbildung und kultureller Erholung befriedigen kann. Schon in 1971 Jahre war fur dieses Netz eine teilweise Zentralisierung vorgesehen, d.h. Abhaltung bestimmter Aufgaben (Betreuung, anspruchsvolle Referenzarbeit, anspruchsvollere Erschliebung u.a) in zu jener Zeit am besten entwickelten Bibliotheken - die Studienbibliotheken, vvelche diese Aufgaben wegen der Rationalisierung und VVirksamkeit fur das Gebiet einer bestimmten Region absprachegemab und mit finanzieller Kooperation der zugehorigen Gemeinden ausfuhren vvurden. Informationszentrum fur offentliche Bibliotheken ist der National- und Universitatsbibliothek in Ljubljana, Turjaška 1, 61000 Ljubljana, Slovenia: Tel.: 38 61 1255-014 (38 61 1250-141) Fax: 38 61 1255-007 Elektronski naslov : silva.novljan@nuk.uni-lj.si OEFFENTUCHE BIBLIOTHEKEN (1994) 1. STRUKTUR des BIBLIOTHEKSNETZES 60 Gemeinde(zentral)bibliotheken, davon: 40 selbstandige, 8 mit teilweisen Pflichtexemplar, 743 Ausleihpunkte: 231 Zweigstellen, 512 Ausleihpunkte der Mobilbibliotheken 97 Orte ohne Augebot Fachvereine: - Verband der Offentlichen Bibliotheken - Sektion fur Offentliche Bibliotheken des Vereins Slovvenischen Bibliothekare 56 2. ARBEITSBEDINGUNGEN 2.1 AUSGABEN (Finanzierung von den Gemeinden und vom Ministerium fur Kultur) 28% Erwerbung 26% Materialkosten 40% Personalkosten 1 2% Investitionen 2.2 RAUMVERHALTNISSE 51.823 m 2 Total; Durchschmitt: 26,05 m 2 pro 1000 Einwohner 2.3 GRUNDBESTAND 5.992.856 Total (in Banden) 5.472.899 Bucher 162.095 Zeitungen, Zeitschriften 357.862 AV Durchschnitt: 3 Einheiten pro 1 Einvvohner 2.4 ERWERBUNGZAHLEN 288.118 Total in Banden 247.434 Bucher 15.537 Zeitungen, Zeitschriften 25.147 AV Durchschnitt: 145 Einheiten pro 1000 Einvvohner; 20% Beletristik fur Kinder, 27% fur Erwachsene, 53% Fachliteratur; 84% Ankauf, 10% Pflichtexemplare, 6% Geschenke 57 2.5 FACHPERSONAL 740 Total 582 Bibliothekare (70% Diplombibliothekare, 30% mittlerer Dienst) 158 Administration Durchschnitt: 0,58 Bibliothekare pro 2000 Einv/ohner; 19.312 Einheiten des ausgeliehenen Bibliotheksbestandes pro 1 Bibliothekar 2.6 EDV-EINSATZ 59 Bibliotheken mit PC Einrichtungen 54 Programmeinsdtze 45 Kommunikations-Einrichtungen COBISS - Verbundkatalog (integriertes System: fur Erwerbung, bibliographische Kontrolle, Ausleihe, OPAC, ISSN, ISBN Datei, CIP, zentrale Katalogiseriung, Nationalbibliographie, Bibliotheksstatistik), davon 15 offentliche Bibliotheken als aktive Teilnehmer, andere passiv (mit Lokalkatalog, Erwerbung, Katalogisierung, Ausleihe, OPAC, Statistik, Dateneingabe, -konversion und - ubertragung) 3. VERV/ENDUNG 3.1 MITGLIEDER 143.267 Kinder (36% der Einv/ohner bis 15 Jahre) 277.738 Erwachsene (17% der Einv/ohner alter als 15 Jahre) 421.005 Total (21% gesamter Einvvohnerpopulation) 3.2 BESUCHSZAHLEN 4.805.071 Besucher der Bibliotheken 359.023 Besucher der Veranstaltungen in Bibliotheken 5.164.094 Total 3.3 AUSLEIHEZAHLEN 9.488.535 Einheiten aus Bibliothek 2.484.790 Einheiten in Bibliothek 58 6.429 zv/ischen Bibliotheken 1 1.979.754 Total Durchschnitt: 28 Einheiten pro 1 Mitglied, 2,6 Einheiten pro Besuch 3.4 PROGRAMMARBEIT Ausstellungen 1.184 Marchenstunden 2.366 Quizveranstaltungen 493 Zusammentreffen 369 Vortrage 331 Fuhrung durch Bibliothek 2.250 Andere Veranstaltungen 2.406 Total 10.562 Durchschnitt: 3 Veranstaltungen pro Bibliothek in 1 Woche, 34 Besucher pro 1 Veranstaltung. Mehr Information in: Kobe, Tomaž: Das Bibliotheswesen in Slovenia. - Mitteilungen der Vereinigung Osterreichischer Bibliothekare 44(1991)2,85. Novljan, Silva: Organisationsformen der Offentlichen Bibliotheken in Slovvenien. - Mitteilungen der Vereinigung Osterreichischer Bibliothekare 46(1993)3/4,45. Das slov/enische Bibliotheksvvesen. - Wien: Osterreichisches Institut fur Bibliotheksforschung, Dokumentations -und Informationsvvesen, 1976. 59 VII. POVZETEK V ANGLEŠČINI SLOVE NI AN IDENTITY CARD Surface area: 20,256 km 2 No. of inhabitants: 2,020,000 Population density per km 2 : 100 Natonalities: Slovenians 90%, Hungarians 0,5%, Italians 0,12%; the rest mainly emigrants from the former Yugoslav republics Official language: Stovenian, in parts of Prekmurje a /so Hungarian, and Italian in the coast area Religions: 82% catholics in three dioceses, the remainder protestants, orthodox, Muslims Gross national income per inhabitant: $7,300 US (1991) State borders: ltaly 202 km, Austria 324 km, Hungary 88 km, Croatia 546 km, and the Adriatic coast 46,6 km National Anthem: "A Toast", a musical arrangement of the poem written by France Prešeren (1800-1849) with the text: "God's blessings on ali nations /Who long and vvork for that bright day/ When o'earth's habitations / No war nor strife shall hold its sway..." Political system: Slovenia is a republic with a parliamentary democracy; its bodies are: a two-house assembly, the president of the republic, the government. In 1992, Slovenia was divided into 62 communities. Universities: in Ljubljana and Maribor, with a total of 30,634 students (1991) Media: 5 dailies and 20 weeklies, TV and Radio Slovenia, KANAL A - the first private coverage TV in Slovenia, and a number of local radio stations PUBLIC LIBRARIES IN SLOVENIA The most prominent feature of public libraries is their openness to general public. With special regard to this characteristics origins of public libraries in territories vvhich nowadays form the Republic of Slovenia can be traced back as far as to the year 1569 when the first Iibrary of the kind was founded by the States of the Province of Kranjska (Carniola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established from then onvvards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained closed to outsiders completely up to the end of the 18th Century. The only notable exception were a few proprietary libraries 60 ovvned by wealthy townsmen which fulfilled to a certain degree general cultural and educational missions by allovving men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution of the public function of libraries was accelerated by the enlightening, state-supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly of book collections of abolished convents, was founded, initiating so to say the era of pub!icly accessible libraries. Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18th Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19th Century, a netvvork of 450 libraries with total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and workers' societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making true the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Society in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventually transformed into real public librares. The second half of the 19th Century saw also the appearing of societies or libraries established primarily for workers. In the period between the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there vvere thus already 850 librares possessing total stock of 580.000 books. Municipal public libraries, however, vvere practically the only ones to be run according to professional standards as customary at the time. After World War II public librares were also officially recognized as a public Service; this status of theirs was explicitly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, hovvever, libraries also serving basically general reading needs vvere organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries with collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called "study" libraries, vvere established in regional centres. In 1971, for ali envvmerated types of libraries a netvvork of public libraries was established in order to meet general readers' needs vvith regard to education, information, cultural activity and entertainment. Library Lavv of 1982 stipulated modalities of their cooperation vvith other types of libraries vvith a vievv of 61 establishing in this way a uniform library information system in Slovenia. Detailed standards for their management, activities and Services were endorsed in 1985. As of 1994 there were 60 central public libraries in Slovenia with 231 permanent lending Service points, 399 bookmobile stops, and 113 bookmobile collection lending points. Ali central public libraries are in charge of coordination and promotion of ali types of libraries within respecitve locality (which is identical with the commune as the basic unit of local government) which includes information Service on news in the libra ry profession, čare for education of library professionals, and advisory Service in organizational issues and library technical processes. Moreover, they are also local information and local history centres. These tasks are of more demanding nature for libraries in localities with population of over 50.000 inhabitants (libraries of the category I and II) both with regard to minor public libraries (lower hierarchical level) and to the national library (higher hierarchical level as coordinating centre of the Slovenian library system). Also in 1994, there were 5.472.899 books, 162.095 volumes of serials and 357.862 items of non-book materials in public libraries in Slovenia, which are right now in the process of being interconnected into a network via Slovenian shared catalogue database COBIB and bibliographic information system COBISS. Last, but not least, they are also developing special Services. Services for adults and, in particular, for juveniles up to the age of fifteen are well established ali over the system, many public libraries have also specialized (e.g. art, toys, musical, local history) collections, and some are designing new methods of work vvith certain target groups, e.g. adolescents, aging people, hospitalized persons etc. Consultancy and information centre for public libraries is vvith the National and University Library, Turjaška 1, 61000 Ljubljana, Republic of Slovenia, teleph. 38 61 1255014, fax 38 61 1255014, elektronski naslov : silva.novljan@nuk.uni-lj.si. PUBLIC LIBRARIES (1994) 1. STRUCTURES OF THE PUBLIC LIBRARIES NETWORK 60 main libraries (8 legal deposit libraries) 231 branch libraries, 512 mobile library Service locations, 97 sites not serviced 62 Ubrary Associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library Association of Slovenia 2. WORK CONDITIONS 2.1 EXPENDITURES (Financing by: local communities + the Ministry of Culture) 28% accessions 26% Capital expenditures 40% salaries 1 2% investments 2.2 FLOOR SPACE 51.823 m 2 Total; Average: 26,05 m 2 per 1000 inhabitants 2.3 BASIC STOCK 5.992.856 Total 5.472.899 books, booklets 162.095 serials (volumes) 357.862 AV Average: 3 units per 1 inhabitant 2.4 ACCESSIONS 288.118 Total 247.434 books, booklets 15.537 serials (volumes) 25.147 AV Average: 145 units per 1000 inhabitants; 20% fiction for children, 27% for adults, 53% nonfiction; 84% purchase, 63 10% deposit copies, 8% gifts 2.5 STAFF 740 Total 582 professional staff 158 administrative Average: 0,58 professional staff per 2000 inhabitants; 19.312 units loaned per 1 professional staff 2.6 LIBRARV AUTOMATIC)N 59 libraries with Computer hardvvare 54 libraries with library dedicated software 45 communication equipment Shared cataloguing system - COBISS integrated library system: acquisitions, bibliographic control, circulation, OPAC, ISSN, ISBN database, CIP, central cataloguing (printed catalogue cards), national bibliography, statistics, local functions. 3. USERS 3.1 MEMBERS (registered readers) 143.267 Children (36% of young inhabitants) 277.738 Adults (17% of adult population) 421.005 Total (21% of total population) 3.2 VISITORS 4.805.071 library visitors - basic library Services 359.023 visitors - extended Iibrary acti\«ties 5.164.094 Total 3.3 CIRCULATION 9.488.535 items borrowed out of the library 2.484.790 items borrowed on the premises 6.429 interlibrary loans 64 1 1.979.754 Total Average: 28 units per 1 member, 2,6 units per 1 visitor 3.4 ACTIVITIES ORGANISED BY LIBRARY Average: 3 activities per library in a weak, 34 visitor per 1 event. 65 Vlil. INFORMACIJE POSREDUJEJO: Delovna skupina za splošnoizobraževalne knjižnice dežel Alpe-Jadran Kontaktna oseba: Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Turjaška 1, 61000 Ljubljana Tel: 061 1255014, 1250131, fax: 061 1255014 Elektronski naslov : silva.novljan@nuk.uni-lj.si Ministrstvo za kulturo Svetovalec za splošnoizobraževalne knjižnice: Igor Prodnik Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana Tel.: 061 1259122, 1259071, fax: 061 210814 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice: Silva Novljan Enota za razvoj knjižničarstva Turjaška 1, 61000 Ljubljana Tel.: 061 1255014, fax: 061 1255014 Elektronski naslov : silva.novljan@nuk.uni-lj.si Oddelek za bibliotekarstvo Predstojnik: dr. Martin Žnideršič Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana Tel.: 061 1769200 Sekcija za splošnoizobraževalne knjižnice pri ZBDS Predsednik: Anatol Štern Osrednja knjižnica občine Kranj Tavčarjeva ul. 41, 64000 Kranj Tel.: 064 222031, fax: 064 222539 Slovenska sekcija IBBY Predsednik: Tanja Tratnik-Pogačar Knjižnica Otona Župančiča Enota Pionirska knjižnica Komenskega 9, 61000 Ljubljana Tel.: 061 317260 66 Slovensko društvo za branje (v ustanavljanju) Kontaktni osebi: Silva Novljan, Silvo Videtič Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Turjaška 1, 61000 Ljubljana Tel.: 061 1250131, fax: 061 1255007 Slovenska nacionalna komisija za UNESCO Sekretarka: Zofija Klemen-Krek Ministrstvo za znanost in tehnologjjo Slovenska c. 50, 61000 Ljubljana Tel.: 061 1311107 Svet za kulturo Vlade Republike Slovenije Predsednik: dr. Matjaž Kmecl Ministrstvo za kulturo Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana Tel.: 061 1259122 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Predsednik: Ivan Kanič Turjaška 1, 61000 Ljubljana Tel.: 061 1258219, fax: 061 1259257 Zveza splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije Predsednik: Janez Lah Knjižnica Jožeta Mazovca v Ljubljani Zaloška c. 61, 61000 Ljubljana Tel.: 061 446324, fax: 061 448034 67 IX. PRILOGE 68 PODATKI O POGOJIH DELA IN DELU SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1994 L Uradno ime knjižnice-_—- 2. Naslov_____—- _3. Telefon_ E mail VMS_ Internet - Telex _ Fax_4. Tip knjižnice (I-V): 4. a Številčna oznaka (sigla) knjižnice: __—- 5. Leto ustanovitve_ 6. Odprtost za obiskovalce : a) skupno število ur na teden - b) najdlje odprta knjižnica v občini (od - do) ponedeljek / petek _ sobota - nedelja _ Skupaj ur na teden _ 7. Vodja knjižnice: a) ime, priimek, akad. in strok, naziv:_ b) opravljen strokovni izpit iz knjižničarstva ? Da - Ne c) direktor ustanove (za nesamostojne knjižnice)___ 8. Je knjižnica samostojna ? Da - Ne 9. Knjižnični PROSTORI IN OPREMA (brez računalniške opreme) 9. a) Aparature (tip, ime aparature,leto izdelave,število). 69 -2- Molj 2.0 Statistika 1 9. b) Računalniška oprema in njena uporaba Strojna oprem a Računalnik:_ (tip, naziv, število) Dodatni terminali (tip, naziv, število) Tiskalnik (tip, naziv, število) l Druga strojna oprema: tj ustrezno okence) □ SIPAX □ DECNET □ modem □ telefonska linija UPORABA RAČUNALNIKA PRI: □ klicna □ najeta □ izposoji □ nabavi □ obdelavi □ drugo _- Obdelava 9.1 Aktivno sodelovanje v vzajemnem katalogu ? Da - Ne Število vnešenih naslovov v VK( 1994): monografije _ članki _ neknjižno gradivo_ serijske publikacije _- Število kopiranih naslovov iz VK(1994): monografije _ ' članki _ neknjižno gradivo_ serijske publikacije _ 9.2 Lokalna zbirka podatkov - število naslovov : (skupno število 31.12.1994) monografije _ članki_neknjižno gradivo serijske publikacije _ Tisk: i-ROSE d" A 7o -3- Molj 2.0 Statistika 1.0 9.3 Informacije : (1994) število naročenih število SDI profilov računalniških poizvedb__ izvodi SDI - (brez SDI) 9.4 Informativno gradivo, ki ga knjižnica računalniško izdeluje : (1994) □ bibliografija □ seznam novosti □ drugo _ 9.5 Tuje računalniške podatkovne zbirke (vrsta, naziv, število): 10. KATALOGI (skupno število v vseh enotah oz. izposojevališčih) a) Listkovni (skupaj interni in za uporabnike) b) Računalniški (število enot knjižnice, njenih izposojevališč, kjer je desegljiv) 11. Ima knjižnica oddelek za mladino do 15. leta starosti ? Da - Ne 1 l.a Ima knjižnica ločene knjižne police za mladino ? Da - Ne 12. Število enot (izvodov) temeljne zaloge KNJIŽNEGA GRADIVA 71 Tisk: i-ROSE d.o.o. -4- Molj 2.0 Statistih 13. Število enot (izvodov) temeljne zaloge NEKNJIŽNEGA GRADIVA 31.12.1994 14. Skupaj temeljna zaloga izvodov KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 31.12.1994 (13+14). 14.a Od tega temeljna zaloga knjižničnega gradiva 15. Število naslovov in izvodov SERIJSKIH PUBLIKACIJ v letu 1994 16. Število prirasta naslovov in izvodov KNJIG IN BROŠUR v letu 1994 -5- Molj 2.0 Statistika 1.0 17. Skupaj število prirasta KNJIŽNEGA GRADIVA (15+16) v 1994 Naslovov: _ Izvodov: _ 18. Prirast naslovov in izvodov NEKNJIŽNEGA GRADIVA v letu 1994 19. Prirast izvodov (enot) KNJIŽNIČNEGA GRADIVA po načinu nabave 1994 20. Prirast naslovov in izvodov KNJIŽNIČNEGA GRADIVA po UDK v 1994 (15+16+18 skupaj) 21. Odpis enot (izvodov) KNJIŽNIČNEGA GRADIVA v letu 1994 73 Tisk: i-ROSE d.o.o. - 6 - Molj 2.0 Statistih 22. Število ČLANOV v letu 1994 23. OBISKOVALCI knjižnice v letu 1994 24. Število IZPOSOJENIH ENOT knjižničnega gradiva 1994 (skupaj a+b) a) Izposoja na dom b) Izposoja v čitalnicah oz. uporaba v knjižnici & Tisk: i-ROSE -7- Molj 2.0 Statistika 1.0 c) Izposoja vsega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU 25. KOPIJE (izdelava foto in drugih oblik) a) Število kopij na papirju (enota je list) b) Druge oblike (število fizičnih enot) 26. INFORMACIJE o gradivu in iz gradiva 1994. (Napišite vsaj ocenjeno številko v ustrezno rubriko) 26.a Samostojne publikacije, kijih je izdala knjižnica (št. naslovov) _ Samostojne publikacije o knjižnici (št. naslovov, ne glede na izdajatelja). 75 Tisk: i-ROSE d.o.o. - 8 - Molj 2.0 Statistik* 1.0 27. Medknjižnična izposoja v letu 1994 28. Podatki o PRIREDITVAH, 1994 29. Knjižničarska dejavnost za italijansko in madžarsko narodnost v Sloveniji 1994 - število izvodov temeljne zaloge knjig v jeziku manjšine _ - število izvodov serijskih publikacij _ - število prebivalcev manjšine _ - posebna postavitev gradiva Da - Ne - poslovanje v jeziku manjšine Da - Ne Tisk: i-ROS£ d 4 76 -9- Molj 2.0 Statistika 1.0 30. DELAVCI knjižnice, 1994 31. PRIHODKI knjižnice od 1.1. do 31.12.1994 (s sredstvi za investicije) 77 Tisk: i-ROSE d.o.o. - 10 - Molj 2.0 Statistika! 32. ODHODKI 1994 a) nakup knjižničnega gradiva (knjige, serijske publikacije, neknjiž. gradivo b) materialni stroški (brez investicij) c) bruto plače Skupaj (a-c): d) investicije a) Prikaz iz št. 31 Zbrana sredstva za investicije - namenska sredstva - iz lastne amortizacije - iz lastnih prihodkov ( Skupaj 31.12.1994: b) Porabljena sredstva za investicije - gradnja - obnovitvena dela - vzdrževanje - oprema (stroji, pohištvo) - računalniška oprema Skupaj 31.12.1994: 33. Število prebivalcev vaše občine - od tega mladih do 15. leta starosti Za pravilne podatke odgovarja: (podpis in žig) Tisk: i-ROSE d/ 78 J -11 - Molj 2.0 Statistika 1.0 DODATEK 1. Krajevne knjižnice (stalna izposojališča, enote), ki delujejo v sestavu osrednje,območne, knjižnice (naslov, kraj, odprto tedensko ur) SKUPAJ število krajevnih knjižnic: , ur odprtosti:- 2. Izposojevališča kolekcijske potujoče knjižnice kraj oz. ustanova število kolekcij število knjižničnega gradiva vseh kolekcij SKUPAJ število : 3. Bibliobusna postajališča (kraji in število postajališč, odprtosti) a) Na območju knjižnice: SKUPAJ število krajev _ , število postajališč število ur odprtosti_ 79 Tisk: i-ROSE d.o.o. - 12 - Molj 2.0 Statist 4. Bibliobusna postajališča občine zunaj območja knjižnice SKUPAJ število krajev_, število postajališč_ , število ur odprtosti_ 5. Kraji v občini, ki niso pokriti z izposojališči SIK (Standard: Vsaka osrednja knjižnica, ki deluje na določenem območju, mora organizirati mrežo stalnih izposojevališč v krajih z nad 1500 prebivalci, v večjih občinskih središčih oz. mestih po potrebi uvede dislocirane enote osrednje knjižnice. V manjših krajih, zaselkih, v delovnih organizacijah pa razvija različne oblike potujoče knjižnice ali organizira vzajemne knjižnice.) Skupaj : 6. OPOMBE Tisk: i-ROSE* 1 8o Uvod v delo Navodila za izpolnjevanje vprašalnika L SPLOŠNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE: 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 1 .III. 1995 . 2. Vprašalnik mora biti opremljen z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Vprašalnik mora biti opremljen čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: • z besedo, obkroženim odogovorom ali z vnešenim številčnim podatkom od 0 naprej (npr. če nimate notnega gradiva, vpišite v okence številko 0), • s - (pomišljajem), če podatkov ne zbirate, (npr. če imate člane do 15. leta starosti, a ne zbirate podatke o njihovem številu, vpišite v okence -), • če je podatek vaša ocena, ga opremite z * (eno zvezdico), • če je podatek še po čem poseben, ga označite z ** (dvema zvezdicama), pod opombe pa pripišite pojasnilo, in opremljene s prilogami, kjer se zahtevajo. 5. Pod pojmom mladinski, mladina vedno upoštevajte mladino do 15. leta starosti. 6. Nasvet: Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov, seštevkov, ujemanje podatkov v različnih rubrikah, kajti nepravilno izpolnjene podatke vam bomo vrnili. Prosimo vas, da nam pod opombe napišete razloge, zakaj določenih podatkov, po katerih vas sprašujemo že dlje časa, ne zbirate. Objektivne razloge bomo upoštevali, drugje bomo morali okrepiti sodelovanje, ali pa morda celo spremeniti vprašanja in s tem predvsem nerodna ali pa preživela standardna določila. U. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POSAMEZNIH VPRAŠANJ 1. Navedite celotno uradno ime knjižnice, nesamostojne pa tudi ime zavoda, v sestavi katerega delujejo. 2. Navedite ulico, številko, poštno številko, kraj. 4. Navedite, v katero vrsto, tip knjižnice, sodi vaša knjižnica glede na število prebivalcev vašega, območja, ki ga pokriva. 8l 1 MOLJ 6. Pri skupnem številu ur tedenske odprtosti (a) upoštevajte vso mrežo SIK, tako da seštejete odprtost ur osrednje knjižnice, enot, izposojevališč, potujoče knjižnice. Posameznih oddelkov osrednje knjižnice ne seštevajte, če so v isti stavbi. Pod točko b) navedite samo podatke za knjižnico, ki je najdlje odprta. 9. Pri navajanju površine upoštevamo le prostore, ki so namenjeni za knjižnične funkcije; ne pa npr. stranišča, stopnišča, predprostor. Navedite število vseh sedežev, ki so stalno nameščeni v prostorih knjižnice za obiskovalce, ne pa sedežev, kijih namestite v prostor le za čas prireditve. Napišite seznam (priloga 9a) vseh monografskih in tehničnih naprav, ki jih imate v knjižnici za interno uporabo in za obiskovalce, razen telefona in računalniška opreme. Pri rubriki "število čitalnic" štejte le ločeno od izposoje oblikovane čitalniške prostore, ki imajo standardno čitalniško opremo (mize, stoli) za skupino obiskovalcev, ne pa posameznih sedežev med knjižnimi policami. Te prikažete pri rubriki "... - od tega čitalniških", če po opremi in prostoru, ki ga potrebuje, ustrezajo standardom, sicer zabeležite število pod prvi del te rubrike "število stalnih sedežev". 9t>.3 Navedite število SDI profilov, širših ali ožjih strokovnih področij, o katerih želijo biti uporabniki redno, periodično informirani. Navedite število izdelanih SDI, število izvodov SDI profilov ter koliko poizvedb na določen profil so prejeli posamezniki. 12. Vsako enoto štejemo samo enkrat. Če vodite posebno evidenco o rokopisih v knjižni zbirki, magistrskih in diplomski delih, vnesite podatke v rubriko knjige in brošure. V rubriki periodika navedite število letnikov, ki jih hranite, ste jih inventarizirali, ne pa naslovov, posameznih številk ipd. Prosim, prikažite stanje 1.1. in 31.12., da bomo z razliko dobili čisti prirast knjižnega gradiva. (Stanje 1.1.94 + prirast 94 - odpis 94 = stanje 31.12.94.) Tu štejete tudi kopije, ki ste jih obdelali kot vsako drugo knjižnično gradivo in so postale del fonda, ki se upošteva tudi pri dotoku ter obratu. 15. Serijske publikacije - navedite število vseh izvodov, ne glede na način nabave, ki jih je prejela vaša knjižnica, tudi tiste, ki jih ob koncu leta niste uvrstili v temeljno zalogo. Vsak naslov štejte samo enkrat, ne glede na to, da se pojavlja v več enotah, izposojevališčih. Večkratno pojavljanje istega naslova prikažite pri izvodih. Upoštevajte vse izvode posameznega naslova, ne glede na nahajališče na območju in čas hranjenja; mora pa biti kompleten letnik. 82 Uvod v delo A=časopis, C=časnik, Z=ostalo (vrstne publikacije: magazin,almanah, koledar, zbornik; knjige knjižne zbirke pa prištevamo k monografijam!) 17. Skupno število naslovov knjižnega gradiva je vsota skupnega števila naslovov vprašanja 15 in 16, enako velja za skupno število izvodov. 19. Skupno število izvodov se mora ujemati s seštevkom izvodov vprašanj 15 + 16 +18 in ta seštevek je isti pri vprašanju 20. 20. Prikažite vse naslove in izvode knjižničnega gradiva po UDK, kjer morata biti rubriki enaki vsoti iz vprašanj številka 15, 16, 18. V "82 leposlovje za mladino" vpišite vse knjige za mladino z oznako C, P, M in L in slikanice s temi oznakami. 21. Prikažite število vseh odpisanih izvodov, tudi tistih, ki ste jih med letom prejeli, a jih niste inventarizirali oz. priključili k temeljni zalogi, so pa prikazani v rubrikah prirasta. 22. Član je vsak uporabnik, ki je v obravnavanem letu vsaj enkrat obiskal knjižnico. Če še ne morate prikazati strukture odraslih in mladine, navedite le skupno število s povezovalnim znakom. Pri "nezaposlenih" navedite vojake, brezposelne, upokojence, gospodinje; nezaposlene...). 23. Štetje obiska: - V rubriki "izposoja na dom" prikažemo obiskovalce, ki smo jih evidentirali zaradi izposoje in podaljšanja gradiva na dom. Če je član postopek opravil hkrati ali ločeno večkrat v istem dnevu, se šteje kot 1 obiskovalec. Isto velja za izposojo gradiva v knjižnici, če jo beležite. - Obiskovalec prireditve je posameznik, ki je obiskal prireditve v določenem dnevu. Če je obiskal več prireditev v istem dnevu, se šteje tolikokrat, kolikor prireditev je obiskal. - Pod "drugo" štejemo samo obiskovalce knjižnice, ki si niso izposodili nobenega gradiva na dom ali v knjižnici. Njihov obisk je evidentiran zaradi rezervacije (priporočamo, da jo beležite in prikazujete tudi ločeno), samo vračila knjižničnega gradiva (če je vračilo opravljeno skupaj z izposojo ali podaljšanjem se šteje obisk pri rubriki "izposoja na dom", ne tu), različnih informacij, sprememb osebnih podatkov... tudi tu se šteje 1 obiskovalec v enem dnevu ne glede na število postopkov v istem ali različnih časovnih intervalih istega dne. 24. Izposojo letnikov oz. posameznih številk periodičnih publikacij na dom štejte kot izposojene enote pod neleposlovnim ali leposlovnim knjižnim gradivom. Pri štetju izposojenih enot upoštevajte tudi podaljšanja izposoje knjižničnega gradiva. Izposojo kolekcij, izposojo neknjižničnim ustanovam ne prikažite tu in tudi ne pri medknjižnični izposoji, ampak kot enkratno izposojo (kolekcijo) potujoče knjižnice v Dodatku. 83 3 MOLJ 25. Kopije izdela knjižnica iz gradiva knjižnice, oz. za potrebe knjižnice za svoje uporabnike in za nadomeščanje originalnega dokumenta v medknjižnični izposoji. Ne štejemo kopij, ki jih narede uporabniki sami (npr. za žetone na kopirnih strojih knjižnice). Enota štetja je število listov pri kopijah na papirju, pri mikro oblikah pa število fizičnih enot. 26. Enota za merjenje informacij je v odgovor na zastavljeno vprašanje, npr. 1 izpis SDI za 1 uporabnika, 1 seznam priporočilnih knjig za ure pravljic, isti seznam za drugega uporabnika se šteje kot ista informacija, dana novemu uporabniku. Tako bo število informacij isto ali manjše od števila uporabnikov. Pri ustni informaciji pa je enota odgovor na zastavljeno (vsebinsko, tematsko) vprašanje. Tu pa ne štejemo informacije o prisotnosti določenega gradiva v knjižnici. 27. Tu ne prikažemo izposoje gradiva med izposojevališči lastne knjižnice. 28. Skupno število obiskovalcev prikažite tudi pri vprašanju 23. V tabeli prikažete tudi prireditve, ki jih je knjižnica organizirala zunaj lastnih prostorov. 29. Odgovorijo knjižnice, ki imajo na ozemlju svoje občine prebivalce italijanske ali madžarske narodnosti. To je le izvleček iz skupnega prikaza knjižnice. 30. Med delavce skupine a) prištevamo strokovne knjižničarske delavce po navodilih Republiškega zavoda za statistiko, vse, ki opravljajo dela, za katera je potrebna vsaj srednja stopnja knjižničarske izobrazbe. Dokumentaliste uvrstite stopnji izobrazbe ustrezno med knjižničarske strokovne delavce. Od skupnega števila teh delavcev navedite pod "Skupaj a" število delavcev, katerih strokovna izobrazba je pridobljena s študijem knjižničarstva na srednji, višji ali visoki šoli in podiplomskem študiju. Upravne, vodstvene in tehnične delavce uvrstite med strokovne le z odstotkom časa, ki ga uporabljajo za strokovno knjižničarsko delo. Mainipulante prikažite v skupini b). Pod rubriko "delno zaposleni" navedite tudi volonterje. Pripravnikov, študentov, dijakov, ki opravljajo obvezno prakso ne štejete tu; lastne pripravnike pa štejete k redno zaposlenim. V rubriki "delno zaposleni" prikažite dejansko število delavcev pod številom delavcev, v razdelku "število delavcev po upravljenih urah" pa število delavcev, izračunano z enoto zaposlitve polnega letnega delovnega časa. Npr. če je 5 delavcev opravljalo delo skupaj 3715 ur, napišite izračun 1,78. 31. Pri prihodkih prikažite vsa sredstva, tudi investicijska, ki jih je imela knjižnica v enem letu, ter kdo ji jih je nakazal. Nesamostojne knjižnice prikažejo le lastni dohodek, ne pa npr. lastni dohodek celega zavoda. Del, ki ga je knjižnici za njeno rabo namenil matični zavod, se prikaže pri rubriki matični zavod.Enako velja za odhodke. 4 84 Uvod v delo 32. Prikažite porabo denarja, pri čemer pa investicije prikažite ločeno, ne pod materialnimi stroški. Pri investicijah navedite tudi, kako ste zbrali denar, čeprav je vsota zajeta že pri 31. 33. Navedite zadnji podatek, brez zaokroževanja. Dobite ga na svoji občini ali pa na Zavodu R Slovenije za statistiko. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA september 1995 SEZNAM SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V SLOVENIJI Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. prekomorske brigade 1, 65270 Ajdovščina Vodja: Zdenka Žigon, tel.: 065/61-328, fax: 065/62-678 Odprtost: po-pe: 9-18; so: 8-12 Sigla: 565 KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b, 68250 Brežice Vodja: Tea Bemkoč, tel.: 0608/62-649 Odprtost: po, sr, pe: 7-17; to, če: 7-15; so: (2. v mes.) 8-12 Sigla: 469 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la, 63000 Celje Vodja: Janko Germadnik, tel.: 063/442-580, 442-625, 26-731, fax: 063/443-350 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 400 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9, 61380 Cerknica Vodja: Marija Hribar, tel.: 061/791-078, 791-409, fax: 061/791-078 Odprtost: po, če, pe: 8-18; to, sr: 8-16; so: 9-12 Sigla: 216 Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Ulica Otona Župančiča 7, 68340 Črnomelj Vodja: Irena Muc, tel.: 068/51-364 Odprtost: po-pe: 9.30-13.30 in 15-19; so: 9-12 Sigla: 462 86 ©NUK KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58, 61230 Domžale Vodja: Cveta Zalokar-Oražem, tel.: 061/721-204, fax: 061/712-499 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 8-12 Sigla: 217 Zveza kulturnih organizacij Dravograd MATIČNA KNJIŽNICA DRAVOGRAD Trg 4. julija 29, 62370 Dravograd Vodja: Cveta Čop, tel.: 0602/83-256 Odprtost: po-pe: 9.30-14.30; sr: 13-18 Sigla: 375 Ljudska univerza Gornja Radgona OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4, 69250 Gornja Radgona Vodja: Katarina Rauter, tel.: 069/61-054, fax: 069/61-054 Odprtost: po-pe: 8-18 Sigla: 610 KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15, 61290 Grosuplje Vodja: Marija Samec, tel.: 061/771-439 Odprtost: po-pe: 9-19 Sigla: 219 Kulturno-rekreacijski center 14. oktober Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4, 61430 Hrastnik Vodja: Marija Vučetič, tel.: 0601/41-820 Odprtost: po-pe: 11-19 Sigla: 224 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ul. Sv. Barbare 4-5, 65280 Idrija Vodja: Anica Božič, tel.: 065/71-050, fax: 065/73-026 Odprtost: po, pe, sr: 11-19; to, če: 7-14; so: 7-12 Sigla: 560 KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” Titov trg 2, 66250 Ilirska Bistrica Vodja: Damijana Logar, tel.: 067/81-088 Odprtost: po, sr, pe: 7-13, 15-18; to, če: 7-14; so: 8-12 Sigla: 533 8 ? ©NUK MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 66310 Izola Vodja: Marina Hrs, tel.: 066/63-412, 67-531 Odprtost: po-pe: 8-13, 16-18.30; so: 9-12 Sigla: 523 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4, 64270 Jesenice Vodja: Cvetka Tropenauer-Martinčič, tel.: 064/81-065 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 274 MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 61240 Kamnik Vodja: Breda Podbrežnik-Vukmir, tel.: 061/812-597, fax: 061/811-239 Odprtost: po-pe: 9-19 Sigla: 177 KNJIŽNICA KOČEVJE Ljubljanska c. 6, 61330 Kočevje Vodja: Ema Štrumbelj, tel.: 061/851-936, fax: 061/851-936 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-11 Sigla: 152 OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1, 66000 Koper Vodja: Evgen Koštial, tel.: 066/22-091, fax: 066/23-866 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-12 Sigla: 500 OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva ul. 41, 64000 Kranj Vodja: Anatol Štern, tel.: 064/222-031, fax: 064/222-539 Odprtost: po-pe: 8-19; sr: 10.30-19; so: 8-13 Sigla: 250 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26, 68270 Krško Vodja: Ida Merhar, tel.: 0608/21-277, fax: 0608/34-802 Odprtost: po, pe: 9-18; to-če: 9-14 in 16-18; so: (1. in 2. v mes.) 8-12 Sigla: 473 ©NUK OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4, 63270 Laško Vodja: Metka Kovačič, tel.: 063/731-705, fax: 063/731-705 Odprtost: po, sr, pe: 8-14; to, če: 12-19; pe: 19-20 Sigla: 438 Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9, 62230 Lenart Vodja: Breda Zorko, tel.: 062/724-286, fax: 062/724-286 Odprtost: po-pe: 7-15; sr: 7-17; so: 8-12 Sigla: 369 Zavod za kulturo občine Lendava OE KNJIŽNICA Partizanska 10, 69220 Lendava Vodja: Žužana Žoldoš, tel.: 069/75-353, fax: 069/75-353 Odprtost: po, pe: 8-18; to-če: 7-15; so: 8-12 Sigla: 614 Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9, 61270 Litija Vodja: Joža Ocepek, tel.: 061/883-102, fax: 061/883-102 Odprtost: po-pe: 10-19; to: 8-14 Sigla: 168 KNJIŽNICA BEŽIGRAD Vodovodna 3, 61000 Ljubljana Vodja: Marija Kobal, tel.: 061/322-955, 133-11-43, 131-61-07 fax: 061/133-11-43 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 241 KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Dvorni trg 2, 61000 Ljubljana Vodja: Damijana Hainz, tel.: 061/221-781, fax: 061/126-40-73 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 90 KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61, 61110 Ljubljana Vodja: Janez Lah, tel.: 061/446-324, fax: 061/448-034 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 86 ©NUK 89 KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a, 61111 Ljubljana Vodja: Breda Bajuk, tel.: 061/263-679, 123-12-24, fax: 061/263-679 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 87 KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161, 61000 Ljubljana Vodja: Silva Črnugelj, tel.: 061/555-935, 553-261, fax: 553-165 Odprtost: po-pe: 7-19.30; so: 7-13 Sigla: 88 Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 1, 69240 Ljutomer Vodja: Dušan Šoštarič, tel.: 069/81-294, 83-036, fax: 069/81-758 Odprtost: po, sr, če: 8-17; to, pe: 8-15 Sigla: 616 KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44, 61370 Logatec Vodja: Alenka Furlan, tel.: 061/741-722, fax: 061/741-722 Odprtost: po-če: 9-19; pe: 14-19 Sigla: 245 MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2, 62000 Maribor Vodja: Dragica Turjak, tel.: 062/222-161, 222-640, fax: 062/222-499 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 304 LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23, 68330 Metlika Vodja: Anica Kopinič, tel.: 068/58-370 Odprtost: po-pe: 9-17; so: 9-11 Sigla: 465 Zavod za kulturo - KNJIŽNICA Hribernikova 1, 63330 Mozirje Vodja: Ana Lamut, tel.: 063/831-292 Odprtost: po-pe: 10-14 Sigla: 435 9o ©NUK POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA p.o. Grajska ul. 2, 69000 Murska Sobota Vodja: Jože Vugrinec, tel.: 069/22-553, fax: 069/22-553 Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-12 Sigla: 600 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica Vodja: Rajko Slokar, tel.: 065/22-498, fax: 065/21-688 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 8-12 Sigla: 550 KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26,28 68000 Novo mesto Vodja: Andreja Pleničar, tel.: 068/324-505, fax: 068/21-496 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-13 Sigla: 450 KNJIŽNICA ORMOŽ Kolodvorska 9, 62270 Ormož Vodja: Željka Nardin-Milovanovič, tel.: 062/700-509 Odprtost: po, sr, če: 8-15; to, pe: 8-17 Sigla: 395 MATIČNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1, 66330 Piran Vodja: Oriana Košuta-Krmac, tel.: 066/73-870, fax: 066/746-420 Odprtost: po-pe: 8-12 in 14-19; so: 8-11 Sigla: 516 KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5, 66230 Postojna Vodja: Alenka Curk, tel.: 067/21-052, 24-520, fax: 067/21-052 Odprtost: po-pe: 7.30-17.30; so: 7.30-11.30 Sigla: 530 KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1, 62250 Ptuj Vodja: Lidija Majnik, tel.: 062/771-480 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 360 91 ©NUK KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 2, 62360 Radlje ob Dravi Vodja: Ivanka Kus, tel.: 0602/73-091 Odprtost: po, pe: 8-14; to, če: 8-14 in 16-18; sr: 8-16 Sigla: 372 KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27, 64240 Radovljica Vodja: Rezka Šubic-Pleničar, tel.: 064/714-534, fax: 064/715-840 Odprtost: po-pe: 8-19; če: 10-19; so: 8-12 Sigla: 272 KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1, 62390 Ravne na Koroškem Vodja: Majda Kotnik-Verčko, tel.: 0602/22-294, 21-467, fax: 0602/22-294 Odprtost: po, to, sr, pe: 7-18.30; če: 7-13.30; so: 7-12.30 Sigla: 350 Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Šeškova 17, 61310 Ribnica Vodja: Vesna Poštrak, tel.: 061/861-938 Odprtost: po-pe: 10-18; sr: zaprto; so: 9-12 Sigla: 154 Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10, 68290 Sevnica Vodja: Ida Tušar, tel.: 0608/81-304 Odprtost: po: 8-14; to: 8-12; če: 8-12; pe: 13-17 Sigla: 480 KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1, 66210 Sežana Vodja: Lučka Čehovin, tel.: 067/73-478, fax: 067/73-478 Odprtost: po-pe: 7-18; so: 8-13 Sigla: 531 KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16, 62310 Slovenska Bistrica Vodja: Metka Pristovnik, tel.: 062/810-565, 815-370 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-18.30; to, če: 7.30-18.30 Sigla: 379' 92 ©NUK KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA Glavni trg 1, 62380 Slovenj Gradec Vodja: Alenka Val tl, tel.: 0602/41-159, fax: 0602/41-159 Odprtost: po-pe: 7.30-18 Sigla: 359 Svetovalnoizobraževalni center KNJIŽNICA Mestni trg 4, 63210 Slovenske Konjice Vodja: Izidor Roškar, tel.: 063/755-015 Odprtost: po-pe: 9-16 Sigla: 425 KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16, 63230 Šentjur pri Celju Vodja: Tatjana Cmok, tel.: 063/741-277 Odprtost: po, pe: 7-10 in 11-19; sr: 7-10 in 11-17 Sigla: 428 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6, 64220 Škofja Loka Vodja: Ana Florjančič, tel.: 064/620-200, fax: 064/620-638 Odprtost: po-pe: 8-19 Sigla: 280 Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20, 63240 Šmarje pri Jelšah Vodja: Jože Čakš, tel.: 063/821-352, fax: 063/821-352 Odprtost: po, pe: 12-18; to, če: 8-14; sr: 8-18 Sigla: 418 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6, 65220 Tolmin Vodja: Vilijem Leban, tel.: 065/81-048 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-19; to, če: 7.30-15 Sigla: 570 KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. 1. junija 19, 61420 Trbovlje Vodja: Aleksandra Nagode, tel.: 0601/21-748 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 242 93 ©NUK Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2, 68210 Trebnje Vodja: Stanka Pungartnik, tel.: 068/44-104, fax: 068/44-183 Odprtost: po-pe: 7-18; so (2. v mes.): 8-12 Sigla: 468 Zavod za kulturo in izobraževanje enota KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, 64290 Tržič V.d. vodja: Marija Maršič, tel.: 064/53-178, fax: 064/50-358 Odprtost: po-pe: 9-18 Sigla: 296 Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5, 63320 Velenje Vodja: Ljubiša Savovič, tel.: 063/853-265, fax: 063/852-938 Odprtost: po-pe: 9-19; če: 9-13; so: 8-12 Sigla: 420 CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b, 61360 Vrhnika Vodja: Marija Iskrenovič, tel.: 061/753-114, 753-714, fax: 061/753-114 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 225 Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ob Savi Vodja: Milena Garantini, tel.: 0601/61-281 Odprtost: po-pe: 9-18.30; so: 8-11 Sigla: 226 v Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Mestni trg, 63310 Žalec Vodja: Alja Bratuša, tel.: 063/715-123, fax: 063/715-517 Odprtost: po, sr, pe: 7-18; to, če: 7-14; so: 8-12 Sigla: 434 Op.: seznam knjižnic je urejen po abecedi krajev. Uporaba seznama je dovoljena samo za lastne potrebe, vsaka druga uporaba je brez dovoljenja NUK prepovedana. 94 Priloga Knjižničarskih novic 5(1995)3 UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah 1 1994 Svoboda, blaginja in razvoj družbe in posameznika so temeljne vrednote človeka. Doseči jih je moč samo tedaj, ko je dobro obveščeni državljan sposoben, da sam uresničuje svoje demokratske pravice in se aktivno vključuje v družbo. Konstruktivno sodelovanje v le-tej in razvoj demokracije zavisita od zadostne izobrazbe in od prostega in neomejenega dostopa do znanja, duhovnih dobrin, kulture in informacij. Splošna knjižnica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin. S tem manifestom je izraženo verovanje organizacije UNESCO v splošno knjižnico kot gonilno silo vzgoje, kulture in informacij ter, skozi zavest ljudi, bistvenega dejavnika pri promociji miru in duhovne blaginje. UNESCO zato spodbuja nacionalne in lokalne oblasti, da ne le podpirajo razvoj splošnih knjižnic, temveč se vanj tudi aktivno vključujejo. Splošna knjižnica Splošna knjižnica je lokalni informacijski center, ki omogoča svojim uporabnikom brez zadržkov dostop do vseh vrst znanja in informacij. Storitve splošne knjižnice so na voljo uporabnikom po načelu enakega dostopa vsakomur ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik ali socialni položaj. Posebne vrste storitev in gradiv je dolžna zagotoviti oziroma priskrbeti tistim uporabnikom, npr. pripadnikom jezikovnih manjšin, ljudem s telesnimi okvarami, negovancem v bolnišnicah, zapornikom, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo uporabljati rednih storitev in običajnih gradiv. V splošni knjižnici mora najti vsaka starostna skupina gradivo, ki pokriva njene potrebe. Zbirke in storitve morajo vključevati tudi vse ustrezne medije in vrste sodobne tehnologije, seveda pa tudi tradicionalna gradiva. Temeljnega pomena je visoka kvaliteta in povezanost z lokalnimi potrebami in razmerami. Gradivo mora odražati tekoča dogajanja in razvoj družbe, pa tudi pretekle dosežke človekovih prizadevanj in ustvarjalnosti. Zbirke in storitve ne smejo biti podvržene kakršni koli obliki ideološke, politične ali verske cenzure oziroma pritiskom komercialnega značaja. 1 Angleški izraz puhlic lihrary" je v Manifestu preveden kot "splošna knjižnica", poimenovanje, ki se Že uveljavlja namesto doslej običajnega ‘splošnoizobraževalne knjižnice". 95 Temeljne naloge splošne knjižnice Težišče storitev splošne knjižnice Je v vestnem izpolnjevanju tehle ključnih nalog, vezanih na informacije, pismenost, Izobraževanje in kulturo: 1. oblikovanje in utrjevanje bralnih navad pri otrocih od rane mladosti dalje; 2. podpiranje individualnega in lastnega ter seveda tudi formalnega izobraževanja na vseh stopnjah; 3. nudenje možnosti za ustvarjalni razvoj osebnosti; 4. spodbujanje domišljije in ustvarjalnosti pri otrocih in mladini; 5. gojenje zavesti o kulturni dediščini in o pomenu umetnosti, znanstvenih dosežkov in inovacij; 6. zagotavljanje dostopa do kulturnega sporočila vseh oblik poustvarjalne (igralske, glasbene ipd.) umetnosti; 7. pospeševanje dialoga med kulturami in spodbujanje različnosti kultur; 8. podpiranje ustno prenašajočih se tradicij; 9. zagotavljanje državljanom dostopa do vseh vrst informacij, nastalih v lokalni skupnosti ali pomembnih zanjo; 10. nudenje ustreznih Informacijskih storitev lokalnim podjetjem, združenjem in interesnim skupinam; 11. pomoč pri razvijanju informacijske pismenosti in uveljavljanju veščin računalniškega opismenjevanja; 12. podpiranje, sodelovanje v programih in akcijah opismenjevanja vseh starostnih skupin, po potrebi tudi lastno uvajanje takih dejavnosti. Financiranje, pravna ureditev, povezovanje v mrežo » Načeloma naj bo delovanje splošne knjižnice brezplačno. Za splošno knjižnico odgovarjajo nacionalne in lokalne oblasti. Delovanje morajo urejati posebna pravna določila, financiranje pa nacionalni in lokalni organi oblasti (vlade). Splošne knjižnice morajo biti bistvena sestavina vsake dolgoročne strategije na področju kulture, zagotavljanja informacij, pismenosti in izobraževanja. * Da se zagotovi povezovanje in delovanje splošnih knjižnic na ravni celotne države, morajo ustrezni zakonski predpisi in strateški plani opredeliti in podpirati nacionalno mrežo knjižnic, temelječo na dogovorjenih standardih. 96 Mreža splošnih knjižnic: mora biti zasnovana celovito, povezano z drugimi knjižnicami: nacionalno, splošnimi znanstvenimi, specialnimi in seveda tudi s šolskimi (vseh stopenj) in univerzitetnimi. Poslovanje in upravljanje » V ta namen mora biti oblikovana poslovna politika, s katero so jasno opredeljeni cilji, prioritete in storitve knjižnice glede na potrebe lokalne skupnosti. Splošna knjižnica mora biti organizirana učinkovito, ravnati se mora po vseh strokovnih standardih poslovanja. * Na lokalni, regionalni, nacionalni, tudi mednarodni ravni mora biti zagotovljeno sodelovanje z vsemi možnimi partnerji, n.pr. s skupinami uporabnikov ali z drugimi poklici. * Storitve morajo biti fizično dostopne vsem članom lokalne skupnosti. Za to morajo biti izpolnjene tele zahteve: ugodna lokacija knjižnice, dobri pogoji in pripomočki za branje in študij, pa tudi ustrezna tehnologija in uporabnikom prilagojena časovna odprtost knjižnice. K tem zahtevam moramo priključiti tudi organizacijo posebnih storitev zunaj prostorov knjižnice za vse tiste, ki Je ne morejo osebno obiskati. » Storitve splošne knjižnice morajo biti prilagojene različnim potrebam lokalne skupnosti v mestu in na podeželju. * Knjižničar v splošni knjižnici je aktiven posrednik med uporabniki in viri. Ustrezno raven storitev lahko zagotovi samo knjižničar, ki je izšolan v stroki in se tudi permanentno izobražuje. * Z organizacijo programov pridobivanja in -vzgoje uporabnikov je treba tem pomagati, da v celoti izkoristijo vse razpoložljive vire. Izvajanje manifesta S tem manifestom pozivamo osebe, odgovorne za sprejemanje odločitev na nacionalni in lokalni ravni in nasploh svetovno skupnost knjižničarjev, da uveljavljajo tu predstavljena načela. Manifest je bil oblikovan v sodelovanju z Mednarodno federacijo knjižničarskih združenj IFLA. 97 i .... ?. 1 » 1 ;V i Silva Novljan : Vam lahko pomagam? Računalniška obdelava : Marjan Babič (tabele), I-Rose (vprašalnik) Priprava za tisk : Liljana Hubej, Jelka Kastelic, Majda Amon Prevod : Tomaž Kobe, Jože Kokole Izdala in založila : Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Ljubljana, 1995 Odgovarja : mag. Lenart Šetinc Tisk : Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, 1995 Naklada : 150 ISBN : 961-6162-03-9 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. C0B1SS NARODNA IN UNIUERZ1TETNA KNJIŽNICA 00000349226