^jf:. AVGUSTA 197S — ŠTEVILKA 59 — LETO XXVIT — CEWA 1 DIN piASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC OOBRODOŠU V CELJU! Celje, ki mu upravičeno pravijo tudi mesto atletike, bo m teden znova živelo v znamenju kraljice športov. V goste sprejemamo najboljše atlete Poljske, Finske, Zahodne Nem- Uje, Španije, Švice in seveda Jugoslavije, ki se bodo pomerili na polfinalu tekmovanja za evropski pokal, čeprav smo lah- Ho videli na atletskem stadionu Borisa Kidriča že vrsto vr- Unskih atletov iz vsega sveta, predstavlja ta prireditev naj' ftije atletsko doživetje, kar jih je bilo v Celju. Tekmovanje za atletski pokal Evrope je postalo od us- ianovitve dalje najpomembnejša atletska prireditev v Evro- pi. Določilo, da lahko zastopa državo le po en tekmovalec je mogočilo, da so srečanja izjemno kvalitetna. Posebna draz tekmovanja v Celju pa ne bo samo dejstvo, da bo nastopi- li vrsta svetovnih rekorderjev in olimpijskih zmagovalcev mpak tudi to, da ni izrazitih favoritov. Kdo bo prvi se bo jerjetno odločalo med reprezentanco Finske in Zahodne Nemčije. Plasmani pa so negotovi. Pričakujemo lahko veli. te borbo med reprezentancami Poljske, ki sega v vrh pa mce in Jugoslavije in Španije za četrto mesto. Ta uvrsti- m pa pomeni tudi možnost nastopanja v tekmovanju pri. minje leto brez predhodnih kvalifikacij. Celje in organizacijski odbor pričakujeta tekmovanje tobro pripravljena. Prenovljeni stadion, 178 izkušenih stro. lovnih delavcev, od sodnikot) dalje in množici ljudi, ki so .lodelovali v pripravah nedvomno zagotavljajo, da bodo po- boji za tekmovanje čimboljši. Za to je bilo potrebno, da je ■teč kot tri mesece v pripravah sodelovalo okrog 30 ljudi, imjo pripravljenost in privrženost atletiki je izkazalo tu- ii preko 50 delovnih organizacij, zlasti Aero, EMO, LIK Sa- feja, Libela, Slovenijašport, Jugobanka. Posebej so se izka- mli aranžerji, ki so z ureditvijo izložb potrdili naziv Celja to( mesta atletike. Omeniti velja tud.i Novi tednik in Radio Celje, ki bo ikušal zagotoviti delovne pogoje korog 100 novinarjem, ki 'odo preko največjih evropskih agencij in časopisov ter 12 televizijskih in 12 radijskih postaj posredovali vtise in re. aiiJote. Prav tako kaže omeniti tudi prizadevanje turistične ^encije Izletnik, ki je skušala ob težkih pogojih zagotoviti '^trezno nastanitev tekmovalcev ter tujih in domačih go. "o». Da bo tekmovanje uspelo gre, ne navsezadnje, zasluga društvu likovnih oblikovalcev, ki so z izrednimi likov. ""^ rešitvami zagotovili realizacijo propagandnih in estet- zahtev. Prepričani smo, da bo vse to omogočilo nastopajočim' ^^egati izjemne rezultate. Za Celje, ki je samo dalo že vr- '^državnih rekorderjev in olimpijskih udeležencev in ima letos 6 državnih prvakov, torej hkrati s Crveno zvezdo ^keč v Jugoslaviji, pa bo to pomenilo pravgotovo izjemen ^^tni dogodek. ^rganizacijski odbor, in prepričan sem, da tudi vsi ob- lahko samo še rečemo: dobrodošli v Celju! Počutite se kot vam vsi želimo — domače in prijetno. Mitja Pipan Pred vsakim velikim tekmovanjem je tudi veliko pogovorov okoli organizacije zdravniške službe. Na fotografiji vidimo, kako se o reševanju tega problema pogovarjajo predsednik AD Kladivar Mitja Pi- pan, zdravnik državne reprezentance dr. Stanojevič in klubski zdravnik dr. Janez Vilč. Za vse je pač potrebno poskrbeti tako, da ne bo nobenih zastojev. Še posebno pozornost pa so posvetili tudi »doping kontroli«, torej pregledu tekmovalcev, ki bi eventualno uživali poživila. Upajmo, da s tem in poškod- bami tekmovalcev, zdravniki ne bodo imeli težav. Vsaj za zdaj je tako v našem taboru in želeti je, da bi tako tudi ostalo. Foto: DRAGO MEDVED ZAČETKI SO DOBRI Gradnji vzgojno varstvene ustanove ob Čopovi ulici na Otoku in osnovne šole v Me- dlogu napredujeta brez za- mud in zastojev. Nekaj spre- memb so povzročile nove uredbe, ki so ukinile premo- stitvene kredite. Do resnih motenj do sedaj v gradnji objektov, ki se finansirajo iz sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih us- tanov, še ni prišlo, bo pa stvar veliko resnejša v pri- hodnje. Dotok denarja v sklad je višji kot je bilo planirano. Do meseca junija se je v sklad nabralo preko sedem milijonov dinarjev, to je za 15 odstotkov več kot je bilo planirano za ta čas. Toda, ker se je gradnja medtem tudi podražila, se je predvi- deni višek še porazgubil in ni imel tistega efekta kot bi pričakovali. Prišlo je celo do primanjkljaja 12 odstotkov, kar pa zajema le gradnjo objektov in ne opreme in ureditev okolja. Upravni odbor sklada pri občinski skupščini v Celju je na pobudo zveze borcev iz Celja sklenil, da se bo šo- la ob Ljubljanski cesti ime- novala po narodnem heroju Slavku Slandru. Zveza bor- cev bo graditeljem poklonila spomenik in nekaj denarja za ureditev okolja. Tudi priprave za dogradi- tev prizidka v Vojniku so končane. »Prizidek« bo zelo velik. V njem bo prostora za deset razredov s kabineti ter telovadnica. Načrtovanje pri- zidka je prevzel Zavod za napredek gospodarstva v Celju, načrt pa je napravil ing. arh. Friderik Polutnik. V gradbenem odboru sta še Vojničana Miro Klančnik, Jurij Bojanovič in Martin Lorger. Meseca septembra bo končan glavni objekt, grad- nja pa bo stekla oktobra meseca. Zelja Vojničanov je. da bi pouk v novih prosto- rih začel septembra meseca prihodnjega leta. Z urednikove mize Ker je urednik na zasluženem dopustu, vmes je skočil nekoliko v Kijev, Leningrad, Moskvo in morda še kam, prihaja z urednikove mize nadomestek. Vri^tc se v našem uredništvu redčijo. Šopek prak- tikantk se je ^a tri hftiče osul, z odhodom na dopust pa grozijo kar trije redni člani uredništva. Pasjih dni torej za nas ne bo kmalu konec. Medtem pa se bliža praznik šentjurske občine, pa obiranje hmelja, volitev hmeljske princese, flosarski bal itd. Današnja številka je močno v znamenju evropskega atletskega polfinala, podobna pa bo tudi prihodnja ko bomo poročali kako je bilo. Vaš nadomestni Jure 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 2. avgusta la napredek vasi Večletna praksa v žalski občini, da se praznovanje občinskega praznika obči- ne seli iz kraja v kraj, kaže več zelo pozitivnih rezultatov. Predvsem pa gre pri tem upoštevati nekatere osnorme momen- te, ki se na koncu koncev kažejo tudi v naporih' za čim hitrejši razvoj obrob- nih krajevnih skupnosti in manjših krajev. Povsod, kjer so bila do- slej praznovanja občinske- ga praznika, so na področ- ju komunalnega urejeva. njo, krajev veliko pridobi, li. S sredstvi, ki jih je v ta namen prispevala ob- činska skupščina, ki so jih dale delovne organiza- ije in ki so jih občani sa- mi kar najbolj oplemeni- tili, so bile modernizirane številne ceste, napeljani vodovodi, obnovljeni za- družni in prosvetni domovi ter podobno. Ni ga kraja doslej, in zvrstilo se jih ie že precej, kjer občani ne bi s samoprispevki, z udarniškim delom in v drugih oblikah prispevali kar največ, da bi tako skupno s sredstvi, ki jih dobe od drugod, čimbolj olepšali svoje kraje, skrat- ka ga čimbolj uredili. Re- zultati nikjer niso izosta- li in povsod imajo marši- kaj pokazati. Nič čudnegs torej, če je med vsemi krajevnimi skupnostmi, kjer osrednjega praznova- nja še ni bilo, veliko zani- manje, da bi tudi pri njih čimprej prišli na vrsto. Da bi se tudi krajevni dejavniki vse od sveta kra. jevne skupnosti naprej lahko kar najboljše orga- nizirali za izvedbo vseh številnih predvidenih del in za organizacijo osred- njega praznovanja, so v Žalcu vpeljali prakso, da se kraj praznovanja dolo- ča kar za dve leti vnaprej. Tako imajo organizatorji na voljo dovolj časa in možnosti, da lahko us- pešno izpeljejo vse akci- je. Ob razmišljanju o tem vprašanju pa kaže opozo- riti še na en izredno po- memben vidik. V mnogih krajevnih skupnostih žal. ske občine niti ni nikakrš- ne industrije, niti večjih obrtnih podjetij, ki bi lahko iz svojih sredstev priskočila na pomoč pri urejevanju krajev. Zato so se v žalski občini od- ločili za poseben družbeni dogovor, na osnovi kate- rega vse (!) delovne orga- nizacije v občini prispeva, jo svoj delež v skupen sklad, iz katerega se po. tem krajevnim skupnostim dodeljujejo potrebna sred. stva. Taka oblika konkret- ne pomoči je nedvomno izredno uspešna In najpo- membnejše pri tem je, da na tak način tudi tisti kra- ji, ki nimajo industrije, dobijo določen delež skup- nih sredstev. Le na tak na- čin je torej mogoče žago- toviti skladnejši razvoj tu- di odročnim krajem in ta- ko postopoma zmanjševa- ti razlike med občinskimi središči in ostalimi kraji. V žalski občini se te- ga dobro zavedajo, zato so se odločili za tak ko- rak že pred leti in rezul- tati seveda niso izostali. Se nekaj let bo potrebnih in vsi večji kraji bodo v komunalnem smislu več ali manj urejeni. To pa je na koncu koncev velik do- sežek, ki je odraz napo- rov vseh odgovornih, da se postopoma čimbolj zmanjšujejo tudi tiste raz- like, ki zadevajo družbeni standard delavcev v raz- ličnih krajih žalske obči- ne. BERNI STRMCNIK Pred javno razpravo TEMELJITE PRIPRAVE V vseh občinah celjskega območja tečejo, kljub počitniškemu obdobju, intenzivne priprave na bližajočo se javno razpravo o novi zvezni in republi- ški ustavi. Povsod so že ustanovili koordinacijske odbore za spremljanje in organiziranje javne razprave, prav tako pa so tudi že imenovali posebne sku- pine predavateljev, ki bodo na sestankih z občani tolmačili temeljne značil- nosti ter pomen novega ustavnega sistema pri nas. Javna razprava se bo povsod praviloma pričela v drugi polovici avgusta, oziroma v začetku sep- tembra. Ker pa je predvsem še v avgustu veliko ljudi na zasluženem letnem oddihu, bo razprava zaradi tega stekla najprej v krajevnih skupnostih, nato pa še v delovnih organizacijah. Sicer pa poglejmo, kakšno je stanje v posa- meznih občinah celjskega območja. v CELJU so poleg koordi- nacijskega odbora za organi- zacijo javne razprave imeno- vali še posebno delovno sku- pino, ki bo zbirala vse pri- pombe k predlogoma obeh ustav in jih oblikovala v do- končna stališča, ki bodo po- sredovana ustreznim republi- škim in zveznim organom. Za, razlaganje ustavnega gra- diva je imenovana skupina 64 predavateljev, trenutno pa tečejo priprave za določitev krajev, kjer bodo ustavne razprave. V posameznih kra- jevnih skupnostih bo javna razprava tekla v okviru kra- jevnih organizacij SZDL. Poleg tega pa je v celjski občini že stekla tudi razpra- va v okviru širšega politič- nega aktiva o novem statutu celjske občine. Med tem, ko so v minulih dneh razprav- ljali o novem skupščinskem sistemu, bo prihodnji teaen že stekla razprava o komu- nalnem sistemu ter drugih vprašanjih. Take razprave se bodo v predstoječem obdob- ju vrstile vsak teden, in sicer po posameznih vprašanjih. Do začetka javne razprave nameravajo tako podrobno obdelati vsa aktualna vpra- šanja v občinskem merilu ter s tem povezati javno raz- pravo o ustavah tudi z raz- pravo o novem občinskem statutu. Priprave pa so stekle tudi v LAŠKI OBČINI. Poleg ko- ordinacijskega odbora za ja- vno razpravo so formirali še poseben odbor za statutarna vprašanja in imenovali sku- pino predavateljev za javno razpravo. Na razširjeni seji izvršnega odbora Občinske konference SZDL so sprejeli akcijski program, ki med drugim predvideva dve faz; obravnave teh pomembnih aktov. Najprej bodo imeli v treh večjih krajih občine (v Laškem, Rimskih toplicah in Radečah) razpravo z razšir- jenimi političnimi aktivi kra- jevnih skupnosti, nato pa bo v drugi polovici avgusta ste- kla javna razprava najprej v krajevnih organizacijah SZDL in nato še v delovnih skup- nostih. Še pred tem bodo za vse predavatelje in člane ko- ordinacijskega odbora pri- pravili poseben seminar. Pred dnevi je bil v MO- ZIRJU poseben posvet razšir- jenega koordinacijskega od- bora, na katerem je sodelo- valo okoli 50 ljudi. O najpo- membnejših izhodiščih nove ustave je govoril TONE BO- LE, član republiškega koor- dinacijskega odbora in pred- sednik gospodarskega zbora slovenske skupščine. Na se- stanku so sprejeli tudi ope- rativni program javne raz- prave, ki se bo v mozirski občini pričela v začetku me- seca septembra. V KONJIŠKI občini se bo javna razprava pričela s po- svetovanjem širšega politič- nega aktiva občine, na kate- rem bo predvidoma sodelova- lo okoli 200 ljudi iz krajev- nih skupnosti in delovnih organizacij. Koordinacij ski odbor in predavateljski team so že imenovali, pripravljajo tudi poseben seminar, ki se ga bo udeležil Zdravko Krvi- na iz Ljubljane. Računajo, da bodo konkreten akcijski program sprejeli že v začet- ku avgusta, nakar bo konec meseca, intenzivno pa v sep- tembru, stekla široka javna razprava na območju celotne občine. ŠENTJURČANI so kljub dopustriiškemu času s pri- pravami zelo pohiteli. Za čla- ne koordinacijskega odbora ter razširjen politični aktiv in skupino predavateljev so že imeli poseben seminar, vodil ga je Zdravko Krvina, na katerem so se pogovorili o temeljnih značilnostih usta- vnih sprememb. Pri tem so še zlasti opozorili na tista določila nove ustave, ki jih je treba v javni razpravi še posebno poudariti. Javna raz- prava bo stekla sredi avgu- sta, in sicer podobno kot drugod — najprej v krajev- nih skupnostih in nato v de- lovnih organizacijah. Minuli ponedeljek pa je bi- la v ŠMARJU razširjena seja občinske konference SZDL, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki vseh krajevnih skupnosti, TOZD, sindikatov in člani komiteja. Operativni program javne razprave je sprejet, potekala pa bo v pr- vi polovici meseca septem- bra. Predavateljski aktiv šte- je 20 predavateljev, ki so do- slej že imeli dvoje seminar- jev. Kot je predvideno v nji- hovem programu, bo javna razprava potekala na okoli 60 različnih mestih na ob- močju celotne občine. V ŽALCU so preko trideset- članski občinski štab za or- ganizacijo in izvedbo javne razprave imenovali že sredi meseca maja na skupni seji organizacije SZDL ter sindi- katov. V juliju so imeli že prvi seminar. Vodil ga je podpredsednik izvršnega sve- ta Slovenije ZVONE DRA- GAN. Udeležili so se ga po- leg članov občinskega štaoa tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL, sekretarji partijskih organizacij, direk- torji delovnih organizacij. Ob tej priliki so tudi sprejeli operativni plan javne razpra- ve, ki bo stekla koncein gusta, še pred tem pa ^ imeli še poseben semiriaj' vse, ki bodo v sldopu ja,^ razprave tolmačili doloc^ naše nove zvezne in repuj!? ške ustave. ^ ooo Povsod so torej prlp^j obsežne in temeljite. In pf, je tako, kajti neposre^' obdobje, ki stoji pred nam sodi med najpomembnei etape našega razvoja, ko do občani in delovni ijjj^jl potrjevah in dopolnjevali meljne akte naše dmih^ ureditve, ki po svojih dok čilih vzpostavljajo takšne 04 nose v naše življenje, na os novi katerih bo delovni eij vek še trdneje stopil na svojega svoDodnega ustvj;, jalnega dela in uživanja tj zultatov tega dela. Z novini ustavama uresničujemo vs tisto, kar nam razvoj rnatj rialnih proizvodnih odnosa na tej stopnji družbenega predka omogoča. BERNI STRMCNU Ustavno kraidj§0^ Tam^ kfer smo doma če bi bili površni, bi res lahko na hitro rekli, da naša krajevna skupnost v ustavnih spremembah ni doživela pretresljivih sprememb. Vendar pa je resnica povsem drugačna. Ze to, da postaja krajev- na skupnost obvezni se- stavni del samoupravnega sistema v komuni in v ce- lotni družbi, je velika no- vost. V krajevnih skupno- stih bomo torej volili de- legate v skupščinski zbor delegatov krajevnih skup- nosti in tako neposredno sodelovali v »oblasti«. Že sedaj je bilo v komunal- nem življenju celjskega območju precej znanil- cev spremenjenih odno- sov med občinsko upravo in med krajevnimi skup- nostmi. Nekoliko manj občiTisko skupščino in KS,' čeprav so sedeli v skup- ščinskih klopeh mnogi od- borniki s terena. Redko se je zgodilo, da bi naj- višji samoupravni organ spregovoril o samouprav- nem vzdušju in napravil v matičnih samoupravnih, krajevnih celicah. Razen, če je bil kak odbornik toliko vztrajen, da je v ospredje dnevnega reda rinil problem razsvetljave, pločnika, ceste, vodovoda in še česa. Tistega, kar bi, po vsej pravici in dolžno- sti, morali urediti že sami v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost je dobila nekaj finančnih sredstev, včasih je pokri- tizirala uprava in uprava je to vrnila, nekajkrat so se sestali predstavniki kra- jevnih skupnosti »na ob- čini« in to je bil pravza- prav ves samoupravni od- nos med bazo in vrhom. Delovni ljudje v krajev- ni skupnosti določajo vse- bino in način dogovarja- nja ter uresničevanja svo- jih skupnih potreb, intere- sov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in soci- alnega varstva, zdravstve- nega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, stanovanj- ske politike in upravlja- nja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potroš- nikov, organizacije sploš- nega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter drugih področij skupnega življenja in sprejemajo programe in piane razvo- ja te skupnosti, s kateri- mi določajo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog ... Zakaj je prav, da si vtisnemo v spomin prav ta 80. člen, ki pa ga ni- smo v celoti povzeli? Zato, ker njegova vsebina naka- zuje osnovni vir, ki je vplival, da je krajevna skupnost opredeljena kot družbenoekonomski odnos. Ce rečemo, da »za vsakim delavcem oziroma obča- nom v krajetmi skupnosti stoji ali naj bi stala ko- nec koncev njegova de- lovna organizacija, njego- va socialna ali druga inte- resna skupnost, ki mora skrbeti za položaj svojih članov« tam, kjer so do- ma, potem je položaj KS res zakoreninjen v temelj- nem samoupravnem proiz- vodnem odnosu. To pomeni, da kratki in- teresi izpred domačega kraja segajo v našo kra- jevno sredino, do temelj- nih organizacj združenega dela v TMši KS, do dru- gih asociacij v KS in da- leč ven — v tiste temelj- ne organizacije združenega dela, kjer delajo občani naše KS, do tistih komu- nalnih delovnih organiza- cij, ki skrbe za komunal- no ureditev, do stanovanj- skega podjetja, ki pobira stanarino, pa ne pusti hi- šnemu svetu skoraj niti ficka, do sklada za komu- nalno urejanje mestnih zemljišč, ki se morda en- krat letno ne potrudi, da javnost obvesti, kako je potrošil naša sredstva in še dalje. V skladu z opre- delitvijo, da je krajevna skupnost resnično speci- fična samoupravna intere- sna skupnost. Veste, to, da si malo raz- grnemo vlogo, vsebino de- la, interese in odgovor- nost drugih skupnosti do teh interesov občanov v krajevni skupnosti, nosi v sebi globoko vsebino. Ne samo v deležu KS v skup- ščinskem življenju. Pač pa predvsem v navezovanju novih odnosov v KS in KS z drugimi interesenti, ki naj bi »stali« za obča- ni in njihovimi potrebami tam, kjer so doma. Gre tudi za sredstva. Krajetmi skupnosti bodo glede na predlagana us- tavna določila odprte še nekatere druge vrečke, ne le občinski proračun. To- da, tega kupčka je prema- lo. Zato tista misel o KS kot družbenoekonomskem odnosu bržčas domneva izboljšanje finansiranja krajevne skupnosti. Ne- malokrat smo kritični, ker občani na terenu ne sa- moupravljajo množično. Pa bodimo odkriti — s čim pa sploh razpolagajo in o čem lahko odločajo? Nov veter bo zavel v kra- jevne skupnosti več pra- vic in dolžnosti.' In tudi več sredstev. Kaj vse se bo dalo narediti, če bodo teh »več sredstev« občani tako pridno oplemenitili, kot je v navadi doslej! Tam, kjer smo doma, bo še lepše. Kajti v krajevni skupnosti ne bodo nikjer pozabili v statutih KS za- pisati določil o združeva- nju sredstev njihovih de- lavcev — občanov iz to- varn in podjetij, ki ivia- jo sedež v KS ali zunaj nje. Skratka — v položa- ju KS se lahko marsikaj spremeni na bolje. Jože Volfand 2. avgusta 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 gospodarstvo STANDARD UHAJink poisnušamo v tem tre- ^ ' ocenjevati bistvene *TiinOstd našega gospoidar- ?ta položaja, moTamo ugo- % dvoje — da se mate- položaj gospodarstva '^tboljšal in da življenjski Liard zaostaja. To mised ■^re^el Marjan Rožič, se- J^Lr sveta zveze sindikatov Jjslavije, ki je prejšnji te- ^ obislcail Celje na povabi- gljčinskeiga siindikalnega L v rajzjpravi s pred- ceiljskega goapodar- ^ sindiikallnih podružnic f^l)(!in3kega političnega ak- : se je zadržal predvsem i štirih problemih — pri pjjanju stabilizacijskih uk- ^politiki cen, razbre- ^jevanju gospo da rstva in se-nu planiranja. OUrabrujoče eo številke o laajševanju šte^vjla blokira- ijj, delovnih organizacij. Da vse manjše šitevilo delav- 1Q zaradi likvidnostnih iredpisov prejemali nižje iseb.« dohodke. Nadalje — ^vse več podjetij pravočas- 0 izplačuje osebne dohodke. Kcieraben je praktični iik- ^ in dogovoir o zgorji me- 1 obremenitve osebnih do- ^v. Gospodarstveniki so 1^ ugcdno sprejeli konver- Ijo, In še nekaj je parcial- ii odločitev ali dosežkov, ; gospodarstvu kažejo svet- ih zarje. Tealar pa danes skoraj ni ijiega kcmentairja ali od- M| O gospodarskih toko- Itie ni v njem tudi opo- B-o upadanju realnega fcjsfcega standarda. Siab- ifivimo kot lani. Realni *tii dohodki so pod lan- t ravnijo in to seveda 6fa na obseg porabe, na t~iost, na iskanje dodait- fe virov zaslužkov, na po- Kalno nevarnoist za vno- fco naraščanje odhodov v ^ in podobno. Miran ^s;^, direktor v tovarni ^"0 je v razpravi pouda- ril, da je doživel koncept a dministriranja in drža vnih posegov v življenjski, krvni obtok gosjpodarsitva, učinko- vit udarec. Pogled v globai- na gibanja gospodarstva nas ne more zadovoljiti, še zla- sti pa ne to, da življenjski standard očitno pada. V po- litiki osebnih dohodkov mo- rajo doživeti spremembe navzgor ne samo delavci z nižjimi osebnimi dohodki, temveč tudi strokovnjaki in vcdilni delavci. Materialna stimulacija člo- vekovega dela postaja torej eno osrednjih razmišljanj o snovanju samoupravne gospo- darske ipohtike. Vse namreč kaže, da se nebo jasni in da pravzaprav že vsi vemo, kateri oblak na jugoslovan- skem gospodarskem nebu mora samoupravno organizi- rano združeno delo odpihni- ti. Karika/turist Bine Ro-gelj je v sobotni številki Dela vzel v precep mater Državo in ji očital, da kar naprej govori, kako odmira, popra- vi pa vedno več. Res je zr- no resnioe tudi v tem — da imajo družbenopolitične skupnosti preveč ekonomskih funkcij, temeljne organizaci- je združenega dela pa pre- malo — če imamo v glavi samo obremenitve gospodar- stva. Tisto ta pravo jedro problemov pa se košati in trmasto vztraja drugje — go- spodarstvo ima premajhno samoupravno funkcijo v ce- lotni edccncmski politiki. Pre- slabo je samoupravno orga- nizirano in sedaj pošilja stre- le kriltike na zvezno admi- nistracijo, čeprav je rešitev drugje. Nakazujeta se ustav- na osnutka. Temelj vseh od- ločitev mora postati temelj- na organizacija združenega dela, samoupravno združeno delo, ki bo predlagalo in uresničevalo stabilizacijske ukrepe, razbremenjevanje go- spodarstva, nov samoupravni koncept ekonomskega in družbenega načrtovanja in tudi cene. Samo za primer — kdo je tisti, ki sedao predlaga nove cene in s tem verižne odmeve? In ali je le v povečevanju cen osnova urejevanja materialnega po- ložaja delovnega kolektiva? Kdo je lahko porok za sta- bilne cene? Država? Rajzumljivo je, da sd v se- danjem administrativnem kot- lu gospodarstvo ne more mnogo pomagati, čeprav ne- kateri, po naši znani nava- di, iakoriščajo vse hibe te- ga administriranja. Kar ^odi, to najbrž moramo vedeti, v dodatna nasprotja. Standard nam bo še na- prej uhajal, če ne bomo vi- deli korenine tega uhajanja. Dobrohotno zviševanje plač, Ob manjša storilnosti, bo še močneje zamajaHo naš stan- dard. Zaito moramo v ustavni razpravi in pred obema kon- gresoma ZK iskaiti nove poti v gospodarski politiki — ne- življenjski in enobarvni plašč administrativcev zamenjajnio z okrepljeno vlogo samoup- ravno organiziranega delav- ca v združenem delu. Ta se naj povezuje, dogovarja, us- merja in načrtuje rešiitve. Dr- žava pa naj sodeluje le tam, kjer je ipotrebno in kjer brez nje sedaj še ne gre. Vse družbene sile, sindikati še posebej, pa morajo že v tem trenutku iskati vse ven- tile, da zaustavimo izpadanje realnih plač. Zniževanje standarda. Ne smemo čakati na sistemske ukrepe, ampak v možnostih, kd so ^na voljo, do konca leta doseči vsaj tisto, 5 čimer smo se pohva- lili po zaključnih račimih za gospodarjenje v minulem le- I tu, . J. v. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ JOŽE SADAR, PREDSEDNIK SVETA ZA GOSPODARSTVO PRI SKUP- ŠČINI OBČINE LAŠKO Ne toliko minule pri- reditve »pivo in cvet- je«, temveč veliko bolj pogoji, ki jih ima la- ška občina, so bili po- vod za javno vprašanje o perspektivah nadalj- njega razvoja turizma v občini. Gre predvsem za vprašanje, kako je svet za gospodarstvo, ki mu predsedujete, za- stavil pot turističnega razvoja občine. Vpraša- nje se nanaša na krat- koročno in dolgoročno delo. Kje so perspekti- ve razvoja zdraviliške- ga turizma v Laškem in Rimskih Toplicah, kakšni so vidiki voja- škega zdravilišča, še zlasti, ker smo pred le- ti culi. da bi naj posta- lo bolj odprto in na- dalje, kje so tiste toč ke, na katerih namera- vate graditi nadaljnje turistično gospodarstvo v občini. V tej zvezi bo zanimiva tudi podrob- nost o predvideni gra- ditvi odprtega bazena v Laškem. Milan Božič, novinar Nerazviti VENDARLE PREMIK V izhodiščih za pripravo stališč in sklepov X. kongre- sa ZKJ je med drugim govor tudi o problemih nerazvitosti v jugoslovanskem družbenem prostoru. Vemo, da nerazvi- tost ni le značilnost nekate- rih jugoslovanskih republik, ampak da ima celo Slovenija več občin, ki sodijo v kate- gorijo manj razvitih ah ne- razvitih. Na celjskem območ- ju dobro poznamo probleme Kozjanskega in šmarske ob- čine ter Šentjurja, pa tudi v Laškem in Konjicah se spo- prijemajo s kopico težav. Ali se vendarle kaj premika? O tem in o sedanjem šmarskem političnem trenutku smo po- vprašali Darka Bizjaka, se- kretarja komiteja občinske konference ZK v Šmarju pri Jelšah. Kaj označuje politično živ- ljenje v šmarski občini v zad- njih mesecih? Darko Bizjak: Najprej mo- ram povedati, da bomo na prvi naslednji seji občinske skupščine preverili, kako ure- sničujemo akcijske programe, ki smo jih sprejeli po Tito- vem pismu. Vtis je, kot da se je poUtična dejavnost umiri- la. Ne smemo pa dovoliti, da zbledijo naloge iz pisma. V naši občini na primer nismo zadovoljni z obsegom druž- benega izobraževanja. Spre- jeli smo družbeni, dogovor o kadrovski politiki, se dogo- vorili, da bi morali vsepov- sod izpeljati minimalni pro- gram družbenopolitičnega us- posabljanja, a še ni dovolj dobrih rezultatov. V večini delovnih kolektivov bodo mo- rali spregovoriti o tem, kako uresničujejo družbeni dogovor o kadrovski poUtiki. Kako ocenjujete uresničeva- nje drugih aktualnih politič- nih in družbenih nalog, še posebej pri premagovanju ne- razvitosti? Darko Bizjak: Do polletja smo sprejeli v ZK 58 novih članov, do konca leta pa bo naša ZK bogatejša za 100 ko- munistov. Zanimanje za vstop v ZK je porastlo zlasti med mladino in delavci. Za nas je najvažnejše, da gosp>odarstvo dosega zelo dobre poslovne uspehe. Stabilizacijsko se do- bro »obnaša«. Pač pa poteka v uveljavljanju ustavnih do- polnil prepočasi. V Zdravili- šču in v Steklarni so največ storili. Marsikje pa pristopa- jo k ustavnim dopolnilom preveč formalno in premalo vsebinsko. Najslabše je v šol- - stvu, kjer najbolj zaostajajo. Kar zadeva razvoj našega šmarskega območja smo lah- ko z doseženim zadovoljni. Slovenska družba kaže druga- čen odnos do nerazvitih. Edi- no pri cestah akcija še šepa. V industriji se nam obetajo boljši časi. Odprli smo okrog 500 novih delovnih mest. Ure- sničujemo nove naložbe. Iz usmerjenih sredstev Ljubljan- ske banke smo prejeli 7 mi- lijard. Tudi v šolstvu laliko sedaj pokažemo nove stavbe. Izvajamo reorganizacijo šol- ske mreže, da bodo imeh otroci še boljši p>ouk. Mnogo več pa , bomo morali storiti na področju socialne politi- ke. Izpostaviti moram delov- ne akcije slovenske in jugo- slovanske mladine in zasnovo programa za ureditev spomin- skega parka Kumrovec — Ko2yansko. Vsi delovni ko- lektivi bodo prispevali za spominski dom v Kumrovcii pol delovnega dne in še dru- ga sredstva. Računamo, da bomo namesto 16 starih mili- jonov, zbrali 27 milijonov. Če torej danes govorimo o spre- minjanju podobe nerazvitih, smo lahko ohrabreni. čeprav seveda še ni vse narejeno. A tudi sami vlagamo veliko na- pora. Za vse te spremembe. Kaj pa razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave? Darko Bizjak: Politični ak- tiv občine se je že dogovoril, da bodo morali o ustavnih osnutkih spregovoriti v vseh delovnih organizacijah zdru- ženega dela in v krajevnih' skupnostih. Vsak občan naj bi sodeloval v teh razpravah. Ustanovili smo aktiv družbe- nopolitičnih delavcev, ki bo razlagal ustavno vsebino in zbiral pripombe in nove pre- dloge na besedilo obeh osnut- kov. Ustavno razpravo bomo združili z akcijo za okrepitev delovanja krajevnih konferenc socialistične zveze. Komuni- sti so neposredno zadolženi, da bo SZDL na terenu bolj prisotna. Ustavno razpravo in to akcijo bomo izpeljah v septembru. V tem mesecu bo- do tudi konference osnovnih } organizacij ZK. Na seji ob- činske konference ZK v za- četku oktobra pa bomo raz- pravljali o dokumentih za oba partijska kongresa in iz- volili delegate za kongres. —ud ^ovenske Konjice in ustava o PREDLOGU .^'^činski vodstvi organiza- '1^ Socialistične zveze delov- * ljudi in zveze sindikatov Slovenskih Konjicah sta |. začela s prvimi priprava- i}^ javno razpravo o r^logu zvezne in republi- ^ Ustave. Naloge iz tega ^'^čja so obravnavali na ^■,^jeni seji predsedstva U,> na kateri so sprejeh ^ iiekatere sklepe za izved- la <*lotne akcije, ki mora jj^^^l^ončana do sredine ok- lojeno koordiniranje. Usmerjanje in vode- ni ^ imenovali sedem član- odVjor^ v katerem imata fJ^Jzaciji SZDL in sindika- glavni nosilki po dva , ' o-bčinska vodstva Zve- t^^^^unistov, mladine in ) združenj borcev pa Hfg,^^ člana. Ta organ bo !, Vse potrebne podat- ijp^edloge in pripombe iz Dv^j Razprav ter jih posre- ^^Publiškim organom. <^-^^ Same organizacijske so predlagali, da bi ^ k potekale načeloma j^^Jevnih skupnostih, kjer Jlij^./^^ganizirali odbori so- zveze skupaj z ^ .organizacijami, v po- ^ zavodih pa bodo nosilci te pomembne družbe- ne in politične naloge sindi- kati. Ob upoštevanju njiho- vega števila bo torej v konji- ški komimi najmanj kakih 40 do 50 sest-ankov in razgo- vorov z občani. Vsakemu bo torej dana možnost, da bo- disi na terenu v krajevni skupnosti ali v delovni or- ganizaciji, kjer je zaposlen, sodeluje v ustavni razpravi. Zato so predlagali, da bi jih pripravili za delavce, ki de- lajo na področju prosvete in kulture, dalje za gospodarst- venike in predstavnike samo- upravnih ter izvršilnih or- ganov v podjetjih ter za vo- dilne funkcionarje v krajev- nih skupnostih. Če bodo po- trebe pokazale, bodo seveda or.ganizirali še več posebnih razgovorov, pri čemer so že omenili mladino in njeno članstvo. Obe organizaciji sta že tudi pripravili imenski predlog 25 družbenopolitičnih in gospo- darskih delavcev, ki bodo lah- ko tvorno sodelovali na se- stankih občanov ter jim po- jasnjevali posamezne določ- be v predlogu zvezne in re- publiške ustave. V ta preda- vateljski aktiv so vključili tu- di republiške poslance iz ob- močja občine, ki bodo tako lahko neposredno spremljali celoten potek javne razpra- ve. V. L. Tapetništvo NOVI VZPONI čeprav deHajo v iaredno težkih pogojih, kar na sed- mih mestih, so letošnje prvo polletje zaključili z ugod- nimi poslovnimi in seveda delov.mimi rezultati. Medtem ko so lansko prvo polletje imeli 3.5 milijonov dinarjev realiziacije, so v prvi polovi- ci letošnjega leta zabeležili že 5.1 milijonov dinarjev. Skok je tCTej izreden, navz- lic vsemu! Ta pa govori o prizadevnosti kolektiva in njegovi borbi za najboljše rezultate. Ta bitka dobiva te dni zelo konkretne obrise in vsebino. Da, to je bitka kolektiva celjsikega Tapetništva, ki ga ]e oktobra 1971. leta priza- del požar pa se navzlic udar- cu postavlja na lastne noge. Se več. S pomočjo kreditov Ljubljanske banke bo te dni začel graditi svoje nove pro- izvodne prostore. Lokacija je v čretu. Tu bodo v prvi fa- zi zgradili dve hali s 1.800 kvadratnimi metri površine. Po pogodbi bi morali ta de- la končati do konca februar- ja prihodnjega leta. V prvi fazi bodo sanitairije in druge prostore urediili le začasno. Vse to pa tudi up- ravni prostoiri so v načrtih za drugo etapo, ki pa je vsaj trenutno vprašljiva. Zaradi sredstev namreč. Kolektiv bi težko sprejel nove obvezno- sti za posojila. Za drugo fa- zo pa bi potrebovali okoli 3 milijone dinarjev, kair bd bilo ob posojilu za prvo fa- zo v znesku 6 milijonov di- narjev kar prehudo. Navz- lic temu so optimisti, če jih vprašate, kdaj bo na vrsti druga faza, bodo rekli le to, da čimprej in menda tudi med gradnjo v prvi etapi. Naj bo tako ali drugače, kolektiv Tapetništva, ki od 1. januarja lani dela skupaj s prejšnjim kolektivom Mi- zarja, je na vidiku novega vzpona in razvoja. Na vsak način pa bodo že spomladi prihodnje leto ukinilii seda- njih sedem krajev, kjer de- lajo in VSe uredili v dveh novih halah — za tapetnike in mizarje. M. BOŽIČ 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 2. avgusta i^. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV — SLUŽBA DRUŽBE- NEGA KNJIGOVODSTVA CELJE JE MORALA V LETU 1972 VLOŽITI PRI USTREZNIH ORGANIH ZA PREGON 74 PRIJAV. Zaradi kršitev temeljnega zakona o graditvi investi-, oijskih objektov, zakona o prometnem davku, za- kona o knjigovodstvu de- kmiih organizacij in dru- gih je služba prijavila 3 kazniva dejanja, 52 gospo- darskih prestopkov in 19 gospodarskih prekrškov. Zandanivo je, da lani ni bilo ugotavljenih mnogo primerov nezakonite upo- rabe družbenih sredstev v osebne naimene ali pa drugih kršitev predpisov. Značailna primeri so bili Slovenija — Mercur Ce- loe, trgovsko podjetje Tri- iiz Šentjurja in Cest- no podjebje. — LANI JE BILO NA CEUSKEM OBMOČJU NA NOVO USTANOVLJE- NIH VEČ DELOVNIH ORGANIZACIJ, IZVEDE- NE PA SO BILE -TUDI NEKATERE INTEGRACI- JE. Obrtno podjetje Mi- zar Celje se je pripojilo k Tapetništvu Celje. Cetis se je združil z Aercm. Novoustanovljeni delovni organizaciji sita bili v ce- ljski občini lani Teksti- lec, uredništvo, ter celj- ska Dom upokojencev. V moszirski občini se je ko- muinalno podjetje Ljubno pripojilo h Gradbeniku Ljiubno. V Slovenskih Ko- iyicah sta biii ustanovlje- ni dve delovni organizaoi- ji: giradbeno podjetje »I. OO. RI. ROMA« in Dom upotkojencev. V Velenju sta se z Gorenjem adru- Lesna Šoštanj in Peoro Slcvery Gradec. Komisijska trgovina inpo- sredovaJndca Velenje pa se je pripojila k velenj- skemu stanovanjskemu podjetju. Novi delovni or- ganizaciji sta IGE in Za- vod 7& urbanizem Vele- nje. V žalski občini sta se k Savinjskemu maga.zi- nu pripojili braslovško gostinsko pcdjetje in go- stinsko podjetje Hmeljar. Pri Monftani Žalec je za- če(La z delam Stanovanj- ska enota. * — POGLEJMO ŠE EN KOLEKTIV IZ ROGAŠKE SLATINE. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, kii je po podatkih za la- ni šibek) 456 zaposlenih. Dosegli so več kot 4,5 sitare milijarde celotnega dohodka, vendar bi bil rezultat boljši, če ne bi bilk) prehude fluktuacije delovne .sile. Podjetje je dokaj slabo likvidno in je izredno visoko zadodženo. Njihove finančne težave pa so posledica tudi splošne zadolženosti v go- spodarstvu. Delavci Sploš- nega gradbenega podjetja so lani prejemali popreč- ne plače v višini 1.400 dflin. * — DELOVNA ORGANI- ZACIJA KORS, KONFEK- CIJA OBLAČIL v Rogaš- ki Slatini, je po zaključ- nem računu izkazovala 42.490 tisoč din celotne- ga dohodka, ali nad 4 stare milijarde, kar je za 33 Ofl več kot v letu 1971. Nasploh so posJovni rezultati tega delovnega kolektiva z nekaj več kct 300 zaposlenimi, zelo ugo- dni. Povečaili so dohodek, skllade in osebne dohod- ke. Delavec v KORS-u je lani zaslužil poprečno 1.496 din. NA DAN 20000 PAROV TOLO, tovarna lahke obutve iz Šentjurja je še razmeroma mlado podjetje, vendar se je zaradi naraščajoče proizvod- nje močno uveljavilo na do- mačem in tudi na tujem tr- žišču. Poleg copat izdelujejo tudi natikače in sandale, ki zadnji čas polnijo izložbe na- ših trgovin. Obrat na Planini, ki je bil ustanovljen lansko leto, pa izdeluje samo en artikel, in sicer telovadne copate. Ob mojem obisku v TOLU, mi je več o tem povedal di- rektor Adolf šalej. Koliko dolgo pa že dela vaše podjetje? Adolf Šalej: »Najprej je bi- lo to obrtno podjetje kmalu pa se je začutila p>otreba po tem, da se osamosvojimo. Sa- mostojno smo začeli delovati 1. januarja 1966.« S koliko delavci ste začeli in koliko jih zaposlujete da- nes? Adolf Šalej: »Prav na za- četku je delovalo pri nas v proizvodnji samo 55 delavcev; sedaj, ko naše F>odjetje ob- srtoja več kot sedem let in se je proizvodnja močno po- večala, pa imamo zaposlenih 250 delavcev.« »Kot je videti, so pri nas zaposleni pretežno mladi lju- dje. Kako je z njihovo kvali- fikacijo?« Adolf Šalej: »Direktno v proizvodnji dela približno 70 % nekvalificiranih delav- cev. Na vodilnih mestih pa moramo imeti ljudi, ki imajo ustrezno kvalifikacijo. Le-teh pa močno primanjkuje; na čevljarski šoli v Kranju sicer štipendiramo tri učence, ven- dar pa to ne bo dovolj. Za ta poklic je vse premalo zani- manja.« Delavci verjetno prejemajo plačilo glede na doseženo nor- mo. Kolikšen je povprečni mesečni ziaslužek delavca? Adolf Šalej: »Delavcem izpla- čujemo osebne dohodke gle- de na normo, ki jo dosežejo. Povprečje zakužka se giblje okoli 1550 dinarjev.« Lani ste ustanovili oddelek TOLA na Planini. Povejte mi kaj več o tem! Adolf Šalej: »V našem obra- tu na Planini je zaposlenih samo 38 delavcev. Bili smo prepričani, da se jih bo za- poslilo več. Izdelujejo pa sa- mo telovadne copate. Dnevno izdelajo 1000 do 1400 parov copat.« »Kako širok krog odjemal- cev imate; samo v Jugosla- viji ali tudi izven meja?« Adolf šalej: »Naša tovarna lahke obutve oskrbuje doma- če tržLšče, zadnje čase pa iz- važamo obutev tudi v Avstri- jo in Nemčijo. Vendar na- meravamo letos izvoziti manj obutve, zaradi podražitve us- nja.« »Koliko časa mislite, da vam bo zadoščal prostor v tej stavbi, če pomislimo na naraščajočo proizjvodno?« Adolf šalej: Prostori v tej zigradbi nam že precej dolgo ne zadoščajo več. Zaradi po- manjkanja prostora je že otežkočena proizvodnja, ven- dar smo pred tremi dnevi že začeli z gradnjo nove hale, ki bo stala poleg sedanje. 1. oktober 73 pa je rok, do kate- rega bo morala biti hala že pripravljena za vselitev. Nje- na velikost bo 1600 kv. m V zvezi s tem bi še povedal, da bomo za delo v novi hali po- trebovali še 300 novih delav- cev. Z dograditvijo nove hale bomo mnogo pridobili. Delo se bo dalo bolje razporediti, mnogo pa bo doprinesel tudi tekoči trak. V načrtu imamo tudi adap- tacijo te stavbe, s katero tu- di ne bomo dolgo odlašali.« »Koliko parov lahke obut- ve izdelate letno in koliko dne\Tio?« Adolf šalej: Letno izdelamo približno 1 milijon 200.000, oziroma 1 milijon 300.000 pa- rov. Samo letošnjo pomlad smo narediJi 230.000 parov natikačev. Sedaj — v poletni sezoni smo izdelali 20.000 pa- rov obutve. To je zelo od- visno od artikla, ki ga name- ravamo izdelati. Kako lažjo stvar izdelamo hitreje, tudi po 5000 parov dnevno.« »Glede na veliko povpraše- vanje na tržišču se vam obe- ta še lepa bodočnost. Zado- šča sedanja proizvodnja lah- ke obutve vsem potrebam?« Adolf šalej: »Moram reči, da je kljub veliki proizvod- nji naše obutve še čutiti po- manjkanje na tržišču, bomo, ko bo nova halT' grajena s povečano pr^^ njo tudi tem potrebam^ stili.« *• »Kako pa je s surovi«, Jih morate uvažati ali T dovolj domačih?« ' ^ Adolf Šalej: »V gi^ imamo dovolj domačiij^ vin, da nam ni treba » uvažati. Letos smo uvozU' mo umetno snov za po^. — iz bližnje Itahje, je stalo 100 milj. lir.« »Bi mi morda zaupali ^ še želje in težave, ^ tarejo?« Adolf Šalej: »Naša naj^ želja je, da bi bila nove hale kmalu in bi s tem lahko tm povečali našo pronzvod Želimo pa tudi urediti o| co — tudi to je pomeni za naš ugled. Kot sem že prej ponjj, pa imamo težave s str« nim kadrom. Kajti le^ bomo imeli ustrezne strol njake, bomo lahko jaj čimveč in čim ceneje pro kar je tudi naj cilj.« L. VRi Obisk v IGE Velenje NAČRTI Z OBETOM V šele pred letom dni ustanovljenem področju Indu- striji gradbenih elementov IGE v Velenju so ob koncu prejšnjega tedna sklicali ti- skovno konferenco z edinim namenom, da predstavnike tiska seznanijo z dosedanjim razvojem in problemi mla- dega podjetja ter z načrti za prihodnje obdobje in prila- gajanje tržišču. Ker smo o IGE v zadnjem času v našem časniku že dva- krat precej obsežno pisali, bi se tokrat omejili morda sa- mo na tiste stvari, ki so jih v podjetju od takrat da- lje rešili, da lahko podjetje kolikor toliko normalno po- sluje. Tovarna, ki je bila do 1. junija letos v ustanavlja- nju, od takrat dalje i>a je Po vseh zakonskih predpisih konstituirana, je scrasmerno visoko avtomatizirana za iz- delavo strešnikov, katerih ga- rancija obstoja 35 let. De- lajo v dveh izmenah s pet- desetimi zaposlenimi delav- ci, ki so se za poklic pri- učili. V upravi je zaposlenih pet delavcev. Trenutno ima- jo na dvorišču ob hali pre- cejšnje zalege strešnikov, kar pa podjetja ne vznemirja, ker njihova glav.oa sezona šele prihaja. Tako predvidet da jim bodo v jeseni zaloge pošle. Poseben problem pred Ija pomanjkanje cem kar velja v letošnjem za vso Jugoslavijo, to onemogoča redno prok njo. V IGE tudi razanii o razširitvi proizvodov, ne bi izdelovali samo i nikov, temveč tudi d kar se pri gradnji ^ trebuje. Zdaj imajo, milijarde letne reaiia čez leta pa naj bi priS osem milijard. Morda še nekaj pod o strešnikih: obstoj.noJt let, barve so obstojne i zbledijo. Strešnike izdeli v različnih barvnih nJ* kajti s tem želijo ra^ pcirajino z različnimi ' nimi strehami. Cene so de na garancijsko doW vse ostalo konkurenčne- sek, kot osnovno surC dobivajo v lastnem P^'' mu, barve pa zaenkr^i uvažajo iz Srbije. Trei" lahko v uri stroj P™'" 42 komadov strešnikoj^ začetku so največje me povzročali stroji, * jih uvozili iz Italij«' Se z italijanskim P^'"'^^ niso mogli pametno *^ riti o nadaljnjem sc | nju, so se odločili, da vso nadaljno skrb P'' nase. Tako italijansko ^ legijo prilagajajo seDi bodo s časoma povsefl"' V podjetju tudi raz" jo o na dal J .nem medsei^jj' sodelovanju z Goreni^ sodelovanje že od ^ začetka obratovanja teka zelo kcreictno, P.^, vati pa je, ker vlada partnerjih . za to -i"*^e( nadaljnja poglobitev nja. izvolili .so tudi s ^ Vi delavski svet, orS*^ li ostale potrebne 1^ pripravljajo vse po'^^^ ^ te, Uko da bo dar«' i sto, kar je potrebno maino obratovanje- TONE * AERO: USPEŠNO POLLETJE Prvo šestmesečno obdobje poslovanja v letu 1973 je Aero zaključil uspešno. V začetku leta so si v kolektivu zadali nalogo proizvesti za 35 od- stotkov več kot lani, .šestme- sečni dosežki pa dokazujejo, da pogumno zastavljen plan ni bil nerealen. Plan proizvodnje ■SO v Aeru presegli za 3 od- stotke in proizvedJi tako 43 odstotkov več kot lani v ena- kem obdobju latiskega leta ali z drugimi besedami — skladi- šča Aera je zapustilo dobrih 760 ton izdelkov več kot v pr- vem polletju lani. Zato so iz- tržili 161,300.000 dinarjev več. V primerjavi z enakim obdob. jem lanskega leta so v Aeru prodali xa 41 odstotkov več. Aero torej zaključuje pr\djetje iz Rogaške Slatine, montažna pa Plinovod-vodo- vod. Delavci so na gradbišču po dvajset ur, bodo pa tudi po 16 in v nekaterih prime- rih celo po 24 ur. Dobava vo- de bo v tem času vsaj v glav- nem brez prekinitve: krajše bodo le izjemoma in še to v času, ko ni večje potrošnje. MB ramIak dni se je poslovni rednega dela in po ^^mstu, ki ga ima v 'l^Sustu ,bo stopil v za- J'."žen pokoj. Zelo eno- ^^o.vno. Povedano in na- ^'sano seveda. Toda, v l^iintridesetih letih ne f^kinjenega dela in ^^.^tdesetih letih življe- se skriva dosti več pa končna ugoto- ^^teu — po dgi^ pokoj. J* je velik kos živi je- lepih in težkih tre- Ijt.^^- odpovedi, vese- še marsikaj. Franc Ramšak, šestdesetletnik, ni . ^ da bi govoril te- ^^ah in skrbeh. »Po- ■'^^ veliko ljudi, zla- sti Celjanov, in oni po- znajo mene. Z njimi sem se dobro razumel, ni kaj reči...« je pripove- doval. Po začetnem delu na takratni občini na Te- harjih je že 1939. leta stopil v službo na te- harski pošti. Prvo de- lovno mesto mu je bi- lo v rojstnem kraju. Tu je po odhodu takratne- ga pismonoše Jožeta Šalamona v Celju pre- vzel njegova pota. Po- stal je pismonoša. Kolo, ki mu je že takrat po- menilo pomembno pro- metno sredstvo, mu slu- ži še danes za vožnjo po celjskih ulicah. Kmalu po vojni je prispel v Celje, tudi na pošto. Delal je v skla- dišču, od 1953. leta da- lje, torej polnih dvajset let, pa je na delovnem mestu rajonskega tele- fonskega monterja. To pomeni, biti vsak hip pripravljen, v najkraj- šem času najti in od- straniti napako in zno- va vzpostaviti normal- no telefonsko zvezo. »Včasih je bilo delo lažje, saj je imelo Celje pred približno dvajseti- mi leti okoli 500 telefon- skih številk. Danes jih je samo v mojem rajo- nu, to je v ožjem sre- dišču Celja, okoli 2.500.« Delo rajonskega TT monterja ni lahko. Je odgovorno in pestro. V Celju to delo opravlja- ta dva strokovnjaka. Rajonski monter mora vsaj v glavnem poznati svoje naročnike, sicer pa vse telefonske lini- je, naprave in podob- no. Franc Ramšak je tak, da dobro pozna svoje stranke. Zanimivo je, da je tu- di zdaj kot Celjan v bi- stvu Teharjan. Dom in družino si je ustvaril skoraj na koncu Tehar- ske ceste. Tako je tudi po imenu ceste, ob ka- teri stanuje, vezan na svoj rojstni kraj in se- veda na začetke prvega službovanja. Toda, Franc Ramšak ni samo rajonski mon- ter, ki odhaja v pokoj. Je tudi oče srečne dru- žine, žena mu je ro- dila desetero otrok. Vsi živijo. Najmlajši ima trinajst let in bo letoš- njo jesen stopil v še- sti razred osnovne šole. Siser pa se okoli ma- tere in očeta zbere šest fantov in štiri dekleta. Razen najmlajšega, so vsi ostali že pri svojem kruhu. Tako Franc Ramšak ni ponosen samo na svoje opravljeno delo v poklicu, marveč prav tako na svoj dom, na svojo družino. M. Božič obtazii turizem Ob Braslovškera jezeru. Lep je ta kotiček naše zemlje, primeren za oddih in razvedrilo. Najpogumnejši pa v je- zeru tudi zaplavajo, šlioda le, da gostinski objekt ob njem ni odprt vse dni v tednu. HMELJ. SPLAVI še dve in potem bo vsaj večjih turističnih prireditev na našem območju v leto- šnji sezoni konec. Pa tudi sicer je bila bera bolj skromna. Nekaj na račun dežja, deloma pa tudi po zaslugi pomanjkanja sred- stev. Tako, vsaj pravijo, sta izpadli dve tradicional- ni velenjski prireditvi — kotaUcarski kriterij in »Ev- ropa pleše«. Konec tedna bosta dve prireditvi, čeprav se bo ena od njih šele začela in zakljiJčila teden dni pozne- je, 11. in 12. avgusta. To sta tradicionalni flosarski tal na Ljubnem ter dan Savinjskih hmeljarjev v Braslovčah. Za ljubenski flosarski bal vemo prav malo in še to po zaslugi- turistične zveze. Domačim organizatorjem prireditve se tokrat ni zde- lo vredno, da bi nas in s tem širši krog bralcev na- šega lista seznanili s spo- redom, ki so ga pripravi- li. Tako smo zvedeli, da bodo že jutri odprli raz- stavo domačih slikarjev Zdravka Bruneta in Lize Podpečan-Kuharjeve. V so- boto bodo odprli razstavo lesenih izdelkov nazarskega GLIN. Ta dan bodo nasto- pili tudi pevski zbori z Ljubnega in Bočne. Nedelj- ski spored je več ali manj standarden: promenadni koncert godbe na pihala, nogometna tekma, povorka, nato udiranje flosa, vožnja splava po Savinji in flasar- ski krst. Bolj skrbni in pozorni do propagande so bili hmel- jarji, ki so ob koncu prej- šnjega tedna pripravili ce- lo tiskovno konferenco in tako napovedali vse, kar sodi k njihovemu prazno- vanju. Tokrat bodo prire- ditve dneva hmeljarjev iz- vedli v dveh delih in tudi v dveh tednih. Začeli bodo v soboto, 4. t. m. Ta dan zvečer se bodo v hmeljar- skem domu v Žalcu zbrali hmeljarji, ki bodo imenova- li ne samo novega starešino, marveč izvolih tudi novo hmeljsko princeso. Stareši- na bo tokrat postal An- ton Stožir iz Trnovelj pri Celiu. In princesa? Kandi- datk je precej. Le katera Vili Korent, predsednik tu- rističnega društva v Bra* slovčah bo najlepša, najprikupnej- ša? " Kot v^lej bodo tudi to- krat na sobotnem zboru podelili priznanja najbolj- šim slovenskim hmeljar- jem. Pravijo, da bo okoli trideset takšnih priznanj. Tak bo uvod in potem bo ves- teden v pričakova- nju zaključka v Braslovčah. Tega pripravlja domače tu- ristično društvo. Priprave so več kot skrbne. Tako bo- do v soboto, 11. avgusta najprej odprli cvetlično raz- stavo in razstavo ročnih del. Večer so namenili oesele- mu rajanju. V nedeljo, 12, t. m. bodo že ob dveh po- poldne sprejeli starešino in vse kandidatke za hmelj- sko princeso. Potem bo po- vorka in ne nazadnje pri- kaz kmetijske mehanizacije. Ne glede na to bo ob pri- reditvenem prostoru tudi raz- stava kmtijskih strojev SIP iz Šempetra. Po po- vorki se bo predstavil ne samo starešina, temveč tu- di hmeljska princesa. In potem spet: zabava, razved- rilo ... Zakaj bo letos dan hme- ljarjev izveden v dveh de- lih? Zaradi mednarodnega srečanja hmeljarjev v Miinchnu, kamor morajo odpotovati tudi slovenski hmeljarji. Ker bodo 11. in 12. avgusta na poti, so se odločili za prvi del sporeda že to soboto. MB 6. stran ~ NOVI TEDNIK št. 29 — 2. avgusta^ Kmetijstvo in cene Sporazum o oblikovanju cen goveje živine in mesa je kriv, da kupci iz sosednje republike lahko plačajo za teleta m pitance več kot na- še kmetijske organizacije. Po taki razlagi so kmetje vpra- šali odkupovalca: »Zakaj pa ste ga sprejeli, če škoduje živinorejcem, kmetijskim or- ganizacijam in baje celo me- sarjem, ki se tudi izgovarja- jo nanj, kadar nimajo v pro- dajalnah dovolj mesa?« Odgovori nekaterih odku- povaicev živine so zelo po- vršni in se med seboj moč- no razlikujejo. Prilagajajo jih trenutnim razmeram in razpoloženju kmetov. A tudi z resno razlago doslej ni mi> gel nihče razvozlati tega vo- zla povsem do kraja. Razme- re namreč niso take, da bi lahko takoj uresničili tisto, kar bi najbolj ustrezalo. Po odkupnih cenah telet in pitemth goved pri nas in v drugih republikah bi lahko sklepali, da je slovenski spo- razum o cenah naperjen pro- ti živinorejcem. 2e res, da od drage živine ni moči pro- dajati poceni mesa. Najvišje dovoljene cene pa so določe- ne sorazmerno nizko. Spora- zum med živinorejci, mesar- ji in trgovci naj bi sedanjim cenam mesa prilagodil cene klavne živine. Ker pa so ce- ne mesa omejene tudi v dru- gih republikah, živino pa od- kupujejo tudi po višjih ce- nah, je pri nas odprto vpra- šanje, kako lahko to delajo. Slišati je pogost odgovor, da lahko plačajo več zato. ker pri njih cene niso dolo- čene s sp>orazumom. Zakaj pa podpisniki slovenskega sporazuma ne zvišajo dogo- vorjenih odkupnih cen, da bi odpravili sedanje razlike na trgu? Trdijo, da so mesarji že pri sedanjih cenah na ro- bu izgub, če niso celo zabre- dli vanje. A kako je v sosed- njih republikah? Ce znajo tam te stvari urejati druga- če, bi jih menda morali tudi pri nas. Prvi sporazum o oblikova- nju cen goveje živine m me- sa so pred leti podpisali za- to, da bi zaščitili predvsem živinorejce. S trdnimi in ustrezno visokimi odkupnimi cenami naj bi pospeševali pitanje, živinorejci, ki so sklenili pogodbe o pitanju, so dobili k odkupni ceni, ki je bila približno enaka kot v drugih republikah, še premi- jo. 2e nekaj časa pa skupno s premijo ne dosežejo njiho- vih cen. Ali naj torej sporazum o cenah zavržejo? Bilo bi sla- bo, če zaradi današnjih raz- mer ne bi mislili na juti-išnji dan. Sporazuma torej ne ka- že zavreči, bilo bi ga pa tre- ba prilagoditi. Njegovi pod- pisniki so predlagali že pred meseci, naj bi podobne spo- razume sklenili tudi v dru- gih republikah. Potem bi ve- ljale povsod enake odkupne cene telet in pitancev. Nihče ne bi smel plačati več. Ali bi ustrezale take cene, kot so določene s sedanjim slo- venskim sporazumom, to tre- nutno ni najpomembnejše. Uskladiti bi jih bilo treba za vso državo. Pozneje pa pri- lagajati spremembam stro- škov pri pitanju. Podoba je, da nekateri — celo mnogi ali večina — v drugih republikah ne mara- jo sporazuma o oblikovanju cen živine in mesa. Mesarji menda znajo tudi pri visokih odkupnih cenah živine še kar uspešno gosF>odariti. Poma- gajo si' z izvozom, preskrbo turističnih krajev -po višjih cenah ali jih morda podpira kdo na tihem. Zato so od- kupne cene živine tako raz- lične. Stroški pitanja pa so za enako kakovost živali ena- ki, če je pitana za domači trg ali izvoz. V tem je vsa zapletenost sedanjih razmer na trgu živine. Te stvari naj bi uredili s sporazumom o cenah in dru- žbenim dogovorom, ki je bil tudi že sprejet pred kratkim. Po starem receptu pa ne bo šlo. Upoštevati bo treba raz- mere in cene na vsem jugo- slovanskem trgu. JOŽE PETEK PRAZNIK ŽIČNE člani kolektiva celjske žične so pretekli teden proslavili 43-letnico ustanovitve njihovega podjetja. Proslavo jubileja so združili tudi s piknikom, ki so se ga udeležili tudi nekdanji člani kolektiva — upokojenci. Ob tej priliki je o razvojni poti ŽIČNE govoril FRANCE DRAGAN, direktor podjetja, ki je orisal tudi sedanjo situacijo in izrazil prepričanje, da ho kolektiv tudi v bodoče dosegal kar najboljše rezultate. Med gosti na proslavi je bil tudi GREGOR KLANČNIK, generalni direktor združenega podjetja Slovenske železarne. LUŠAN BURNIK, predsednik skupščine občine Celje, JANKO ŽEVART predsednik občinske konference SZDL ter drugi. K visokemu jubileju kolektiva ŽIČNE, tudi naše čestitke. Na »liki: Na pikniku je bilo pa res veselo . . . (Foto: B. S ) mmm JAVNEGA DELAVCA v zadnji številki vašega tednika ste mi postavili nekaj vprašanj, ki zade- vajo reorganizacijo šolske mreže v občini Šmarje pri Jelšah. Prepričan sem, da bi bili odgovori popolnej- ši, če bi bili vprašanja zastavili viru informacij in nosilcu reorganizacij- ske naloge: Svetu za šol- stvo, kulturo in telesno kulturo občine Šmarje pri Jelšah. Tam bi vam bili povedali, da je program reorganizacije sestavljen v letih 19e5 in 1966, večkrat obravnavan na obeh zbo- rih občinske skupščine in v sedanji obliki tudi potr- jen. Vaša. trditev, da so bih občani neinformirani in Je zaradi tega prišlo do »pedagošSe vojne«, je ne- upravičena, saj je program znan že dobrih sedem let in je zanj vedel vsak, ki ga je zadeva zanimala. Kolikor vem, je bilo k programu nekaj pripomb, ki pa niso bistveno vpli- vale na njegovo vsebino, tako da je obveljal tak, kakršen je sedaj in je doslej realiziran nekako do dveh tretjin. Pripom- be pa seveda še niso po- menile »pedagoške prav- de«, ampak so bile kveč- jemu izraz prizadevanj, da bi reorganizacija potekala p>o čimbolj demokratični poti. Manjše šole in šole s kombiniranimi oddelki na višji stopnji so se združi- le z večjimi — centralnimi šolantt. Olimje in Virštanj s šolo Podčetrtek, Buče in Podsreda s šolo Kozje, Za- gorje s šolo Lesično, Polje ob Sotli ter Donačka gora In Stojno selo s šolo Ro- gatec. V tej fazi je ob- činska skupščina nabavila dva šolska avtobusa za prevoz učencev od petega razreda dalje. V šolo Ro- gatec so se učenci vozili z rednimi avtobusi. V na- - slednjih letih je bil reali- ziran še drugi del progra- ma, tako da so se zdru- žile še naslednje šole: So- dna vas s Pristavo ter Šentvid, Lemberg, Sladka gora in Kristan vrh s Šmarjem. TIS Šmarje je nabavila še dva šolska avtobusa ter organizirala prevoze za učence višjih razredov. V letih 1971, 72 in 73 je svet za šolstvo, kulturo in telesno kulturo občine Šmarje pri Jelšah pričel s pripravami za realizacijo tretje faze reorganizacije, tako da je oddelek za dru- žbene službe pri občinski skupščini organiziral raz- govore s prizadetimi ko- lektivi. V juniju 1972 so bili taki sestanki po ne- katerih šolah, kjer je re- ferent za šolstvo pojasnje- val smisel združevanja. Takrat je tudi povedal, da ponekod takih sestankov s kolektivi ni mogoče or- ganizirati, ker se posame zniki o reorganizaciji ne marajo pogovarjati. Na razgovorih so nas infor- mirali o dosedanjih uspe- hih reorganizacije in nai> seznanili z nerealiziranim delom programa, ki je na- sleonji: — upravna združitev šol Lesično in Kozje, — združitev šol Pristava in Podčetrtek, — združitev Kostrivnice z Rogaško Slatino ter — Dobovca z Rogatcem in Vinskega vrha s Slivni- co v občini Šentjur. S tem bi bil načrt rea- liziran in bi ostala nere- šena le še šola Zibika ta- ko dolgo, dokler bi v Šmarju ne dobiU nove šo- le, ki bo imela primemo kapaciteto. Ker me sprašujete tudi »kakšno vlogo mora igrati reorganizacija šolstva«, bi vam rad povedal tole: Po reformi šolstva v naši republiki je prišlo tudi do velikih premikov in sprememb pri mreži šolstva v SRS. Celotna Slovenija je v tem smi- slu spremenila svojo šol- sko podobo. Spremembe so temeljile na znanstve- nih izsledkih slovenskih {>edagogov, ki so reorga- nizacijo utemeljili z iz- boljšanjem izobrazbene ravni vseh slovenskih ot- rok. Spremembe so bile za posamezne kraje več- krat tudi boleče. Do te- žav je prišlo tam, kjer so reorganizirali mrežo šol za vsako ceno in niso upoštevali učencev, ki so edino merilo za upraviče- nost reorganizacije. Vem, da učitelja in starši niso nasprotovali spremembam, če so spoznali, da bodo le-te v korist njihovim ot- rokom. Razumen izvajalec programa sprememb je enostavno prešel prek osebnih interesov posame- znikov in izpeljal reorga- nizacijo na osnovi teže ar- gumentov, ki so govorili v prid učencem. .. . »pri tem se ne po- zabite ustaviti na posa- meznih primerih,« pravite v svojem vprašanju. Spoštovani tovariš novi- nar! Ah menite, da bi bilo prav zameritii »pri posamez- nih primerih« ljudem, ki jim je šola prirasla k sr- cu in menijo, da jim bo reorganizacija odnesla še tisto malo napredka, ki ga na nerazvitem področ- ju prinaša šola? Ali ste prepričani, da sem kot po- sameznik sposoben doka- zati upravičenost združe- vanja »v posameznih pri- merih«? Sam sem prepri- čan, da tako upravičenost lahko dokaže le organ, ki je sprejel program. Pro- gram je javna Mstina, ki je na razpolago vsem za- interesiranim in je mo- goče po demokratični po- ti doseči korekture, v ko- likor se komu zdi dvom- ljiv. Menim, da je mogo- če doseči tudi to, da slo- venske znanstvene pedago- ške institucije presodijo strokovno vrednost reor- ganizacijskega načrta in dajo pismeno mnenje o upravičenosti posegov v mrežo našega šolstva. Med vrsticami berem tudi vaše konkretno vpra- šanje, ki zadeva upravno združitev šol Lesično in Kozje v enoten zavod. To vprašanje je prisotno tu- di v obeh vaših »vojno- pedagoških« člankih. Na- ravnost povedano ni ni- kakršne »vojne«, ker sta SI kolektiva edina, da pri- stajata na združitev le, če bodo učenci s tem kaj pridobili. V obrazložitvi programa ob konkretnem primeru upravne združit- ve je rečeno, da sta obe šoli organizirani tako, da morajo učitelji t. i. vzgoj- nih predmetov poučevati tudi predmete, za katere niso usposobljeni, ker v svoji stroki nimajo polne zaposlitve. Zaradi tega so nekateri predmeti na obeh šolah nestrokovno zasede- ni in bi bilo z upra\mo zdi-užitvijo mogoče dose- či, da bi taki učitelji po- učevali na obeh šolah sa- mo svoj predmet s tem, da bi se vozili na relaciji 6 km ob ustrezno sestav- ljenem umiku. Omenjena je tudi možnost združeva- nja vzporednic, ki so sedaj aa obeh šolah na meji normativa. V takem pri- meru bi npr. iz štirih oddelkov nastali trije s tem, da bi se seveda mo- rali učenci ene ali druge šole voziti 6 km s šolskim avtobusom, ki sedaj vozi prazen zjutraj in opoldan v Lesično in nazaj, ko pre- važa učence iz Zagorja v Lesično. Obe šoli sta šte- vilno skoraj enako močni in bi bila dmgačna zdru- žitev neumestna. Zaradi tisga je v programu le upravna zdmžitev obeh šol. Notranja organizacija dela naj bi bila zadeva novega kolektiva. Šola Kozje ima tudi novo telo- vadnico, ki bi jo lahko izkoristili tudi učenci iz Lesičnega, če bi bila orga- nizacija pouka telesne vzgoje primemo urejena. Gotovo veste, da je v Podčetrtku nova in zelo modema šola, ki je bila odprta v preteklem letu. Njene kapacitete so takš- ne, da lahko sprejme tudi učence višjih razredov iz Pristave, šola je bila gra- jena na oeno^ programa reorganizacije šolske mre- že v naši občini s pred- postavko, da se bodo va- njo všolaU tudi učenci iz Pristave. Tudi v Rogaški Slatini je nova šola. Kostrivnica je tej šoli tako blizu, da po asfaltni *esti ni poseb- nega problema prevozov, če bi se za to pokazala potreba. šola v Dobovcu deluje v težkih razmerah. Ni mo- goče pričakovati, da bi prišlo do izboljšanja sta- nja na tej šoli, ki velja za najtežje delovno mesto v naši občini. Po referen- dumu za samoprispevek h gradnji šole v Rogatcu bo le-ta imela dovolj prostora tudi za učence višjih raz- redov iz Dobovca. Zaradi te možnosti je program predvidel postopno prešo- lanje iz Dobovca v Rogatec s pogojem, da bo šola v Rogatcu v treh letih do- končana. V Šmarju so položiH te- meljni kamen novi in naj- večji šoli na šmarskem. Ta bo sprejela vse učen- ce višjih razredov okoli- ških šol, ki so že ali pa še bodo priključene šoli Šmarje. Problem Vinskega vrha je že dolgo prisoten, ker je vezan na sporazum med dvema občinama. Poleg ka- ' drovskih in stanovanjskih problemov je tu še prob- lem ceste, ki bi kraj po- vezovala s Šmarjem. Glede šole Zibika je program pustil vprašanje - odprto zaradi odmaknje- nosti in zvez, čeprav tudi to šolo tarejo stanovanj- ski problemi in kadri na višji stopnji. Ves program reorganiza- cije šolske mreže je se- stavljen tako, da se v večjih krajih formirajo močnejše šole z zadost- nim številom strokovno usposobljenega peda!goške- ga kadra, dosedanje manjše šole pa se ne ukinjajo, ampak se po- stopoma adaptirajo za učence od prvega do če- trtega razreda. Posamez- ni primeri adaptacij so že izvršeni, kot npr. Prista- va, Podsreda, Lemberg itd. Tako sem program re- organizacije mreže šol v naši občini razumel jaz in menim, aa zasleduje naš skupen cilj — izbolj- šati pogoje šolanja našim otrokom ter poenotiti za- četne možnosti vsem učen- cem ' in tako prispevati k odpravljanju socialne di- ferenciacije že na .startu v življenje. Zavedam se, da so moji odgovori dokaj splošni in le mnenje pnasameznika, vendar upam, da sem vsaj malce prispeval k informi- ranosti. Gotovo je, da itns. program dober namen, ni pa mogoče trditi, da so pKDstopki pri njegovem iz- vajanju vedno najprimer- nejši. Franc Bizjak 29 — 2. avgusta 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 pgaška Slatina Rojak razstavlja ^ torek zvečer so v pivni- ^dravilišča Rogaške Slati- * odprli razstavo likovnih akademskega slikarja Av- '«ta Lavrenčiča, rogaškega r^a. O umetnikovem delu spregovorila višja kusto- La celjskega Pokrajinske- muzeja Milena Moškono- ;^ pri otvoritvi pa je sode- Jjjl tudi zdraviliški orke- x!f pod taktirko dirigenta JjUarda Brošeja. ^ je peta Lavrenčičeva ^ostojna razstava, kjer je ^ tem razstavljal v celj- ^ Likovnem salonu, v Velenju, Poznanju na Polj- iem in v ljubljanskem Kon- jertnem ateljeju. Tokrat je -jipravil likovne stvaritve, ki ^Q jih imeli priložnost vi- ^ že v Celju, za rogaški ;^tavn{ prostor pa pome- pjjo precejšnjo osvežitev, jjzstavo moramo tudi jema- Ij kot umetnikovo oddolži- li rojstnemu kraju, kjer je Ijb^t prvič razstavil svoja Presenetljiva umirjenost, U veje s panojev do gledal- j, ponovno potrjuje osnov- »pa tudi že močno razvite in precizirane prvine Lav- renčičevega slikarstva. Poda- janje v miselni svet slikar- skega izpovedovanja ni nič tveganega ali celo novega, je pa svojsko narekovanje umetnika samemu sebi, je tista angažiranost, ki naj- večkrat pripelje eksperiment kot sredstvo do cilja, ki pa kot cilj pomeni p>osvetitev. V tem je pravzaprav naj- večja vrednost Lavrenčičeve ustvarjalnosti, ki ga tudi v bistvu odvaja od konvencio- nalne likovne govorice pa tudi od ustaljenih pripoved- nih oblik večjega dela likov- nih ustvarjalcev našega ob- močja. Zato je tudi toUko bolj dragocena omenjena razstava v Rogaški Slatini, ki predstavlja na zelo suve- ren način tisti del slovenske likovne umetnosti pred tuj- ci pa tudi domačima obisko- valci tega znanega turistič- nega kraja, ki je stopila na pota novih iskanj. Izredno domišljene in iz- brušene forme tvorijo sprav tako precizno tehniko osva- janja barvnih razsežnosti slik sintezo zaključenih ce- lot. Morda ravno zaradi teh mnogih skupnih imenoval- cev, ki vplivajo na končno vizualno karakteristiko li- kovnih del, malce moti pre- veliko estetiziranje, ki se ka- kor nevidna prispodoba po- javlja pri vseh delih. Zelo ugodno pa na opazo- valca vplivajo vse tiste osno- vne likovne rešitve, ki kaže- jo povsem jasen in brezkom- promisen slikarjev »umetni- ški program«, ki kažejo na doslednost dela in mojstr- sko poznavanje likovne go- vorice. Nadrealističen svet se staplja do izhodišča real- nega sveta, iz katerega pa je seveda pogojeno naše ob- čečloveško delovanje. Poskus umetnika oplemenititi, pred- staviti, pa tudi razgaliti te trenutke, ki vse prehitro be- že mimo nas, pa je popolno- ma uspel. DRAGO MEDVED Iz ateljeja kiparja Vasilija Cetkoviča: najnovejše plastike že uveljavljenega akademskega kiparja Vasilija Cetkoviča, ki ustvarja v svojem ateljeju v Zadobrovi pri škofji vasi, iz- pričujejo notranjo eleuieatainost umetnikovega duha in veliko občutljivost pri delu s po- sameznimi kovinskimi elementi Dinamičnost in obenem imiirjenost linijskega izraza tvorita sintezo domišljene kiparske stvaritve. Na posnetku je profil ovalnega jedra. I oto: D. Medved ^MKVA pri Grobelnem: ta plošča je stala nekoč na rojst- ■ hiši svetovnoznanega kartografa in g.eografa Blaža Ko- ki se je rodil na Hotunjah. Hiša je propadla, ploščo »so prenesli v osnovno šolo v Ponikvo, kjer visi še danes. 2 "»estu, kjer je prej stala njegova rojstna hiša so po- spomenik, prizadevajo pa si urediti še druge stvari, ^ W pripomogle k ohranitvi spomina na tega našega •J^nstvenika ki ga še posebno mlajše generacije slabo [J»^ajo. Zato bomo v eni prihodnjih številk naredili re- ^ftazni zapis o tem. omnili učiteljev, ki so nekoč poučevali na tej šoli, » so sedaj mrtvi. Zadnji dan, ki smo ga to leto prebili v šoli, smo odšli na grobove. Bile smo tri učenke, tovariš ravnatelj in tovarišica. S seboj smo nesli več šopkov rož. 6opke smo položili na grobove la se odpeljali. Spomnili smo se njih, kateri so postavili temelje petrovški šoli. aOMANA ST.AJNKR, Pirešic« Čeprav je svet nad Lo- čami, vasi in zaselki, ki se skrivajo med gozdovi in obronki njiv, razpoteg- njen, da mu ne izmeriš konca, Matijeceve babice ni bilo težko najti. V vsa- ko hišo je stopila njena noga in pomagala življe- njem — 369 jih je bilo, da so zajokali in začeli živeti. Bila je neizprašana babica, takšna, ki se je te obrti naučila kar sama. Videla je žene trpeti, tudi sama je vedela kaj se to pravi, saj je rodila devet otrok in že so njene meh- ke roke pomagale lajšati bolečine materam, ki so rojevale na njivi, za pečjo ali na poti v gozd, ko so nosile malice svojim mo- žem. Nobena pot ji ni bi- la pretežka in nobena ura prepozna, da bi lahko re- kla ne. Zadnjega otroka je prinesla pred enajstimi leti in to je tudi zadnji otrok, ki se je tod okoli rodil doma. Od tega časa in od takrat, ko je babica Matijeceva izpregla, pa že- ne rojevajo v bolnici. Babica TEREZIJA BRAC- KO, neizprašana babica, je v kraje nad Ločami prišla iz Šmarja pri Jel- šah. Z možem sta tolkla kočarsko življenje kakor sta vedela in znala. Nare- dilo se jima je devet otrok, šest jih še živi. Njena snaha ji je danes v veliko pomoč, zakaj Te- rezija težko hodi in rabi močno oporo. Ko se je »primožila« na malenkost zemlje ni misUla nositi otrok, pravi sama. »Pri- šlo je kar tako, ko sem videla trpeti žene in mo- rala sem nekaj delati. Ve- dno sem za nečim hite- la ... vsak porod sem pra- vočasno ujela. Od vseh 369 otrok mi ni niti eden umrl, vse sem prinesla srečno. Moški so delali na cugi, jaz pa sem bila kar sama za sebe in sem tudi po poteh hodila sama.« Besede so imele globji po- men, govorUe so o hotenju žene, preproste matere, ki je prehitevala čas in šole, zaverovana v svoje poslan- stvo. Iz kakšnega prediva je stkana, je Matijeceva ma- ma dokazala med vojno v njeni hiši so imeli parti- zani vsakodnevno zatoči- šče. Pri vratih so hajkah Nemci, skozi okna so po- skakali partizani. Tako se je zgodilo velikokrat in mati se dobro six>minja padlega partizana, ki je omahnil pod njenim ok- nom. Stari borci partizan- sko mamico še vedno obi- skujejo in se ji zahvalju- jejo za njeno plemeni- tost. Njena hrabrost je pri- šla celo v vaško kroniko, kjer smo prebrali pogu- mno dejanje Matijeceve mame. IZ KRONIKE »Partizan IVAN KRIVA- NEK iz Sladke gore je spomladi leta 1945 dobil strel v pljuča! Težko ra- njenega so skrivah pri Matijecu, kjer ga je po- noči previdel župnik, ker ni bilo zdravniške pomoči od nikoder (v tej osumljeni hiši so Nemci vedno haj- kah), se je opogumila Terezija Bračko, ga nalo- žila na voz v kišti za sla- mo, jo pokrila z deskami, na deske naložila gnoj, na vrh pa dala še plug, kot da gre orat in ga tako srečno prepeljala iz Lični- ce v Petelinjek, skozi od Nemcev zastražene Loče (na mostu je bila dvojna straža) v hpoglavske hribe ter mu tako rešila življe- nje.« O tem svojem dejanju nam babica ni pripovedo- vala, le medlo se je spo- mnila tega dogodka in mu ni posvečala potrebne po- zornosti. Raje je pripove- dovala o otrocih, ki jim je pomagala na svet, pa je bil vsak od njih tako druga- čen. Danes že imajo svoje otroke, rodili in spočeli so jih bolj zadržano kot v starih časih, ko se otrok niso bah, ve povedati »ne- izprašana« babica, ki je svoje znanje in vednost dokazovala v štiristotih primerih. Le enemu manj. Tudi ni veliko govorila o svoji hčerki, ki je kot dvanajstletna kurirka pad- la v roke Nemcem in bila ubita v Shvnici pri Ma- riboru kot partizanka-bor- ka. Babica noče brskati po trpkih spominih, ohra- nja le svetle in jih čuva, da jih ne zamegli noč. Vse slabo pa je ..zdavnaj po- kopala in le z natančno lupo izpraševanja in s po- močjo njene snahe smo jih toliko, da jih zapišemo ker je brez njih živeti lepše. privlekU na dan. Pa le za toliko, da jih zapišemo, ker je brez njih živeti lepše. Kakšna modrost — ohraniti lepo, pozabiti sla- bo. Le s takim spozna^ njem so preživeli rodovi in le taki nam morajo biti za vzgled! LE OD DOMA NE Le zakaj bi pisali o me- ni, ki nisem nič naredua, nas je večkrat prekinila, ko sm.o odmetavali štreno spominov. Vedela ,e po- vedati, da je že od Ista 1956 vdova, o svojem mo- žu pa ni več govorila. Ves čas se ji gube na obrazu niso zravnale, ker so bile od vznemirjenja in pripo- vedovanja v neprestanem gibanju. V podzavesti je ostal strah od vojne, strah, da jo bomo odpe Ijali, ker smo tujci, ona pa tujce že pozna. Mehka dlan, vsa prepletena z žili- cami ni mirovala do kon- ca. Kot da bi imela še ve- dno željo po tolikokrat preizkušenem gibu, zave- zovanju popkovine. Glas je izdajal blagost in mil zna- čaj, ki pa v trenutkih od- ločitve zna postaviti stvari na pravo mesto. V rožnat plašč se je ovi- la njena p>ostavica, šibke noge pa so komaj vzdrža- le lastno težo. Ne gredo in ne gredo iz glave njene roke! Voljne, tanke, pravš- nje, da pomagajo takrat, ko se telo zvija ob želji novega človeškega črvič- ka, da zaživi in ta- krat ko se zgublja um v potu mokrih las — takrat je prišlo odrešenje — MATIJECEVA BABICA, ki je dvignila nadobudne ža visoko v zrak, ga uda- rila po ritki in srečni ma- mici povedala, da je sin. Tako je storila 369-krat in vsakokrat je bilo živo, zdravo in morda tudi sreč- no. Babica tolikih otrok za svoje delo ni nikoli raču- nala. Kar je storila, je na- redila iz dolžnosti. Tako je čutila in tako je delala vse življenje. Vprežena ^ voz, ki je peljal na različne strani, v temne grape v svetle domačije, je iz; pregla šele pred desetin^ leti. Vpregla sama m sa- ma izpregla. Nikomur ni- koli podložna, le svoji sti in svojemu hotenju- Bogastvo njenega življenji danes počiva v njeniy očeh. Ne moremo izmeri- ti njene globine, vehko ohranila zase in bo odnesla v grob. Tega si žeh v ten krajih, ki jim je pomagali živeti vse življenje. Zdenka Stopah Kai ni lepa? Osem križev in pol si je naložila, zato je njena roka v pozdrav dobra in topla kot so tople tudi njene besede. Starost ima neprecenljiv čar, ki zagrabi na začetku srečanja. Spoštovanje in modrost. In to- ple dlani spominjajo na 369 porodov, ki jim je botrovala babica Matijeceva. Iskre v očeh pa govore o pogumu med vojno, ko je reševala partizane. ^ 29 — 2. avgusta 1973 M ^ ■— ----- NOVI TEDNIK — stran 9 fljihovo življenje je materinstvo DUCAT ŽIVIH ^0 se je mati PAVLINA 2GUBIČEVA iz Zgornjih ft^ nad Ločami postavila ^ kuhinjski prag smo ve- deli, da je prava. Tista, ^ je rodila 14 otrok, du- cat pa ^^v^- krep- ^a in postavna skrije svo- 71 let in ni ji videti, ^ bi imela za seboj težko življenje. Pa je bilo. Mala tiiška je komaj sprejema- la vsako leto novo bitjece, jy je prijokalo na svet iz ljubezni med Pavlino in Francem. Krepko sta mo- rala v življenju poprijeti, ^ sta spravila h kruhu dvanajst otrok. Vsi 50 se izučih in se razgubili y svetu, pa nikoli poza- bili od kje so doma. Otro- sta dajala celo v tavrh, (ja je bilo manj lačnih ust pri hiši, pa so se na jesen vračah bosi in jih je bilo potrebno obleči tako kot (iruge, ki so ostali doma. Svinje in telice so romale pod mesarjev nož, da se je družina oblekla. Mati Pavlina, s katero smo se usedli pod mogoč- ni oreh, ki ga je oče Franc zasadil, ko je kupil skro- mno domačijico, pred 45 leti je bilo, vdana pripo- veduje o prečutih urah in besede ji težko gredo z jezika. Je potrebno sploh spraševati mater o tem, mater, ki je povijala pol stoletja, mater, ki potem, ko pobrska po spominih pove, da je vsak dan vsta- jala ob tretji uri, da je Bprvega sina odpravila v ±, ob pol štirih je zbu- dila drugega, potem tret- jega ... Po trikrat na teden je mesila kruh, da niso bili lačni, niti takrat ne, ko je bilo treba dati partizanom in se tresti pred Nemci. Takrat je bilo najhuje po- ve mati Pavlina, zlasti za- to ker je na te čase vezan njen najhujši življenjski udarec. Padel je sin par- tizan. Partizani so bili nji- hovi vsakodnevni gostje in z Nemci so si podajali vra- ta. Spominjajo se parti- zarike Ančke in ostalih fantov, ki so prihajali k njim po pomoč. Danes Zgubičeva še krepko poprime doma, gospodinji in skrbi za vnuke, ki se jih je nabra- lo osem. Nič več nočejo tohko otrok, pravi, ti moji otroci, nočejo toliko trpe- ti kot smo mi. Nismo mo- gli zvedeti, aU je to oči- tek ali njeno mišljenje. Pa smo ji pustili njene misli, ker jih nismo raz- brali in jo povprašali po njenih srečnih trenutkih. To je takrat, ko se vsi otroci zbero na njen ali očetov god, se vrnejo iz Nemčije ali iz bližnjih krajev in je hišica pre- majhna, da bi sprejela vse. Veselje nad svide- njem pa je toliko, da se porazgube po bližnjih do- movih njenih dragih in se drugi dan spet zberejo pri njej. Kako bo veselo šele čez štiri leta, ko bosta za- konca Zgubičeva prazno- vala zlato poroko, si potem lahko san»o mislimo. Pra- vita sicer, da je ne bosta dočakala, a materina kre- post in očetov pogum to zanikata. Hčerka nas je povabila in mi se bomo čez štiri leta vabilu od- zrvaU. Da se spet srečamo z materjo, ki je s tako vdanostjo porajala otroke in skrbela za njihov kruh. NAŠI DOPISNIKI JOŽE KUZMA Z Jožetom sva se sestala v moji pisarni. Bil je sredi dela in priprav za največjo letošnjo atletsko prireditev v Ceilju, zato sva v zatišju lah- ko pokramljaia odkrito, du- hovito in pošteno. Jože je rojen Celjan, rodil se je leta 1934, končal sred- njo tehnično šolo, bil aktiven športnik, zdaj pa je zapo- slen pri »Libeli« kot vodja propagandne službe. Jože, kdaj si začel nama- kati dopisniško pero? To je že davno! Leta 1956 sem začel poročati z naših pri- reditev, spoznaval probleme, ki tarejo celjske športnike in se vedno bolj »pogrezal« vanje. Pive prispevke sem objavljal v »Večeru«, kjer so mi bili vzorniki in učitelji Mile Jeršič, Janko Volf in Zdeno Vahter. Probleme celjskega športa torej dodobra i>oznaš. Kaj bi predlagal tistim, ki »imajo bssedo« na tem področju? V prvi vrsti bi se ogreval za enoten program gradnje športnih objektov. Brez tega ne bomo nikamor prišli. Do- bro vem, da je vse to pove- zano z velikimi finančnimi izdatki, lahko bi pa vsaj se- stavili načrt po katerem bi se vsi ravnali. Zvedeli bi (n. pr. rokometaši, košarkarji idr.) kdaj lahko računajo, glede na objektivne možno- sti, na lepše dni. Zelo pogre- šam zimski plavalni bazen in dolgo obljubljeno športno dvorano. Več bi lahko bilo tudi razumevanja za vrhun- ske športnike, nadomestila za izgubljen čas, tekmovanja in treninge ... itd. Kaj meniš o vsebinski po- dobi NT in Radia Celje? Odkrito moram priznati, da se je NT v zadnjem času povspel med tiste liste, ki vedo kaj hočejo in komu so namenjeni. S takim načinom dela in morda še z nekateri- mi novimi prijemi, bomo lah- ko na ta list resnično ponos- ni. Približal se je delovnemu človeku, občanu, kmetu. Že- lim si, da bi bilo tega še več še več obrazov tistih, ki' veli- ko prispevajo za družbo, so pa skromni, preskromni, da bi svoj delež obešali »na ve- liki zvon!« Predlagam tudi več akcij s katerimi bi na nevsiljen način ožigosali mar- sikatero nepravilnost. Kaj meniš o našem klubu dopisnikov? Ideja je več kot imenitna. Zdi se mi, da je zjelo izvirna, saj je tovrstni klub prvi v Sloveniji. Dogovori, izmenja- ve izkušenj, zlasti pa prija- teljstvo, lahko veliko pris- pevajo k r^predku lista. Na ta način bi se dopisniki tudi spoznali z novinarskim ko- deksom, pa tudi dopisniki Se bodo počutili kot so- ustvarjalci. Tak klub bi dose- gel svoj namen z ureditvijo posebnega prostora. Redakci- ja bo o teni razmišljala. Težko je predstaviti Jože- ta v tako skopem zapisu, tež- ko predvsem zaradi tega, ker je prisoten na vseh športnih prireditvah, hkrati pa zatr- juje, da mu pomeni dopiso- vanje konjička na katerem jezdi že celih 16 let. Prislu- žen honorar je le skromna oddolžitev za izgubljen čas. če bi delal izkljtično za fi- nančno protivrednost, bi se že zdavnaj poprijel za kak bolj donosen posel. Štefan Žvižej SOSED SOSEDU NEVIDNI VPLIV Dan za dnem poslušamo ra- dio, prebiramo ča.snilie In g:le- damo televizijo. Vse več je v svetu dogajanj, ki gredo kljub temu mimo nas In nas pu.ščajo ob strani le kot po- slu.šalce, bralce ali gledalce. Zavedamo se, da smo preveč majhni in zato nemočni, da bi lahko vplivali na pojave in procese, ki nenehno nastajajo v širši mednarodni skupnosti. Počutimo se majhni in izgub- ljeni, prepričani v lastno ne- sposobnost. S tem pa se ne zavemo, da smo postali še bolj odvisni in podrejeni tudi tistim dogajanjem, ki so nam blizu in na katera bi lahko vplivali. Se bolj pa je človek pred- met tu,ie volje takrat, ko na- stopa v vlogi potrošnika. Zna- čilnosti dana.šn.|c potrošniške družl>e so namreč take, da je dojemljiva za vse novosti. To pa s pridom izrabljata pro- paganda in reklame, ki ljudem vsiljujeta nove proizvode i organizirano akcijo. Posebej pomembno pri neki propa- gandni akciji je to, da tisti, k jo sprožajo, dobro pozna- jo psiho potrošnika, ki mu je nov proizvod namenjen. Zahodna, pa tudi propagan- da v socialističnih deželah iz- vaja velik pritisk na otroke različnih starosti. 2elja take propagandne akcije je ne- dvomno ta, da bi T otrocih že od malega vcepljali željo po novostih in jih počasi vzga- jali v člane potrošniške druž- be. Vendar se sproža vpraša- nje, ali so principi in želje potrošniške družbe zahodnega tipa v skladu z idejami in na- čeli socializma? Težko se je upreti priti- skom propagande in reklame, ki s privlačnimi nagradami ali izdelki tako vplivata na otro- ka, da mu vcepita mentalite- to potrošnika. Vendar je dolž- nost staršev tudi ta, da vzga- jajo otroke v duhu socializma. Trditvi sta si v nasprotju, vendar še ne vemo, katera od njiju bo zm^ala. Upamo, da slednja. DAMJANA STAMEJCIC NASI ZNANCI PIŠE: TONE VRABL stanko mm ^ stvar okoli našega JJ_'.«tfea hi se lahko kmalu ^'^no končala. Ob obUici Stanko pa ima dopust ^./^ tudi malo doma, je Unajti tisti trenutek, da ^usecieš za mizo in pogo- ^0 sem stal pred vra- ■l^hovega stanovanja sem že čul Stankov glas, kako je priganjal družino, naj pohi- tijo, da gredo. No, sem si mislil, zdaj sem pa oplel. Pa nisem! Ko je Stanko od- prl vrata je hitel v zboru družine pripovedovati, da gre- do na krajši izlet na Pohor- je. Zena Pinka: »Zadnje dni sva sama stregla zidarjem pri gradnji hiše in danes smo se odločili, da gremo na krajši izlet. Malo na od- dih. Potem tako ponovno ne bo časa. Danes popoldne ima sestanek atletskih sod- nikov na štadionu in do ta- krat' moramo biti nazaj. V naslednjih dneh pa sledijo nove obveznosti. Teh nikoli ne zmanjka, zmanjka vedno časa za družinski izlet.« Skoraj si že nisem upal prositi za petminutni raz- govor pa sem le poizkusil. »To pa lahko,« se je odre- zal Stanko, zleknila sva se v svetlo zelene naslanjače pri- kupno urejene sobe in raz- govor je stekel. Stekla pa je tudi kavica, za katero sem se čudil, da jo je uspela Stan- kova žena tako hitro skuha- ti. »Ne, iz »termovke« je. Ime- li smo jo pripravljeno za iz- let.« Stanko: »Res je, da sem zaradi športa izgubil veliko službenih let, pa vendar ko danes gledam takole nazaj moram priznati, da mi za ta »izgubljena« leta ni žal. Prepotovane države in prele- teni oceani — to je gotovo enkratno in tega ti ne more dati nobena šcla, nobena knjiga m noben profesor. To moraš sam videti, da znaš potem oceniti tisto, kar imaš d,oma. Po vsakem daljšem ali krajšem potovanju sem bil navkljub vsemu lepemu naj- bolj srečen takrat, ko sem se vrnil domov. Prav gotovo se je bilo tež- ko posloviti od aktivnega uk- varjanja z atletiko kateri sem žrtvoval dolgih 14 let. Vendar če kje velja pravilo »Sic transit gloria mundi« (tako mine na svetu slava) potem velja tu. Zavedal sem se, da je konec neke dobe v mojem življenju in da se začenja nova doba: služba, skrb za družino in otroke. Res, velikokrat md. je bilo, zlasti v začetku, težko, ko sem bral v časnikih postavo naše atletske reprezentance, mojega imena pa ni bilo v njej. Stvarnost Sgm pač mo- ral sprejeti takšno, kot je. Sprejel sem jo nekoliko gremo, vendar hrabro. Za- vedati se je pač treba, da Vse enkrat mine. Pri špor- tu še toliko prej, kot pri drugih stvareh.« . Stanko je ob vsem tem nekoliko zamišljen. Prepričan sem, da še vedno diha z at- letiko, kajti kdor Ji je po- daril 14 let, potem^ je kar tako hitro ne more pozabiti. To Se zakorenini v človeka, ga prevzame in razjeda. To Je njegov svet, svet lepote in poštenosti^ kajti šport, predvsem atletika, je takšen. »Moram pa priznati, da sem na Ekonomski šoli, kjer sem nastavljen kot profesor matematike, našel dobro na- domestilo za vsa lepa leta preživeta v športu. Prišel sem v čudovit kolektiv in med dobre dijake, tako da mi je bilo slovo od atletike v mno- gočem lažje. Kljub zaposle- nosti na šoli pa še vedno skušam najti čas, da si og- ledam vsaj najvažnejša tek- movanja v Sloveniji, pred- vsem pa v Celju.« ' Ker smo radi aktualni bo- dimo še tokrat. Stanko, kaj mislite o bližajočem se APE- ju 73? »Bil sem na velikih po- membnih tekmovanjih, ven- dar moram iskreno priznati, da se še nobenega nisem ta- ko veselil kot tega, ki bo v soboto in v nedeljo v Celju. Vedno sem imel rad celjsko občinstvo in Celje in zato vsem skupaj iz srca privoščim, da bi se na tekmovanju dcbro počutili, predvsem pa da bi prisostvovali lepim borbam in dobrim rezultatom naše atletske vrste. Posebej želim, da nas bi celjski atleti v državnih dresih Lešek, Kocu- van, Svet in Pečar najbolj razveselili. To je — mislim — tudi želja vseh ljubiteljev atletike.« Boste prisostvovali tekmo- vanju? »Bom. Sodil bom. Celotna družina pa si bo tudi ogle- dala tekmovanje.« Kolikokrat ste oblekli dres z državnim grbom? »38 krat.« Roman Lešek ga bo. v ne- deljo ... »To je lepo in čestitam mu.« Najin dialog, Stanko Lor- ger, je končan. Vsega nisva uspela povedati in zapisati, ker naju oba preganja čas. Možnosti za dodatna pojasni- la so še. Kaj bi ob seda- njem koncu hoteli še pove- dati? »Vse skupaj naj bo za slo- vo bralcem Novega tednika in hvala vsem, ki so me spremljcdi prej na atletski stezi in zdaj brali o moji karieri v vašem časniku.« (Konec) Stanko Lorger po končani atit-iski karieri med dijaltj t razredu Ekonomske šole. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 29 ~ 2. avgusta pisma KAKO BOMO DIHALI? Smo v času, ko se je nas standard že toliko dvignil, da avto pri hiši ne pomeni več razkošja, ampak večkrat že kar po- trebo. Seveda pa le malo- kdo ix)mish, koliko škode naredi s svojim avtomo- bilom. Znano je da je zrak okrog nas onesnažen in da se zastrupljamo ne le s plini iz tovarn, am- pak tudi z izpušnimi plini — plini iz avtomobilov. To vprašanje postaja ve- dno bolj aktualno in pe- reče. Prav zato je marsikdo še bolj pozorno prečital članke, ki so se te dni pojavili v nekaterih slo- venskih časopisih. Gre za posebno čistilno napravo — električni kompresor, ki izboljšuje notranje iz- gorevanje bencinskega mo- torja. Posledica tega je, da je v izpušnih plinih manj strupenih snovi. Na- prava se lahko priključi na vsak avto serijske pro- izvodnje. V sesalnih ceveh nastane nadtlak, zaradi te- ga se moč motorja pove- ča. Sam motor pa deluje bolj umirjeno in elastič- no. Ker je notranje izgo- revanje boljše, pride sko- zi ispušno cev manj stru- penih plinov. Konstruktor te naprave je mlad fant, ki s svojo zastavo 750 vsak dan vozi iz Rečice pri Laškem, kjer stanuje, v Celje, kjer je v službi. To je Marjan Dernovšek, zaposlen pri Avtomotorju v Celju. Pre- cej opravka ima z avto- mobili in velikokrat pri- ložnost, da opazuje črne izpušne cevi avtomobilov in gost črn dim, ki se vaU iz njih. In najbrž ni le enkrat pomislil, da bi se to moralo nekako iz- boljšati. Iz te misli se je rodila ideja, iz ideje je nastaia zamisel in Marjan je prešel k dejanjem. Skonstruiral je kompre- sor in ga ustavil v svoj avto. Naprava je zadovo- ljila njegova pričakovanja. Posledica tega je, da iz- pušna cev njegovega av- tomobila ni nikoli umaza- na. Ko je javnost izvedela za to napravo, so se ne- kateri začeU zanimati za- njo. Tako se za stvar za- nima tudi nek inženir in možno je, da bo prišlo do sodelovanja. In strokovna pomoč bi bila potrebna. Marjan ni strokovnjak, ki bi lahko delal zahtevne strokovne analize, ki bi bile potrebne. Ugotovil pa je, da njegov avto izra- bi tudi sedaj enako koli- čino bencina. Ce bi se na- prava priključila na avto za stalno, bi bila možna uporaba bencina z nižjim oktanskim številom, ki ima tudi manj izpušnih plinov. Marjan je svojo zamisel že spomladi poslal zavodu za patente v Beogradu, ki jo je vzel v zaščito. Pri vsem tem pa ne moremo mimo denarja, ki je seve- da problem. Marjan je zaposlen kot ekspediter v skladišču in njegova plača nikakor ni za drag mate- rial, ki ga potrebuje. Po- leg tega je p>otreben ma- terial zelo težko dobiti. Na srečo so tu dobri pri- jatelji, ki pomagajo po svojih močeh. Zato je Marjana zelo težko dobiti doma. Neprestano je na poti za novim materialom, ki ga potrebuje za svoje delo. Doma potem raz- mišlja, dela in preizkuša. Prvi rezultat tega dela se je že pokazal. Mlademu konstruktorju ni do tega, da bi postal znan. 2e dolgo ga po- znam in prav nič se ni spremenil. Skrbno pazi, kaj reče, kajti sam pravi, da želi nekatere stvari ob- držati zase, želi le poma- gati vsem, ki vdihavajo onesnažen mestni zrak. Pripravlja nekatere izbolj- šave, ki pa jih skrbno čuva. Morda mu bo ob podpori drugih in ob nje- govi vnemi usp>elo napra- vo izboljšati tako, da bo našla svoj prostor v vseh avtomobilih in vsaj delno zavarovala zrak, v kate- rem se vsak dan bolj 2ia- strupljamo. JOŽICA SELIC Rečica 38, Laško KLOPI GROZIJO Ljubitelje romantičnih sprehodov po gozdovih, na- biralce gob, borovnic, pri- ložnostne obiskovalce goz- dov in lovce v Gornjesa- vinjski dolini letos lahko že en sam sprehod spravi v bolnico in v pKJSteljo 2ia celi mesec, številni prime- ri obolenja za meningiti- som s tega področja ka- žejo, da se ni šaliti z naj- manjšim prebivalcem goz- dov (klopom) ali čekom, kot pravimo Savinjčani. Tihega sopotnika navad- no začutimo šele čez kak dan, ko najs začne nepri- jetno srbeti. Toda takrat je že prepKJzno. Ce je bil klop okužen z virusi, ki povzročajo meningitis, nam v dobrih desetih do štiri- najstih dneh — glavobol, povračanje in visoka tem- peratura pkovedo, da gre verjetno za tovrstno obo- lenje. Ali se moramo zaradi te nevarnosti odpovedati spre- hodom po gozdu? Ne, to bi bilo za ljubitelje huje kot obolenje. Pač pa se moramo po vsakem spre- hodu temeljito pregledati, saj se klop prime šele po krajšem »sprehodu po žr- tvi«. V gobe torej z eno skrb- jo več! PEPI MIKLAVC ALI SE JIM BO ŽELJA IZPOLNILA ... Poleg samopostrežne tr- govine namerava Ingrad zgraditi tudi nekaj stano- vanj, katera bodo odkupi- la nekatera podjetja in or- ganizacije. Naši ljudje si želijo, da bi eno od teh stanovanj odkupil Savinj- sko - šaleški zdravstveni dom v Velenju za stalnega zdravnika, ki bi naj bival v šmartnem ob Paki. Mis- limo, da ljudje zaslužijo, da dobe stalnega zdravni- ka, kajti sedaj jih morajo v nujnih primerih klicati iz Šoštanja ali Mozirja. Se- danja menjava, ko prihaja Šmartno vsak teden drug zdravnik, ni priporočljiva, pa tudi ne praktična. Upa- mo, da se bo prebivalcem šmartnega ob Paki in oko- liških krajev ta velika in upravičena želja izpolnila. K. Z. SAMO ZA NAJU Samo za naju je pomlad cvetela, samo za naju kukavica pela. Ko prvič si naštela le do pet, si rekla, premalo bo za naju srečnih let. še predno zima je v dežel' prišla, si v tesni krsti z mrtvimi rokami, oklepala poslednje cvetje z gred in jaz preklel sem srečo in ves svet. Lojze PlaninSek O KRIŽANKAH Zelo rada rešujem kri- žanke, zato se danes ogla- šam. Križanke v Novem tedniku so res kvalitetno sestavljene, zato bd želela, da bi jih bilo čim več. Rada rešujem tudi druge vrste križank in ugank, ne samo skandinavskih. Boste kaj poskrbeli zame? Prav lep pozdrav ter upam, da v redakciji ni prevroče. Lidija Bi-var Odgovor: Bobo poskrbe- li, da boste zadovoljni. Vroče pa je. OTO PESTNER Devetnajst let še mladenič nima, v njegovem grlu pa zaklad je skrit, da star in mlad svet se zanj zanima, to glas njegov je, glas prečudovit Oči so temne, kakor noč brezdanja, zdaj žalost, zdaj veselje v njih miglja a če ustavil si se in pogledal vanje pogled prijazen zate on ' ima. Kot slavček na večer družico vabi tako miline poln, zdaj glas njegov zveni^ a že močan je kakor morja vali^ razbijajoč ob morske se ' čeri, Mladenič ta. ki v rosni že mladosti^ toliko lepih pesmi je med vsemi je najlepša »Tvoje solze« vso svojo dušo in srce je vanjo del Kje deklica njegova res prebiva? ki pesem ta le samo njej velja, morda še let deset mladenka nima in Ota za zdaj še ne pozna. Plas Mara, * Kocenova 2 Tudi Vransko ima svoj plavaljii bazen. Dolg je 2.5, širok pa 12,.') metra. Ob njem je tudi ličen bife, vse skupaj pa upravlja kolektiv hotela Slovan. Lokacija bazena je iz- redna, sredi travnikov in njiv. Tu pa je tudi dovolj prostora za campiranje. .Morda se bodo v kolektivu le odločili za ureditev prostora za sodobne nomade. FIJAVZ FRANJO (3) Delo aktivistov med NOB DELOVANJE POLITIČNIH AKTIVISTOV V LETIH 1941—45 NA CELJSKEM IN SAVINJSKEM OBMOČJU še/ Gestapa za Sp. štajersko jc v aprilu 1942 prestavil svoj sedež iz Maribora v Celje, ker se je izkazalo, da se delova- nje proti okupatorju na področju Spodnje in Zgornje Savinjske doUve in v smeri Kozjanskega čedalje bolj razširja. Represalije so bile grozovite Samo na malem dvorišču Starega piskra v Celju je bilo v 1941 in 19-i'^. letu ustreljenih 374 talcev. Skup- no število ustreljenih ali obešenih talcev v času oku- pacije v celjskem okraju presega 600. Imena teh žrtev so bila objavljena na lepakih, toda koliko je bilo ubi- tih po tako imenovanem hitrem postopku, ne bo mo- goče nikoli točno ugotoviti. Dejstvo je, da so v Celju ostali pri življenju od prvih treh partijskih komitejev — v času od pričetka borbe do aprila 1942 —od skupaj 7 članov le trije (Štante Peter, Boršič Milan, čoporda Svetozar), a od dveh frontovskih odborov sta od sku- pno 8 članov preživela vojno le dva (Frece Marica in Fijavž Franjo). Podobno stanje zaznamujemo na pod- ročju velikega izpada partijcev in frontovcev v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini. Nič boljše ni bilo tudi v drugih krajih tedanjega celjskega okrožja (Šentjur, Dramlje, Grobelno. Ponikva) in na šmarsko-kozjan- skem področju. Spodnja Savinjska dolina je imela v predvojni dobi dokajšnje število preizkušenih partijskih kadrov že v prvih tednih okupacije zasledimo živahno de- javnost članov prejiinjega, predvojnega mestnega komi- teja Zabukovica—Prebold, od katerih je večina prešiti v okrožni komite KP za Savinjsko dolino in to v i^' niju mesecu U:41. leta ter odšla tudi v ilegalo in v p^^' tizane. To so bili sekretar Pečnik Anton in člani: W' pajne Franc, Leionja Jože-Kmet, Vipotnik Albin-Strg(i^' Cilenšek Julka Belke, poleg njih pa še najaktivnejŠ'- Pečnik Janez, Cilenšek Rudi, Kotnik Tone, Franci »" Rudi Hribar, Peter Šprajc st., Farčnik Franc, šost^^ Miha, a od skojevcev Vipotnik Anica, Peter šprajc ml Ludvik Zupane, in še mnogi drugi. Njihova aktivnost je segala v vseh letih od 1941 do 1945, v kolikor ni^^ preje padli ali bili ustreljeni kot talci, od Petrovč d" Solčave, od Mrzlice in Dobrovelj do Dobrne in Kozp^' skega. Delovanje PK za severno Slovenijo je bil^ skozi vse obdobje do jeseni 1942 vidno Ko se danes v grobih obrisih seznanjamo s teda^j'^ kruto dobo, ki so jo naši ljudje na različne načine <* življali, ne smemo prezreti prizadevanj CK KPS in/ di vojaških enot, ki so v tistem času bistveno pr'P'^^ mogle k uspešni borbi proti okupatorju. V septerno^ in oktobru 1942 je PK zaradi težkih represalij «^ škega policijskega aparata izgubil zvezo s preostalti^'1^ a zelo okrnjenimi organizacijami partijskih komit^J in odborov OF, zato je CK postavil v jeseni 1942 n° . vodstvo PK (Kraigher Dušan-Jug, Peter Stante, Ivan-Vojko, Žaucer Pavle). Nadaljevan je prihod^^'^ Se en izmed mnogih lepih spominov na prvo srečanje aktivistov OF za celjsko in savinjsko okrožje, v so- boto, 21. julija v Šmartnem v Rožni dolini. §t 29 — ^- avgusta 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 ZAKAJ PRAZNA ZEMLJA? ■^er sem prepričana, da gg t)0 tudi letos v Laškem (jdvijala že tradicionalna prireditev »Pivo in cvet- je« z največjim možnim hrupom in pijančevanjem slcozi cel teden in da se jjo celjski oz. »Novi ted- jjik« o tem veliko zani- mal, vas še jaz povabim, se nekdo od vašega uredništva zares oglasi pred to prireditvijo v La- gkem in si malo ogleda jevo stran ceste od go- stišča »Rum« naprej pro- ti pokopališču! Kako lepo je bila ta stran ceste urejena že pred enim letom oz. malo prej, ko so bile na tem mestu vrtne gredice, na jcaterih je rastlo zelenjave in vse potrebno za v »lo- nec«, dovolj za vse pre- bivalce v blokih na dru- gi strani ceste. In kako je sedaj, ko raste plevel in se nabira nesnaga v mlakah, ki so nastale na opustošeni zemlji (saj dobro zemljo od vrha so vso nekam zvozili). Ob cesti je bilo vedno cvetja dovolj na vsaki gredici, tako da se je večkrat ponoči ustavil avtomobhist in si natrgal šopek rož (saj jih je bilo dovolj za vse). In kako je danes? V FKjrastu draginje, ko si mnogi težko nabavljamo prepotrebne zelenjave za v lonec, pa tako lepa ra- vnina stoji prazna, uni- čena od le-teh, ki so pod- pisani na letaku za Pivo in cvetje. Ali ne bd bih laliko pustih zemljo pri miru in bi si sedaj, ko je regulirana Savinja, ljudje zopet uredili gredice za svoje najnujnejše gospo- dinjske vrtne rastline? Posebno je bilo to pri roki za ostarele ženice, da so imele v bližini svoj vrt, ker pač še ni pri vsaki družini na voljo avto, da bi odpeljal ženo ali moža z vsem potreb- nim orodjem na delo. In tako smo ob zelenjavo, ki nam je zelo potrebna, ker pa je bilo tudi za kratek čas in razvedrilo, če je zvečer lahko člo- vek stopil na gredico, jo lepo oplel in si natrgal še »kamilice« za čaj. Sram jih naj bo vse tiste, ki so nam uničili vrtove, kar je bilo tudi za okras, ker je bilo cvetja dovolj! In ravno ti se danes in vedno sklicujejo, naj skr- bimo za lepoto svojega okoliša, sami pa uničuje- jo dobro zemljo. Pa po- tem poglejte še naprej. Pojdite do pokopahšča in videli boste mrliško ve- žico, kakršne ne najdete najbrž v »celjskem okra- ju«. Pa da vidite, kadar je kakšen pogreb! Najbrž so že vsi tovornjaki iz vseh laških podjetij slu- zih za mrliške vozove, ker pač ne premoremo skromnega mrliškega vo- za, čeprav gradimo to- varne in ne vem kaj vse. Da, o tem in še marsi- čem napišite in razmish- te, če te spada v turisti- čni kraj kot je Laško, kjer imamo goste skozi celo leto, tudi iz tujine in ne samo za praznik Pivo-cvetje. Vaša bralka iz Laškega (3dgovor: Se bo naš no- vinar odpravil na oglede. Tisto o velikaših pa sem izpustil, ker je le malo preostro. Prav bi bilo, da se o tem problemu pogo- vorite tudi na krajevni skupnosti. Zlatili porok je v Celju sorazmerno malo. Vendar so. V soboto dopoldne sta ponovno po 50-tih letih skupnega življenja sklenila zakonsko zvezo IVIartin in Ana Vrečar. On je upokojenec, rojen 1893 leta v Celju, žena pa gospodinja rojena leta 1901 prav tako v Celju. Zakonsko zvezo sta sklenila 15. 7. 1923. Njuno življenje je ves čas potekalo v slogi in medsebojnem razumevanju. Nikoli se nista sprla. Ce pa je kdaj le prišlo do nesoglasij, sta jih rešila zlepa. Ob tako visokem jubileju tudi naše iskrene čestitke. D. G. KozjansJiu zeralja skriva kotičke, polne neslutene lepote in eden takšnih je prav gotovo tudi žmemski grad, v razvalinah sicer, vendar tako lep, da človek ostrmi, ko prileze v te strmine. Grad bi lahko bil priljubljena izletniška toč- ka, saj le v njegovi neposredni bližini še kar dobra makadamska cesta, ne- daleč od njega pa obe žusemski cerkvi, za katere pravi ljudsko izročilo, da sta jih delala dva Ajda, nadnaravno velika človeka. Cerkvi naj bi delala z enim samim kladivom in sicer tako, da sta si ga metala s hriba na hrib. Na irrhu hriba je tudi prijazna gostilna. — Kot so nam povedali, ima žusemski grad čedalje več obiskovalcev, ki jih privlači njegova skrivnostna lepota pro- pada. — Na slik^ je del gradu. —mst— Ml LEN KO STRAŠEK (2) ZVONAR MARKO »Ali si Marko Breza, aU si duh, to je vseeno, sa- itio pojdi. Nič ti nis-em naredil, vedno sem bil dober "io tebe, zakaj si se povrnil in mi želiš hudo?« župnik Se je ves tresel. Gromki Markov smeh je na,polnil izbo. Marko je tolkel z nogo ob tla in se smejal in smejal. »O, usmili se me, zdaj se še smeji. Tako strašno ^ smeji. Kam sem prišel! Vdajmo se v usodo.« žup- ^ je pograbil blagoslovljeno vodo, na mizo položil *^ in vzel v roke bukve. »Motite se gospod župnik, nisem mrtev ...« »Kako, nisi mrtev?« je planil župnik. »Pred vami stoji Marko Breza, brez poškodbe se je iz vojske in sedaj prosi vas, gospoda župnika, ?^ službo zvonarja. Upa, da mu prošnje ne boste od- Poleg tega vas prosi Marko Breza, tukaj nav- za kako suho stvar, da se obriše!« župnikov obraz se je raztegnil v en sam velik »a«, kočil je gibčno k Marku in ga prijel za roko. »Pa je dejala, vsa objokana reva .. .« j^j.^ **Preveč objokana ni bila, gospod župnik.« pravi: ^^hes so mi pisali. In pokaže črno na belem: Marko i>eza je padel za domovino. Da, da, tako je bilo.« In da bi dvomil, stari gospod pogleda od spodaj s^rku v obraz. Marko je bil namreč silno velik, in vpraša: »Pa sd res prava, nisi duh?« »Kakor gotovo stojim pred vami, nisem duh! Kaj ^ že hotel! Aha, za zvonarja bi rad bil. Saj veste, tako je. Katra je brez denarja, pa kaj bi denar, samo da bi zv'onil.« »Naj ti bo, Marko. Prestrašil sd me, ampak pazi, Katro bo kap zadela!« »No, no, tako hudo pa spet ni. Treba je le paziti na tistega kozla in pa na metlo, gospod. Jezna bo, zakaj me ni bilo tako dolgo od vas, če izve. Se iz vojske mora človek priti pravočasno. No, pa nasvidenje!« »Ljubite se med seboj in bog vam bo pomagal,« je zamišljeno spregovoril župnik za odhajajočim. Previdno je stopil v vežo. »Oster bom iz njo, treba je stvar resno prijeti v roke. Meni nič tebi nič tudi ne bo mlatUa čez mene. Da, sem pa le mož!« Ves resen je Marko stopil v izbo, brez pozdra'va. Položil je svoje mršavo telo na stol, da je zaškripalo in končno vrgel svoj pogled na ženo. »Tako Katra. Sedaj sem doma. Dolgo me že nisi videla in jaz ne tebe. Ti si bila doma, dobro ti je bilo, zato vedi: Marko Breza je lačen. Skuhaj krom- pir.« Govoril je hitro, brez presledkov m v njegovem glasu ni bilo op>azitit prejšnje zadrege. Marko se je razvnel. Pa kaj se ne bi, saj vojske je konec. Uvidel je, da slonijo burki je v kotu, kozla pa tudi ni bilo od nikoder. Torej prosta pot. »Marko, sedaj mi pa najprej povčj, kam so te po- stavili. So te dali v pekel, no drugega tako ne za- služiš. Ko boš povedal, potem pa kar lepo pojdi in pusti poštene ljudi pri miru. Vrni se, da te ne bodo prijatelji pogrešaU. Razumel?« — Na, prekleta baba, zdaj bi se pa še usajala ra- da, je pomislil in se napol dvignil v škripajočem stolu. »Nič ti ne bom povedal. Prišel sem in pravim ti, če krompirja kmalu ne bo, se lx> marsikaj zgodilo. Grom- ska strela, ali bo kaj?« In ko je Katra videla, da se ni pri tej stvari šaliti, je lopo pograbila krompir in začela lupiti. Markovo rolinenje je napovedalo slabo vreme, burklje in ko- zel sta izgubila oblast, čisto majčkeno je poškilila izpod rute, da bi videla, kaj stari počne, i>a jo je že zadel pogled, ki nd obetal nič dobrega. Poslej je gle- dala samo še krompir, katerega olupki so frčali po tleh. Ogromna lipa, v kateri so brenčale čebele, da je šumelo kot vihar, je metala veliko senco prav do cerk- ve. Senca se je dotaknila celo kamnitega prag^ in tam risala svoje figure. Včasih se je povzpela tudi do veli- kega ključa, nato pa sunkovito padla in se zazibala v vetru. Ko je padte spet nazaj na prag, je tam že stala senca in se je je dotikala. Skoraj po prstih je stopil Marko po cerkvi. Motile so ga barvne sence, ki so se igrale na tlaku, tudi mrki in strahovito resni obrazi svetnikov so ga čudili. Bilo mu je, kot da še ni nikoh videl teh negibnih pMDstav. Dan'as je videl čisto drugačne. Bih so veliko lepši, da, zdelo se mu je celo, da so mlajši. Ampak, za božjo voljo, kako naj bo lesena stvar mlajša?« »Seveda, amapk, ama- pak, vse je tako, hm, tako čudno!« sa je odgovar- jal. In nenadoma je ugotovil, da sta dve sliki na stro- pu novi, da je sv. Peter v kotu za spoznanje vačjd in da so orgle zlate, čeprav so prej bile srebrne. Pa ven- dar ni bilo nič res. Ze desetletje se razen pobožnih ženic ni nihče dotaknil negibnih lesenjakov. (Nadaljevanje prihodnjič) mini reportaža ASFALT BO! Konec julija so v Kompo- lah nad Štorami trije mladi fantje pripravljali rekonstruk- cijo ceste in jo merili. Kajti tudi Kompolčani bi radi pri- šli do asfaltirane ceste. To jim bo verjetno uspelo. Z občino so sklenili, da jim bo le-ta pomagala pri financiranju, če bodo sami zbrali sedem starih milijo- nov denarja. Vaščani so se zbrali, se pogovorili in skle- niU, da bodo denar zbrali s samoprispevkom. Cesto bi radi prevlekli z asfaltom od kmeta Ocvirka pa do šole, to je dober kilohieter. Va- ščani sio pripravljeni dati de- nar, posebno še tisti, ki sta- nujejo ob cesti, da bi se le rešili neprijetnega prahu, ki jim sih v stanovanje ob več- jem prometu. Pogovarjala sem se z ne- kaj va.ščani, povedali so mi, da bodo gotovo uspeli. Rekli so, če smo pred leti zgradi- li vodovod z udarniškim de- lom iz Šentjanža nad Štora- mi, bomo zmogli še ta kilo- meter ceste urediti, da ne bo prahu in ne bomo prehitro uničili naših jeklenih konjič- kov po makadamu.. Ko so meriU cesto sem v objektiv fotoaparata ujela in- ženirja rekonstrukcije in dva poletna garača, kot sta re- kla sama. Sta dva mlada fanta s celj- skih srednjih šol, ki sta si služila denar za počitnice, ki jih bosta ta mesec preživela na morju. To sta bila Uroš Goričan zgovoren mlad fant, sicer gimnazijec, in še ne ve kje bo nadaljeval po končani srednji šoli študij in Peter Rednak, ki obiskuje Srednjo ekonomsko šolo — turistič- na smer. Rekla sta, da se prav prijetno počutita na počitni- škem delu, da ni preveč tež- ko, in ljudje v Kompolah so prav prijazni. Rekonstrukcijo ceste in na- črte morajo končati do jese- ni, nato pa bodo na pomlad pričeli s pripravami za po- pravilo ceste. Kompolčani se bodo po- trudili, da bo njihova cesta kmalu lepo urejena in pri- jetna za voznike. Saj z lepo cesto imajo tudi več možnosti za razvoj turizma v svojem kraju. ape po v soboto bodo atleti šestih evropsi^jjj ki je v Jugoslaviji ^ ponovno dokazuje, ^ in kakšna pozornost V vrstah 78-čw nos ga bodo okrepju^ Ijane in celo dva j, celjske atletike, neko, delavci in mednaro^j smo izbrali peterico j, reditvi, ki pomeni ^ živetje. Mirko Polutnik: »v smo imeli mnogo veli letskih tekem. 2e pp po vojni v Cretu, pog Glaziji in v zadnjem j našem lepem novem ^ s tartanom. Toda ^ APE je največja nagrad generacijam, ki so se i bavile z atletiko in 2 vele. Petintrideset U dobiva sedaj svoje d priznanje tudi iz Evro Adolf Urbančič: »Za ]e sicer vsako tekmov« celjskem štadionu P« no tekmovanje. Toda,I dim na štartni lini^' še iz Evrope, med di nosilce olimpijskih I sem ponosen. Celje j« bilo svoje pravo vof^ goslovanski atletiki. VJ odnesh prijetne vtise I skega mesta. Mi pa W vali v enem od najv« movanj na starem * tu.« ' Ciril Ilovar: znanje za atletsko lika preizkušnja ^ nike in istočasno ^ deska za kandidatur" nizaoijo balkanskih Priznati jim ^ razumemo njihovo organizacijo BAl- RAZBURJENJE ZA ZAPORNICAMI Minilo je že skoraj leto dni, odkar je železniški pre- hod v Novi vasi pri Šentjur- ju opremljen z rdečim utri- pajočim semaforjem ter z alarmnim zvoncem, ki opo- zarja, da se zapornice zapi- rajo. Te naprave so vsekakor zelo koristne. Razumljivo je tudi, da se spustijo zapornice pet minut prej, preden pri- pelje vlak — nerazumljivo pa je to, da so ssapomice nemalokrat zaprte že poe praznične obleke priča, da je naš ugledni jubilant sloven- ski pesmi zvest že dol- go čez petindvajset set let... Ta ga bodri in dviga, z njo izpriču- je svoj nazor in svoje razpoloženje na vsej ži- vljenjski poti, v pokli- cu in v boju, še zlasti v narodnoosvobodilnem boju z brzostrelko na rami, vse do nas, v me- sto ob Savinji, kjer je, srečen v družini in dru- žbi dokončno pristal. Z željo, da bi še dol- go ČU in zdrav služil slovenski pevski kultu- ri — sebi v zadovoljst- vo, sodelavcem pa v po- moč, mu k življenjske- mu jubileju iskreno če- stitamo in pojemo z njim: Da bi bila lepa ura! GG mm FERLINC 60 LET Te dni je Boris Ferlinc praz- noval 60 letnico svojega boga- tega, razgibanega, dela polnega življenja. Rodil se je v Šmar- ju pri Jelšah, kot sin učitelj- ske družine. Njegov oče je bil znan pianist, zborovodja in priložnostni skladatelj. Komaj 14-leten je ostai brez očeta, prv^a iičitelja glasbenega po- uka. Na mariborskem učite- Ijšiču so ugotovili, da verjet- no nima posluha, nedolgo za tem pa ga je sprejel v zbor prof. Karol Pahor in postal je tudi njegov korepetitor. Usta- novil je »Ferlinčev oktet« in zabavni ansambel. V prostem času se je ukvarjal v Šmarju in v Rogaški Slatini z uprizar- janjem gledaliških del. Kot mlad učitelj je okusil brezposelnost, nato odšel na odsluženje vojaškega roka v Bilečo. Po vrnitvi "v Slovenijo je služboval v Cren-sovcih in Markovcih v Prekmurju, v Stojnem selu pri Rogatcu, Ro- gaški Slatini (tu jc vodil pev- ski zbor »Sloga« in velik ples- ni orkester). Kot spomin na te dni ga veže pevski tabor na katerem je nastopilo več kot 500 pevcev. Z udeležbo na tem delavskem in kmečkem slav- ju si je nakopal zaslišanja, ker so ob tej priložnosti prepe- vali tudi prepovedano Inter- nacionalo. V tem času se je začel ukvarjati tudi s sklada- njem. Med vojno je okusil ujetništvo, pa tudi tam ni mi- roval: organiziral je pevski zbor, ki ga je vodil Ferdo Skok, za njim pa ga je pre- vzel on. Takoj po osvoboditvi je v Rogaški Slatini nadaljeval s kulturnim delom. Vodil je me- šani pevski zbor v Rogaški Slatini, bil udeleženec delovne brigade Samac—Sarajevo kot vodja centralnega mladinskega zbora, v jeseni pa se je kot prostovoljec javil na mostar- sko gimnazijo kot korepetitor pri KUD »Abf-aševič«. Ponov- no se je vrnil v Šmarje pri Jelšah, kjer je organiziral gimnazijski pevski zbor, Glas- beno šolo, vodil moški oktet itd. Odšel je na študij v Ljub- ljano, kjer je končal Vi.šjo pedagoško šolo, nato pa odšel v Celje. Tudi tu se je i vso zagnanostjo posvetil glasbene- mu — i)edagoškemu delu na učiteljišču, gimnaziji, pri »Svo- bodi«, »Prešernu«, v Štorah, na medicinski Soli in nekaterih delovnih organizacijah, ki so imele posluh za zborovsko udejstvovan.jc njihovih delav- cev, zato ni zgolj naključ.je, da je bil celih 10 let predswl- nik glasbene komisije pri Okra,inem svetu »Svobod« in prosvetnih društev. Poleg tega je bil .še član Okrajnega sveta za šolstvo in kulturo, član okrajnega plenuma SZDL, član Občinskeca komiteja ZK, se- kretar ()0 ZK — skoraj 15 let, član remibliške elasbene komi- si.je, član Društva glasbenih pedagogov in podpredsednik .Mladinskega pev.skega festivala. Še in še bi lahko navajali zasluge, ki jih ima Boris Fer- linc za gla-sbeno in družbeno politično življenje. ŠTEFAN 2VI2EJ Pravzaprav je resnično neverjetno, kako leta ne- usmiljeno hitro bežijo. Tečejo druga za drugo in kar naenkrat se človek Sreča z leti, ko ne sme ravno na ves glas zatr- jevati, da je še mlad ... Ludvik Zupanc-Ivo je bil rojen 3. avgusta 1923, kot edini sin v rudarski družini v Migojnicah. Ko je končal meščansko šolo v Žalcu, se je pričel učiti Za trgovskega pomočnika v tako imenovanem ru- darskem konzumu v Za- bukovici. že kot petnajst- leten fant se je vključil v delavsko prosvetno društvo Vzajemnost. Tu je med starejšimi delavci — revolucionarji pričel zoreti Ludvikov pogled na svet. Nič čudnega torej, če ga že leta 1939 najde- mo med skojevci, ko je bila v Grižah ustanovlje- na prva skojevska or- ganizacija na tem ob- močju. Od tod naprej je bila njegova pot jasno začrtajia. Bil je med ustanovitelji L savinjske čete 26. julija 1941, torej le nekaj borih mesecev po tistem, ko je v domo- vino stopila tujčeva vo- jaška peta. In tako je Ivo, njegovo partizansko ime, partizanu do polet- ja 1943 v I. Štajerskem in tudi Kozjanskem ba- taljonu, od takrat naprej Pa je bil poslan na te- ren in sicer najprej kot član, nato pa sekretar ok- rožnega komiteja SKOJ-a za Savinjsko okrožje, še predno pa je bih konča- na vojna je odšel na vo- jaško akademijo najprej v Beogradu in nato še v Moskvo. Do leta 1954 je služboval kot aktivni ofi- cir naše armade, danes pa je rezervni major. Po odhodu iz voiske je opravljal mnoge odgovor- ne dolžnosti in številne družbeno politične funkci- je. Kljub temu. da je že nekaj let upokoien še vedno aktivno dela. naj- raje pa se vrti med mla- dino, zato je tudi ostal kot predavatelj na šol- skem centru Borisa Kidri- ča v Celju. Premalo je teh nekaj vrstic, da bi vanje lah- ko strnili petdeset let plodnega življenja, zato le še želja: rux mnoga leta — Ivo! B. S. IZŽREBANI REŠEVALCI Za nagradno križanko, ob.iavl,ieno v Novem tedniku 19. julija, je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: 100 din — ERIKA ŠILAK, Ronkova 16, Celje 2. nagrada: 50 din — BOJANA TRUPEJ, 63260 Kozje, Aozje 94 3. nagrada: 50 din — SUZANA URISEK, Pohlinova 2, Žalec 4. nagrada: 50 din — TONČKA PODJAVORsEK, Res- Ijeva 1, Celje 5. nagrada: 50 din — JOŽE HORV.IT, Trubarjeva 3, Celje 6. nagrada: 50 din — HINKO LEBJNGER, I evstiko- va 4, 61270 Litija. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Čestitamo! REŠITEV VOIK>RAVNO: kis, sigma, blago, poskok, Arp. čmrij, kalup, trioda, Yale, pujsa, košar, amper, edili mehur, .-Utaj, AERO, Itaka, tiran, Einem, Rus, ža Neva, lapor, Jazon, He, Aca, Bell, aviza, Erie, r, mitra, kvisling, Gramsci, Ejrene, okel, kisik, esej, Tainan, Veno, abuna, soha. abai j^rtali najboljši na stadionu, ' atletiki, to pa ^atl9t'il^a v Celju (za to prilož- ^a, Kranja, Ljub- ^ tudi veterani ^niarljivi športni ^pjav med njinu ^li o bližnji pri- ^je in lepo do- Itnik: »To je veliko lietom Kladivarja delo in njihove bi teh letih. Uspe- ptih po vojni in atletov na oUm- ^ se nadaljujejo V reprezentanci brili v nedeljo tri Š še hočemo več! Sjani ponovno v i^em virhu v po- walcev in organi- »Za naš sod- ^ sobotno in ne- ^^^anje veliko pri- ončno smo tudi /7 priznanje kot ^ki zbor v Ju- ^ ^ tekmovanje pa t^J^e rekreacija [(j- ^ srcem smo le^J pri atletiki. Jr,^ Pa bo tokrat ^ 'najlepši praz- lajJJJ^ delom smo ^ol^^ v celjskih ^/klicne posame- ra^^je prireditve, b,;'" dokazati, da ^^ganizirati pri- (u da povsem ^^^^na deska za ^ uspeli. Jože Kuzma LJUDJE MED SEBOJ Miha je te dni praznoval obletnico garanja, težkega udinjanja zase, za družino in družbo. Podvojeno je iz- dajal svOje moči, si obetal plodno leto, kovai načrte, vstajal ob petih, k počitku se je odpravljal pozno v noč — pa še takrat je moral zaužiti svoj obvezen »benifen«. Hodil je s seje na sestanek, delal do onemoglosti. . . In zgodilo se je . .. Oh, kako čudovito je biti slavljenec! Rože se kot ma- na usipajo z neba, družbeni delavci stojijo v vrsti^ .da bi se mu zahvalili za za da bo to tudi ostal. Zaposlen je pri Avto Celje. Službo bo v avgustu zamenjal in se za- poslil v kmetijskem kom- binatu v Šentjurju. Tako je zaposlen, da ga je prav težko najti. Ce ni v službi je v klubu ali pri gasilcih ali na bazenu. Ali pa piše, saj ga naši bralci gotovo poznajo kot dopisnika NT. »Brane, ti si eden glav- nih organizatorjev in vodi- teljev mladinskega kluba v Šentjurju. Mi lahko pro- sim poveš kaj več o nje- govem delu?« »Klub dela že od oktob- ra lani. Vendar zdaj ni več tako aktiven kot je bil na začetku. Poleti so aktualni predvsem plesi. Pozimi in poleti organizi- ramo razna predavanja, pripravljamo recitale in proslave za proslave. Za občinski praznik priprav- ljamo kulturni program. Ta mesec bomo izdali svo- je glasilo z naslovom »Na- še misli — naše delo«. Gla- silo obravnava v glavnem klubsko življenje, proble- me mladih in še kaj. Naš klub je organiziral tudi majska šgortna srečanja, ki so lepo uspela. Vendar smo drugo leto spet mi organizator, kajti dogovo- rili smo se da bo zmago- valna ekipa pripravila sre- čanje v prihodnjem letu.« Branko je mnenja, da bo klub delal še naprej, saj so začetne težave že pre- brodili, akcijske programe, ki si jih zastavljajo tudi realizirajo v večini. iiSlišala sem, da si tudi gasilec!« »Da pri gasilcih sem pa že veliko let, čeprav sem še mlad. Oče je že več kot dvajset let gasilec in ker sem bil skoraj vedno zraven njega sem kmalu postal član gasilskega dru- štva. Najprej sem bil na- vaden član, zdaj, ko imam vozniški izpit sem šofer »Vem, da si tudi veliko pisal, zadnje čase pa ne več toliko, kaj je vzrok?« »Služba, klub, gasilci. Pri folklorni skupini ple- šem, pa še na bazen grem, tako, da mi za pisanje res zmanjka časa. Pišem v ve- čini o problemih mladih, saj te najbolje poznam.« »Se zadnje vprašanje. Povej mi kaj misliš o mla- dini, neko tvoje mnenje o tvoji generaciji?« »Spadam v generacijo, ki ni idealna, niti pokvar- jena, gremo neko srednjo pot. Vendar lahko povem tole, velja tudi zame: Mla- I di danes jemljemo vse < stvari in dogodke precej I površno, globlje se v nek I problem ne znamo poglo- [ biti, to je ena velika na- ( paka, ki se je niti ne za- [ vedamo.« 14. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 2. avgus^ ^ Ko sem minuli teden v zgodnjih jutranjih urah kri- žaril z avtomobilom med izol- skimi breskovimi nasadi in iskal Medobčinsko pionirsko letovišče, si še predstavljati nisem mogel, da je lahko v skromnh pogojih mogoče pripraviti tako prijetno in lepo organizirano letovanje pionirjev. Nekako sem konč- no le našel hribček nad Si- monovim zalivom in že ob prihodu sem bil presene- čen ... Otroci so ravnokar, po sku- pinah in ob spremstvu svo- jih vzgojiteljev odhajali na kopanje. Kasneje sem se jim pridružil tudi še sam. Se prej pa sem si dodobra ogle- dal njihovo naselje. Rečeno mi je bilo, da naselje sestav- ljajo barake, namesto nj.h pa sem našel lepe, lično ure- jene, skrbno prepleskane male -vveekend hišice, ki jih je pred leti izdelovala »Smre- ka« iz Gornjega grada. Domi- selno razpostavljene, vsaka z električno napeljavo, se bleščijo v soncu med mlado rastjo, ki so jo zasadili, ko so letos spomladi v težkih vremenskih pogojih selili na- selje na ta prostor iz Rovi- nja, kjer jim je tamkajšnja občina odpovedala gostoljub- je. V Izoli so jih prijazno sprejeli in jim za deset let odstopili lep prostor, kjer DOdo odslej letovali otroci iz mozirske, žalske, laške in- se- vniške občine. Ob našem obisku v nase- lju so bili na letovanju otro- ci iz domala vseh krajev žal- ske občine; od Petrovč do Vranskega in Galicije do Polzele. Kar 156 jih je bilo, z njimi pa pedagoško osebje in seveda upravnik s kuhari- cami ter zdravnico. življenje v letovališču je izpolnjeno z dnevnim redom, ki se navidezno ponavlja iz dneva v dan, pa vendar je sleherni dan drugačno, zani- mivejše, pestro in veselo. Kopanje dopoldne, kopanje popoldne, vmes pa obvezen počitek. Zvečer pa še dru- žabno srečanje ob tabornem ognju, prepevanju, deklanii- ranju in seveda športu. Povsod red in povsod disci- plina. Za vse je preskrblje- no, zato ni čudno, da otro- kom dnevi kar prehitro mi- nevajo in tudi dolgčas jim ni bilo, čeprav je ta ali oni malce le pogrešal domače . .. Da je prizadevno osebje res- nično mislilo o najboljšem počutju otrok, naj povemo le nekaj podroonosti. Kot se za vsako letovanje spodobi, tudi v Medobčin- skem pionirskem letovišču zjutraj ob pesmi dvigajo za- stavo na drog, zvečer pa jo spuščajo. Bil sem prisoten ob spuščanju zastave in če- prav sem videl že veliko otroških kolonij, sem bil nad marsičem kljub vsemu pre- senečen. Pedagoški vodja ko- lonije, tovarišica Kronovško- va, je najprej otrokom pre- brala dnevni razpored za na- slednji dan. Povedala je, kdo bo dežurni in pač vse tisto, kar je ob takih prilikah obi- čajno. No, potem pa še nekaj posebnega. Pred zbor vseh pionirjev so bili povabljeni vsi tisti, ki so se tega dne dokončno naučili plavanja. Da je nekdo uspel priti med plavalce, je moral samostoj- no preplavati deset metrov. In veste, koliko jih je tega dne stopilo pred zbor? Deset! Deset novih plavalcev in ka- ko so jim žarele oči, ko so jim njihovi vrstniki oučno zaploskali. Kasneje sem izve- del, da se je preko šestdeset otrok naučilo plavanja, in da je le nekaj najmlajših, ki bodo odšli domov, ne da bi se naučili plavanja. To pa še ni bilo vse! Ni se še polegel aplavz za nove plavalce, ko je bila pred zbor povabljena pionirka, ki je naslednji dan slavila svoj deseti rojstni dan. Velika škatlica napolitank in šopek svežega obmorskega cvetja, to je bila pozornost, ki je je bila deležna ob svo- jem jubileju. Prepričan sem, da marsikateri od teh otrok, še za svoj rojstni dan niko- li v življenju ni bil deležen tolikšne pozornosti, kot tod v koloniji. Prečudovito in en- kratno! Otroci pa so se v času svojega letovanja učiU tudi drugih koristnih stvari. Ime- li so na primer svojo samo- upravno organizirano pionir- sko zadrugo. V jedilnici sto- ji v kotu velik, z debelo ključavnico zaklenjen hladil- nik. Kisla voda in sokovi so v njem. In to je možno ku- piti. Ključ hranijo otroci, oni tudi prodajajo. S skromn.m izkupičkom pa kupijo darilca za rojstne dneve svojih vrst- nikov in za podobne izdatke. Zopet nekaj posebnega in ra- zveseljivega hkrati. Novinar ne oi bil novinar — če ne bi pokukal tudi tja, kjer se blešči napis: Vstop prepovedan -- kuhinja. Po- kukal sem vanjo. Lepo urejen prostor, čistoča in brhke ku- harice, ki so si dajale na moč veliko dela s pripf. njem naslednjega olji Hrana, odlčna in obiij. to tudi repetašev nilto: manjkalo ... In za konec morda \ to. Večina otrok, ki ^ tem času tod letovali, a videla morja, kaj šeij vala, če ne bi bili po v kolonijo. Kdor je videl ho ve nasmejani obraze hovo veselje in zadovol; bo vedno in pK)vsod posi prispevati k temu, da b; takih letovanj čimveč, i vsako leto odhajalo na morje na stotine in • otrok, kajti MORJE JE" ZA NJIH! »Bi ostal še tu?« sec baral fantiča iz Polzele,! naslednji dan so otroc hajali domov. »Najprej bi šel za e: dva dni domov pogledat tem b. takoj še prišel j za eno izmeno«, se je o zal. Je potrebno k temu k dodati... ? Tekst ini BERNI STRMA Hrana je bila odHčna, skrbno pripravljena in nikoli ni manj- kalo tistih, ki so odhajali po repete ... Dviganje in spuščanje zastave ob prepevanju pionirske himne je bilo vsakodnevno svečano opravilo. In to je šopek novih plavalcev tega dne. Ponosni in veseli so stali pred zborom. Takole pa so med kopanjem razvrstili pred aparatom mlade iz vseh krajev žalske Lepo razvrščene se vrhu hribčka nad Simonovim zalivom bleščijo lepo urejene hišice. ^^2. avgusta 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 Ob cesti Celje—Laško stoji na levi strani velik kozolec. Čez cesto je nizka, razpotegnjena hiša. Ždi, kot bi bila utrujena od lef skozi katera se je podala. Pod streho te hiše je zavekal na svet JOŽE ROZMAN, leta 1915 — materi Tereziji in očetu Ferdinandu. Zdaj živi v njej z ženo Ivanko, ki mu je povila tri kričače. Naj- starejši sin Jože je avtoprevoznik, hčerka Erika živi v Košhici, najmlajša Anica pa je poročena blizu hiše staršev. Ko sem čakal ob cesti, je ata Rozman primarširal navzdol po hribu z veliko sekiro na rami. »Prišel bo traktor in nam bo zvlekel nekaj lesa iz hoste, pa pri- pravljamo.« Tako je povzel in me povabil v hišo. Hiša pa zaklenjena in t-o s kljuko. Navadno so hi- še zavarovane s ključi, ata Rozman pa je kar kljuko vtaknil v luknjo in že so se vrata dobrohotno odpr- la. »žejen sem«, je takoj pristavil in sedel za mi- zo. Potem pa se mu je nasmeh razlezel na licu in pričel je razmišljati, ka- ko in kaj bi mi povedal o svojem življenju in do- življajih na reki. Rozma- nova kuhinja mi ni bila neznana, že prej sem več- krat bil v njej, ko sem ča- kal čolanrje. Ata Rozman se je samo navihano sme- jal in kimal z glavo. Zdaj pa mora sam tudi kaj po- vedati. In da bi mu šlo lažje, je spet natočil ko- zarce. MLADOST V ČOLNU »Sem imel osem let, j>a sem že bil za veslom. Sa- mo včasih smo se veliko kopali v Savinji, zdaj pa so ti časi minili. Ampak reči moram, utonil ni nih- če. Toliko se pa že pazi- mo!« In se nasmehne, ter po- mežikne. Nevarna je voda, kadar te ukroti. Toda lju- dje ob reki so se že nava- dili na njeno muho in sa- mi krotijo njo. Toda ved- no se to ne da. Rozma- nov Jože pa živi s temi ljudmi, tudi sam je ob bregu, vendar ima to ne- znansko srečo, da je na tej, »evropski« strani Sa- vinje. Toda kljub temu je svoje čase imel čoln, s ka- terim je prevažal mivko, gradbeni material, živino in ljudi. Tako so mu že y rani mladosti pognali žulji na dlaneh od vesla. Življenje jim ni nikoli prizanašalo. Najmanj ta- krat, ko je divjala tod zadnja vojna. Sam Jože je Partizanil na Dolenjskepi, doma pa je ostala žena Ivanka. V hišo so priha- jali partizani, največkrat Pa so bili pod kozolcem. Kozjanski odred je pri Rozmanovem kozolcu imel r&dne prehode, kjer so kurirji in aktivisti iskah ^eze s partizani Savinj- ske doline. Toda Nemci so jim čolne zaplenili in vožnje je bilo konec, vsaj legalno. Ko se je Jože vrnil po j^ončani vojni domov, se Je zaposlil v rudniku Re- dovnik in tam rudaril, do- ni rudnika zalila vo- ^ in je odšel 1959. leta v *Jrastnik. Tam je kopal ▼ jami vse do svoje upoko- jitve 1965. leta. Nekaj ho- ste, nekaj malega zemlje in tri glave živine ter po- kojnina — to je danes Rozmanovo. Kozolec onstran ceste pa molči in si misli: moja pomembnost bo še kdaj morda celo večja. Prijet- na streha je to, kadar se vlije ploha v napetem in soparnem julijskem dne- vu. Ko se v šolah prične pouk, vsak dan štirideset otrok stopi iz avtobusa pri kozolcu in se odpravijo • čez reko domov. Kozolec pa je najbolj prijeten v mrzlem zimskem metežu, ko zgodnja ura prižene delavce iz Rifengozda čez vodo in premrli čakajo, da pride avtobus. Po ko- zolcu se ravnajo tudi v temi, sploh je kozolec kot svetilnik na otoku ali na obali. OD PANTNERJA DO ROZMANA Bilo je novembra ali morda kakšen drug mesec — Jože se ne spomni dob- ro, 1. 1957. Pri Pantnerje- vem mostu je neka žen- ska čepela ob vodi, doma je bila s šmiklavškega hriba. Naenkrat' se ji je p>od nogami udrlo in že je neprostovoljno zaplavala po Savinji. Vse bi bilo bo- lje, če bi to bilo julija ali avgusta, toda bil je november, Savinja pa je nevarno narasla, ker so bile prejšnje dneve nevih- te in večji nalivi. Plavala je, kar so ji dopuščale moči. V Tremerjih pa jo je pri podvozu obrnilo na hrbet, toda še vedno je plavala in uspela klicati na pomoč. Kljub hudi sti- ski, ni izgubila prisotnosti duha in je plavala, pla- vala ... Voda pa je bila deroča in počasi so ji mo. či pojenjale. Tako je pri- plavala do Rozmanovega kozolca, njene obupne kri- ke v predsmrtni grozi pa so ljudje slišali in Stanko šanca (brata Adlofa, ki 3mo ga že spoznali), jo je rešil. S sekiro je prese- kal verigo, s katero je bil čoln priklenjen k obali in spustil se je za nesrečni- co. Uspelo mu je in poteg- nil jo je v čoln. Vsa nape- ta od napite vode si je po dolgem času komaj opo- mogla in spet je bil Roz- manov kozolec prvo zave- tišče. BIRTINJA POD ČOLNOM Natanko pred desetimi leti se je zgodilo nekaj, kar ne bo gostilničarka Marica Blatnik nikoli po- zabila. Gostilno ima ob ce- sti iz Rimskih toplic pro- ti Jurkloštru. Rabili so gradbeni les in onstran Savinje v Rifengozdu ga je dovolj. Pri Rozmanu so se zbrali čolnarji in na- redili so splav, nanj pa naložili, speli in z vrvmi zvezali osem kubikov lesa. To so prevažali preko vo- de. Mrzlo, ledeno je bilo tistega februarja. At-a Roz- man pravi, da je bilo tako mrzlo, da se je Savinja komaj vlekla po strugi. In kdo bi se potem branil ku- hanega vina. Mraz je treba preganjati. Nazaj grede so se odpravili v čoln, Mari- ci pa so branili. Toda ne, ženska trma ne popusti. Stopila je v čoln, nekdo pa jo je zadel z vrvjo, za- pletla se je vanjo in štr- bunk v vodo. Brrr . . . ne, ne. ni bilo julija. Februar .}e bil. Toda v ledeni vodi je bila tudi Marica in t*; kar pod čolnom. Kako je tja prišla, ata Rozman še danes ne vedo. In menda je bila tako dolgo, da je pričela že mehurčke spu- ščati ... tako so rekli ata Rozman, se nasmehnili in natočili kozarček. In kje je to bilo? Pri kozolcu vendar! Ni manjkalo smeha ob vsem tem. Zato pa je bil toliko bolj resen dan, ko je Krajnčeva z Brstnika rodila na bregu Savinje krepkega sinčka. Klicali so na pomoč in Rozmanova Ivanka ji je s čolnom pre- peljala čez Savinjo, rjuho, blaizno in pernico, da so jo zavili z otrokom v čolnu, prepeljali čez in poklicali rešilni avto. ČE SE GREDO ŠOFERJI REČNO FLOTO Ja, kaj je potem? Padejo 7 vodo, kaj bi drugega! To je bil pravzaprav naj- novejši karambol na Sa- vinji. Pred dnevi so pro- slavljali šoferji svoj praz- nik. Pa so prišli k Ojstr- šku po čoln s tovornja- kom in ga odpeljali v Šempeter. Tudi sin Roz- manovega Jožeta — Jože, je bil zraven. Menda je bil glavni ix>budnik te ak. cije. V Šempetru so dali čoln nazaj v Savinjo, bilo jih je deset in sedli so vanj. Hajd po reki, kot pradavni Argonavti. Toda čoln nima volana, niti za- vor, še manj hupe. Toda za hupo so poskrbeli. Vze- li so seboj zaboj piva in malico, pa so bili glasni, da je bila hupa kar odlič- na. Vse je še nekako šlo do podvoza v Tremarjih. Tam pa so bili valovi in (vinska utrujenost), je med smehom komaj spra- vil iz sebe ata Rozman. Čoln na trebuh, naši vrli šoferji pa tudi. Dva celo nista znala plavati in je bi- lo menda kar precej res- no. Mlajši Jože Rozman je zgubil hlače in majico . .. čolnarjev sin, da ga ni sram . .. Deset šoferjev se je tako sušilo pri Rozma- nu. Toda to je bila mok- rota od zunaj, isto notra- njo pa so .sušili naslednji dan s kislo vodo. Danes ata Rozman le še bolj po redko vzamejo veslo v roko pa tudi svo- jega čolna nimajo več. Do. volj je bilo, pa še to sre- čo ima, da mu ni treba čez vodo, ker nima tam preko ne zemlje, ne gozda. Besedilo in slika: DRAGO MEDVED Pred Rozmanovim kozolcem ... za spomin 16. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 2. avgusta Velenjski turistični ocvirki NIC »vMLITETNIH »'KiREDITO Kdor se prvič pripelje v Velenje je prepričan, da vidi pred seboj kulise za snema- nje nekega velefibna, ki bo govoril o napeti ljubezenski zgodbi z raklim priokusom podzemlja in streljanja pa divjanja avtomobilov po širo- kih ulicah med visokimi, kot kača dolgimi bloki in stolpi- či. Da ne bo preveč monoto- no so med to ogromno beto- namo položili še nekaj te- pihov trat in nekaj vrst raz- ličnega drevja ter grmičev- ja, okna in balkone pa olep- šali a lončnicami (ponekod tudi z razstavljenim perilom). Prihod s celjske strani je simpatičen. Na levi strani se bohoti nad dvema skakalni- cama grad, v katerem je to- liko lepega, da si ga je vredno ogledati. Ne samo, da je v njem rudarski muzej, am- pak v njem je tudi lepa Foitova afriška zbirka in dru- ge imietniške stvaritve. Zal sta markacija in vabilo do gradu in v njem razstavljen nih zbirk anonimna. In kdor je prvič v Velenju si res- nično ne more predstavlja- ti, kaj se in ali se sploh kaj skriva za tistimi močnimi rumenimi zidovi. Na desni strani se pod go- zdom skriva škrbina razpa- dajočega gradu šalek. ško- da, da se ne najde denar, (in to še v Velenju), da bi se tiste škrbine vsaj malo za- varovale pred nadaljnjim raz- padanjem. VOe Herberstein ne bomo posebej omenjali, čeprav je po imenu tudi po- vezana z neko grofovs)ko družino, ki je baje nekoč ži- vela na Dravskem polju ali kje že. Očitno je bil že sam nastani bolj privlačen, da so se ljudje odločili in vilo mondensko opremili, ce- ne pa tudi tako zabelili, da navaden državljan, če se slu- čajno pomotoma znajde no- tri, se mu to drugič ne bo zgodilo. Raje bo zavil v pri- jetno restavracijo NAME, kjer so sohdne cene in okus- na hrana in pijača. Sicer pa talco nimaš drugam, saj v Ve- lenju pravih domačih gostišč primanjkuje. Hotel Paka to ni, restavracija Jeaero tudi ne, Delavski klub tudi ne, restavracija ob bazenu v no- vem rekreacijskem centru isto ne. To je recimo čudno, da prav v Velenju primanjku- je tistih gostinskih objek- tov, aa katere je največ pov- praševanja in največ zaled- ja. Pa ne samo to. Tudi ti- sti, ki pride od drugod, si ne želi vedno samo v hotel. Sicer pa, kaj bi sploh počel v hotelu? Lahko kegljaš (če ti ugaja) ali pa greš zvečer v bar (seveda, če ti ugaja). To je vse ali pa sediš v lo- kalčku, ki je predverje ho- tela in se izživljaš na ogledo- vanju in »obiranju« gostov, ki prihajajo in odhajajo. V hotelu Paka so z leto- šnjo sezono zadovoljni, saj, kakor je povedal direktor Mitja Lap, letos ni bilo črnih koz (še zdaj jih nismo poza- bili) in toliko slabega vre- mena, kot lani. Pa tudi od- nosi z Avstrijci so se iz- boljšali in tako se je njihov obisk od lani precej povečal. V prvih šestih mesecih lanske- ga leta so v hotelu zabele- žih 9947 nočitev, letos pa 11521. Ostalih podrobnejših podatkov nismo mogli izve- deti (niso še bili zbrani, bi- lo je premalo časa itd). Ob restavraciji Jezero (v sklo- pu hotela Paka) lahko igrate minigolf in to je vsa rekrea- cija. Mitja Lap: »Razmisliti bi morali o novih rekreacijskih objektih za rekreiranje naše- ga gosta. Ti novi objekti bi morah biti ceneni, tam, kjer je že nekaj zgrajenega in če govorim za naše podjetje po- tem imam sigurno v mislih Velenjsko jezero.« No, in Velenje ne bi bilo Velenje, če ne malo dlje od hotela Pake dobilo konku- renco — nov rekreacijski center, katerega vodi Edo Vučina. Objekt je lahko iz- redno privlačen za gosta, saj je odprt skozi vse leto: pole- ti se lahko kopate v odprtem bazenu, kjer je voda tudi og- revana in igrate tenis ter od- bojko, otroci pa se vam po- dijo pO otroškem igrišču. Po vsem tem si lahko privošči- te dobro hrano in poslušate prijetno glasbo. Isto lahko počnete tudi pozimi, saj ima- jo zimski bazen in od leto- šnje jeseni dalje tudi savno. Nehote človek, ki vse to premisli, pomisU na sode- lovanje. Velenje je bilo vrsto let poznano tudi po tem, da so v poletnih mesecih pripravili po dve kvailiteitni mednarod- ni turistično — športni prire- ditvi: kotalkarji svojo prire- ditev na evropski ravni, prav tako pa smo lahko pri- sostvovali šarmantnim ple- snim parom »Evropa pleše«. Od vsega skupaj (bilo pa je dobro zastavljeno) ni osta- lo nič in tako letos v Vele- nju nobene od dveh omenje- nih prireditev ne bo. To pa je velika škoda in s kratko prekinitvijo tradicije bodo porušeni vsi napori, ki so jih vložili v to, da je Velenje pKJstalo znano tudi drugje. Ko se takole sprehodiš med (da se povrnemo na za- četek) velikimi bloki, ki Mjub cvetju delujejo hladno, se vprašaš: ali Velenjčani toli- ko delajo, da nimajo časa še za kaj drugega, predvsem za razvedrilo. Pa ne tisto po- samično, družinsko razvedri- lo, ampak bolj kolektivno. Ce bi bilo to, potem tudi zuna- njost Velenja ne bi delo- vala tako hladno. Ali pa se morda motimo? T. VRABL Slovenske Konjice USTAVNA DOPOLNILA Predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta v Slovenskih Konjicah se je v sklepih za delo v drugi polovici leto- šnjega leta zlasti zavzelo za politične naloge na področju neposrednega uresničevanja ustavnih dopolnil ter zakon- skih predpisov o ustanavlja- nju temeljnih organizacij združenega dela in o konkret- nem oblikovanju stanovanj- ske politike. Ze v mesecu septembru bodo skupaj z ustreznimi or- gani občinskega komiteja ZKS pripravili posvetovanje s predstavniki delovnih organi- zacij, na katerem bodo po- drobneje analizirali, do kod so že prišli s pripravami pri izdelavi samoupravnih spora- ziimov o združevanju v TOZD, njihovih statutov in drugih samoupravnih aktov. Predsedstvo se je tudi zav- zelo za oblikovanje samostoj- nih organizacij združenega dela v vssh tistih dislociranih obratih in enotah na območ- ju občine, kjer so izpolnje- ni pogoji za njihovo ustanovitev, sedež matičnega podjetja ali zavoda pa je v drugem kraju. Enak razgo- vor bodo pripravili tudi za analizo dosedaj že opravlje- nih nalog na področju sta- novanjske politike, zlasti gle- de uporabe denarnih sredstev v solidarnostnem skladu, da- lje sredstva, ki jih delovne organizacije obvezno združu- jejo in o ustanavljanju in- teresne stanovanjske skup- nosti kot temeljnega samo- upravnega nosilca vseh ak- cij in nalog na stanovanj- skem področju. V. L. ŠIVILJSKO ZNANJE Deilavska univerza v Slo- venskih Konjicah pripravlja Skupaj s tovarno Bagat 70 urni začetni tečaj šivanja, krojenja in pletenja. Name- njen je predvsem ženam in dekletom, ki se žeile uspo- sobiti za razna šiviljska de- la ter nimajo ustrezne prak- se. Začetek predavanja bo v prvih dneh avgusta meseca, imeli pa jih bodio v dopol- damskem in popoldanskem času. Tečaj bo končan pred- vidoma 25. avgusta. Ce bo dovolj kandidatinj bodo pri- pravili še nadaljevalni tečaj, ki bo trajal do 20. septem- bra. ODPRTO PIVO Ko so v bifeju marketa tr- govskega podjetja Dravinjski dom začeli točiti pivo v vr- čkih, se je obisk gostov po- večal. Takšnega načina toče- nja osvežilne pijače se spo- minjajo le nekaj let po voj- ni, potem pa je ta navada zamrla. Večji obisk gostov pa dokazuje, da je bilo pivo v »kriglih« zaželeno, saj iz- praznijo na daai nekaj sod- čkov. Štiri slavja v Loki pri Zidanem mostu Na dan vstaje, so imeli v Loki veliko slavje. Uve- dli so nov krajevni praz- nik, slaviU 30-letnico, kar so prijeli za partizansko puško, slavili so 90-letni- co objtoja PGD ter krsti- li nov gasilski kombi in odprli so lepo sodobno as- faltirano cesto od Loke do Račice, v dolžini 1.600 m, za kar so občani prosto- voljno prispevaU kar 300 tisoč din. Proslava je bila pod po- kroviteljstvom občine Sev- nica, ki jo je zastopal predsednik Marjan Gab- rič. Slavnostni govornik za ta pomembni dan je bil podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej. Domači govorniki so bi- U predsednik KS Jože Sta- nič, predsednik PGD Slav- ko Hočevar, Polde Veber ter recitatorke. V imenu občinske ga- silske zveze Sevnica je spregovoril njen dolgoletni predsednik Jože Smodej, ki je čestital k takemu jubileju. Trak za odprtje ceste je prerezal zaslužni domačin, 80-letni Jakob Tavčar. Proslave se je udeležilo vehko število gasilcev in preko 300 ljudi. Tako po- membne proslave v Loki — že dolgo ni bilo. Stanko Skočir DU v Konjicah 7000 UR UK Na sestanku predstavnikov večjih deilovnih organizacij in komunalnega zavoda za za- poslovanje Celje, ki ga je sklicala Delavska univerza v Slovenskih Konjicah, so ob- ravnavali analiTO dela v mi- nulem obdobju ter predlog progra.-na delovnih nalog do junija 1974. Ugotovili so, da je bila minula sezona doikaj uspešna, saj so opravili nad 7000 izobraževalnih ur. Udeleženci pogovora so predlagali, da se bo morala Delavska univerza razen že sedaj utrjenih oblik še bolj posveititi strokovnemu, sploš- nemu in tudi dnužbeno-eko- nomskemu izobraževanju ti- stih zaposlenih delavcev v podjetjih, ki nimajo uspeišno končane osnove šole. Za nje so nekateri profili in izob- razbene zahteve že določene ter izdelane, nekateri pa so še v pripravah. Tako bi tem delavcem na ustrezen način omogočili, da bi si lahko pridobili strokovno izobrazbo in kvalifikacijo. Govorili so še o predlogu družbenega dogovora za strokovno izcb- raževanje nezaposlenih delav- cev aa posamezne stroke, ki bi ga kot sooblikovalci pro- grama in delnega finacira- nja padpisaU razen gospodar- skih organizacij še Komi ni zavod za zapo^ Občinski sindikalni svet Delavska univerza. Predstavniki Delavske verze so prisotnim za^ kom iz podjetij pojasni nekatere zadeve fiinai značaja ter jih seznani bo ta zavod kmalu i ciran na podlagi usf republiških predpisov. T mu poleg ostalega, to fO'rmalne potrditve za fl 1 Janje izobraževalnih A prineslo tudi mnoigo odgovornost. ^ PANORAMA ROGATCA — mesto, ki kljub problemom in težavam v šmarsid občil" svoja pota razvoja. Na \adez umirjena slika skriva za svojo podobo številna priza^* občanov za napredek kraja. Kmalu bodo dobili novo vzgojno varstveno ustanovo, 1"* vajo si oživiti kulturno prosvetno delo in še vrsto drugih dejavnosti, ki naj bi živahen videz Rogatca. ,^2. avgusta 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 Napočil je zgodovinski trenutek za celjsko atletiko. Dolga leta prizadevanja celjskih atletskih deavcev bodo kronana v so- boto in nedeljo z doslej največjo in najpomembnejšo atletsko pri- reditvijo v našem mestu — ATLETSKIM POKALOM EVROPE »BRUNO ZAULLI« — POLFINALE. Naše mesto, ki ga tako poroče- valci časnikov, kot ostali, ne imenujejo zastonj »prvo atletsko mesto v Jugoslaviji«, ponovno živi za atletiko. Pravzaprav živi vseskozi, toda tokrat še veliko bolj. Ni kar tako v majhnem me- stu, kjer pa je edini stadion v Jugoslaviji namenjen samo atletiki, pozdraviti celo plejado najboljših podanikov kraljice športov at- letike. PODANIKI ATLETIKE POZDRAVLJENI predstavili se nam bodo izbranci Zvezne republike jjemčije, Poljske, Finske, gpanije, Švice in Jugosla- vije. Zvezni kapetan Krešo Bačič je povedal, da je za (Oljsko tekmovanje sesta- vil trenutno najboljšo eki- po in da pričakuje ob vseh ugodnih razpletih četrto mesto, kar bi bil lep us- peh. Atleti se vestno pri- pravljajo, so dobro in op- timistično razpoloženi, kar je vsekakor dober znak za uspešen start in eaključek . telonovanja. Tudi tokrat imamo Ce- ljani pri tem tekmovanju velik delež. Ne samo v organizacijskem smislu, temveč tudi tekmovalnem. Kar štirje Celjani bodo branili oarve jugoslovan- ske reprezentance: Miro Kocuvan v teku na 20O m. in v obeh štafe- tah. Roman Lešek v skoku ob palici. . Peter Svet v teku na 300 m ovire. Zdravko Pečar v metu diska. Velika četverica izbran- cev med izbranci, organi- j^zacijski odbor m občin- i stvo ter vsi ostali so po- ! rok, da bomo v soboto in nedeljo priča velikemu at- letskemu spektaklu. Stran so pripravih: ' Tone Vrabl, Milan Božič, Drago Medved, Jože Kuzma in Lojze Ojsteršek POKAL NT — RADIO CELJE PETIČ Običaj je že, da naša redakcija na največjem at- letskem tekmovanju v te- kočem letu v Celju podeli pokal najboljšemu celjske- mu atletu na omenjenem tekmovanju. Letos bomo podelili pokal že petič, kar je majhen jubilej. Do se- daj so ga osvojili Miro Ko- cuvan, Nataša Urbančič, Roman Lešek in Danica Urankar. Letos pa zanj konkurirajo štirje člani AD Kladivar, ki bodo na- stopili v izbrani vrsti na APE 73: Miro Kocuvan, Roman Lešek, Peter Svet Ln Zdravko Pečar. Vsem želimo, da bi ga dobili, ker so dobri, vendar je pokal samo za enega. To je med odličnimi najbolj- šega. Kdo bo to, bomo poročali v naslednji šte- vilki NT! TRI ZLATE OLIMPIJSKE V CELJU številni ljubitelji atleti- ke bodo poleg mnogih odličnih atletov lahko na našem štadionu pozdravi- li tudi tri osvajalce zla- tih odličij na zadnjih olimpijskih igrah v Miin- chnu: Finca Viran, ki je zma- gal v tekih na 5 in 10 km, Nemca Wcdfermanna, ki je zmagal v meftu kop- ja in Poljaka Komarja, ki je zmagal v metu krog- le. ŠTEVILNA PRIZNANJA Pokali in razna ostala priznanja za najboljše kar dežujejo. Poleg naše redak- cije so prispevali pokale in priložnostna darila Se naslednji: Sportske novosti iz Za- greba za najboljši rezultat tekmovanja. Antena iz Ljubljane za najmlajšega zmagovalca. Naš čas iz Velenja za najboljšo izboljšavo rekor- da stadiona. Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina za zma- govalca v memoriahii dis- ciplini »Skokov memorial« (to tekmovanje je letos združeno z APE 73) v teku na 100 m. OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO CE- LJE — ZA NAJMLAJŠEGA CELJANA NA TEKMOVA- NJU. Priložnostna darila so prispevah: Toper, EMO, Libela, Gorenje, LIK Sa- vinja, Slovenija šport. Kompas Ljubljana, Tehno- mercator in mnogi drugi. Peter Svet, ki je letos do- spel odlične rezultate na 5 in 10 km, bo tokrat na- stopil v trfoi na 3000 m steeple. Njegov najboljši Eas je 8:40,6. Veteran Roman Lešek bo že 38. oblekel dres z dr- žavnim g^bom in se tako izzenačil s Stankom Lor- gerjem. Uspeh! Nastopil bo v skoku ob palici. Miro Kocuvan bo tekel na 200 m (20,8) in v obeh reprezentančnih štafetah 4x100 m in 4 x 400 m. Ker je letos v izvrstni formi pričakuje dober re- zultat. APE 73 Atletski pokal Evrope je že tako velika priredi- tev, da smo se odločili, odšli na cesto in v proda- jalne ter povprašali občane, kaj mislijo o tej pri- reditvi. Janez Goršič, vulkanizer: »Za mene bo največji yspeh, če se bomo v največjem številu udeležili ^a tekmovanja. Poln stadion bo dal zadnji de- ^or tej veliki prireditvi.« Stane dr. Stojanovič: »V soboto in nedeljo po- Poldne bo mesto prazno, • kajti vsi bodo na sta- ^onu ali doma ob televizorjih.« Olga Jenko, blagajničarka kinopodjetja: »Pri Jias smo vedno imeli dobre atlete in ta prireditev ^ še pomagala pri nadaljnjem razvoju celjske atletike.« Ivo Umek, upokojenec: »Škoda, da ni v Jugo- slaviji večjega zanimanja za atletiko. Če bi dobili ^tleti vsaj petino tistega, kar dobijo nekateri vo- ^Ini jugoslovanski nogometaši in njihovi klubi, se °i lahko v soboto borili za višje mesto, kot samo ^ četrto. Celjani pa bomo dokazali, kaj vse se ^ahko z ljubeznijo napravi za šport, v našem pri- meru atletiko.« . Gorazd Badiura, uslužbenec Ingrada: »APE 73 1^ Praznik Celja. Lep celjski stadion bo preko te- l^^izije predstavljen ljubiteljem športa v šestih ^^žavah in ali ni to najlepša reklama za naše me- sto? Tega se premalo zavedamo in smo premalo ^valežni peščici ljudi, ki se te dni neumorno trudi '•^ dobro organizacijo APE.« v Bojan Levstik, uslužbenec: »To bo lahko re- p^m enkratni užitek. Seveda bom na stadionu. Sve- ■^'vni in olimpijski prvaki so bili vedno garancija dobro prireditev.« MED LJUDMI Marjan Rosina, smučarski trener: »Razočaran sem. Pa veste zakaj? Te dni sem v Celju v razgo- voru z ljubitelji zveznega nogometa slišal, da se jim zdi cena 20 din visoka za tako vrhunsko pri- reditev. Ti isti pa pozabljajo, da potujejo v Lju- bljano in Maribor in so za ogled nogometnih te- kem odštevah večkrat tudi po 50 din in še potne stroške so porabili. Organizacija celjskega atlet- skega tekmovanja zaliteva velik napor, zato vsem želim, da bi uspeli. To jim bo tudi najlepše dari- lo.« Ante Jerkovič, uslužbenec JLA: »Našim atletom želim četrto mesto, predvsem veliko uspeha pa Ce- ljanu Kocuvanu, Svetu, Lesku in zdaj še Pečarju, da bi dobro zastopali celjske barve.« Roman Palhartinger, trenutno vojak: »Če bom le dobil izhod bom na stadionu. Skupaj z menoj bo marsikateri vojak prvič videl v Celju veliko atletsko tekmovanje, s tem pa bodo Celjani tudi veliko storili za propagando atletike med vojaki.« Stane Krivec, vodja oddelka v Libeli: »Atletika in zopet atletika, to je danes tema razgovorov v Celju. Tekmovanje si bom en dan ogledal po televi- ziji, enkrat pa v »živo«, na stadionu. Mislim, da bodo Nemci najboljši, zanimiv pa bo nastop Fincev in Špancev, ki jih zadnja leta ni bilo v Celju.« Dragica Kit, prodajni referent v steklarni »Bo- ris Kidrič« v Rogaški Slatini: »Čeprav sem soraz- merno daleč od vzdušja, ki je te dni značilno za Celje, sem ponosna, da bo tudi naš kolektiv sode- loval na letošnji in sploh največji atletski prire- ditvi po vojni v Celju. Sodelovali bomo s pokali, ki smo jih izdelali in tako tudi s tem, ki ga bo najbolj- šemu celjskemu tekovalcu na APE izročilo ured- ništvo Novega tednika in celjskega radia.« 18. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 2. avgusK Srečanje z Ivanom Pirnatom Nekako ravao na t/ronxejl med žalsko, moizirsko in ve- lenjsko občino, malo onkraj Letuša stoji nedaleč od ceste povsem nov gostinski oibjekt. Reklamna tabla ob cesti va- bi popotnika, da si malo odpočije, da prigrizne se odžeja in nadaljuje pot. 2e kraj sam, kjer stoji gostilna, Je tako izbran, da se ni ču- diti, če je tod obiska prav- zaprav vedno dovcilj. Prijet- na okolica, sprehajališča, Sa- vinja, ki tod nudi obilo mož- nosti za kopanje in ribarje- nja — skratka vsega je tod na pretek zaito ni čudno, da si je ravno ta del Savinjske doline izbral Ivam PIRNAT m tod postavil svojo gostil- no. 2e dolgo sem pravzaprav odlašal, da ga obiščem in z njim poklepetam o tem in onem. »Zakaj ste se odločili, da izberete ravno ta kraj za svoj gostinski objekt. Ste imeli za to tehtne razloge?« »O, seveda Pravzaprav je resnica ta, da mi je ta del Letuša že od nekdaj zeflo pri srcu. Okolica je naravnost čudovita. No, in če k temu dodam še to, da je tod Sa- vinja zelo primerna za ko- panje, da sem prihaja tudi veliko Celjanov in drugih obiskovalcev, potem se res- nično ni bilo težko odloči- ti.« »DOma ste iz Mozirja, Sfoo- jo gostilno pa ste postavili v žalski občini. Je v tem kakšen konkreten razlog?« »Da, tudi to ima srroj kon- kreten razlog, ki pa je v bistvu zelo preprost. V mo- zirski občini namreč nisem uspel dobiti odgovarjajoče lo- kacije, medtem pa so rai v žalgki občini šli izredno na roko. Vso potrebno dokumen- tacijo sem zbral v enem sa- mem mesecu. Resnično so biili zeilo ekspeditivni. »Objekt, ki ste ga posta- vili, je sorazmerno velik. Za- kaj ste se odločili za tolik- šno investicijo?« »Res, ni majhen ta objekt, vendar so tudi za to daloče- ni raalcigi. Danes se vse po- gosteje najdejo družbe, ki se rade kolektivno zabavajo ob doliočenih priložnostih, kot so razni jubileji in podobno. V dvoranici, ki je z zadnje strani gostilne, so za to ve- like možnosti. Sicer pa ima- mo v tem prostoru vsako so- boto ples. Preko tedna pa se življenje več ali manj odvija v pr*?o^ta'.ih prostorih.« »Kdo pa zahaja največ v vaš lokal?« »Veliko imamo posameznih skupin iz delovnih organiza- cij, pa tudi sindikaJlne or- ganizacije rade zahajajo k nam. Seveda se poskušamo kar najbolj potruditi, da jim ustirežemo, da jim pač za- gotovimo to 'kar sd želijo. Prihaja pa tudi veliko tuj- cev.« »In kaj pri uas lahko nu- dite poleg običajnega izbo- ra jedi in pijač, ki jih ima- jo po naših gostilnah?« »Kacfer prihaijajo zaključe- ne družbe, se vedno vnaprej dogovorintio glede jedriilnika in pijač. Potem pa seveda vse bo 'tudi zagotovimo. Si- cer pa je tako, da lalko po- nudimo gostom praviloma vse, kar si zaželijo. Večje družbe se ponavadi odloča- jo za gob jo juho in ajdove žgance. To je postala že kar nekakšna posebnost. Seveda imamo budi saiviinoska želo- dec, ki si ga pravočasno za- gotoviim pri tukajšnjih kme- tih, da ga imam vedno m zalogi.« »Kdo pa vam pri vašem delu še pomaga?« »V gostilni delava z ženo. ki vodi kuhinjo, poleg tega pa imamo še eno dekle, ki pomaga pri strežbi. Včasih je kar hudo, toda več po- moči si zaenkrat ne more- mo privoščiti.« »In posebne težave, imate tudi te?« »O, teh pa menda pri ni- komer ne manjka. Glavni problem, ki me trenutno naj- bolj base, so obratna sred- stva. Mislim, da bi morala biti pri nas davčna politi- ka nekoliko drugače zastav- ljena. Vsakega, ki na novo začne z neko dejavnostjo, bi morali v prvih letih malo manj obremeniti z dajatva- mi, potem bi pa naj te po- stopoma naraščale. Vsak za- četek je težak, toda ravno ko začneš, ko si denar vlo- žil v opremo in objekt, je potem najtežavnejše. Pridejo tudi anuitete za najete kre- dite, zato je spočeitka res- nično težko.« »Za žalsko gospodarstvo je značilno, da postaja tudi tu- rizem vedno pomembnejša dejavnost. Kako m gledate na to?« »Mislim, da so koncepti razvoja na tem področju do- bri in da je perspektivno gledano še veliko možnosti. Verjetno bo kmalu čas, ko bo treba razmišljati o tem, da bi tudi pri žalski občin- ski upravi ustanovili deilovno mesto referenta za turizem. V bodoče bo to po mojem mišljenju nujno potrebno, kajti na področju turizma se razvoj začenja in če nočemo zamuditi možnosti, imamo, potem moirattv, danes misliti na jutpi^ »Kako pa oskrba, tem težave?« ' ^ »Danes jih menda oh pomanj'kanju meisa } vsak gostinec. Spotmin^ se dogodka, ki samo ^ ja, kakšno je naše delo, nada se je napoveda-i^ pina gostov in spcTočj';' da bi radi gobovo j2. ajdove žgance. V tr^ Ti, da je pri hiši vsegj volj, smo se seve dogo^, Pa me je opozorila ž^enj nimamo ajdove mo^ \ sedaj? Sobota popoldne' je zaprto, pa tudi sicer. Vedel, da moke nikjer Kličem na Golte, če mi ko posodijo deset kilogr^ ajdove moke in mislit^ veselje, ko so mi reM; jo lahko dobim. Brž v j pa na Golte. Zamudi - redno vožnjo, meni pa sj mudilo, kajiti Ura priiioii stov se je vedno bolj ij la. Kaj sem sd mogei, gega, kot plačati poj vožnjo z gondolo, da sem zapeljal po moko. No, v« je srečno končal in aj žgancd s biLi pravočasno mizi.« In tako sva besedovii gostinsitvu, turizmu, da in sploh o vsem, kar zn sodi. Marsikaj bi rad j Pirnat še uredt pri sv? lokalu, kd še na čisto gd toda tudi to še pride m sto ... BERNI STRMO FERDO GODII\A bele tijlpike Ležem nazaj in grem od dogodka do dogodka. Torej otroka m več. Zakaj je to dopustila? Me ne ljubi več? Cez čas so se tiho odprla vrata. Berta je po prstih pri. šla v sobo. Ujela sva se z očmi. Bila je preplašena. Sinoči, ko je Rahela odšla, nismo več govorili. Zame je bil uda- rec prehud. Hotel sem biti sam. Tudi Janči je stopil v sobo. »No, viš ga,« je dejal bodrilno. »Si se naspal?« Oba sta se sklonila nadme. Strmel sem v strop. Berta je šla iz sobe. Z Jančijem sva ostala sama. Ni se premaknil na stolu. Nepremično me je gledal. Pomagati mi ni mogel. Svoj čas je bilo drugače. Ce so kateremu korenine raztrgale kržak, sva ga obra po. pravila. Zakrpala sva ga, vrezala sva druge ločne. Toda zdaj je drugače. Življenje je trpek boj, ki ga bojuje vsak sam. Zaveznika pri tem ni. »Kaj bo sedaj z menoj, Janči?« Ni mi odgovoril. Vedno je moji odločitvi nasprotoval. On bi si na mojem mestu življenje drugače urejeval. Zdaj seveda molči. Reševati povoženega človeka je nesmisel. Kaj sedaj? Najbrž se tako nalgo še nikom.ur ni podrla sreča. Kakor da bi jo otroci postavljali iz domin in bi jo po nerodnosti podrli. Po nerodnosti? Zakaj po nerodnosti? Vedno, ko se otroci domin naveličajo, nehajo, kocke po. spravijo, in začno s čim drugim. Tako so tudi dru^i mojo srečo podrli. Igra jim je postala neprijetna in so rajši za- čeli z drugo. Za njih majhna sprememba. Jaz sem si pa v neki nori, čustveni zblojenosti predstavljal, da nekaj po. menim, da nekaj sem. Nič nisem. Niti toliko ne pomenim za druge, da bi bilo vredno z igro nekoliko počakati. Nih- če ne čaka. Posebno nihče ne čaka, ko igra postaja resna ali celo grozeča Takrat nehajo. Vstanejo in gredo. Tako se mi zdi, da je bilo tudi z menoj, če premiš- ljujem o svojih odnosih z Rahelo. Vedno bo Rahela odvis- na samo od svojih staršev. Najina skupna usoda ne bo nikoli močnejša od te odvisnosti. Zelo sem se prevaral. Zagrešil sem veliko nedoslednost: predajal sem se ču. stvu, ne da bi razčistil nekatere stvari, ki so bile v tesni zvezi z menoj Bil sem za to življenje popolnoma nespo- soben. Zdaj šele vidim, ko se je igra z dominami podrla. Med igro tega nisem opazil. Ko sem se postavljal na svoje noge, je bilo že prepozno. Ko se zdaj vračam na staro, že močno izhojeno pot, vidim, da sem materi popolnoma po nepotrebnem prizade. jal težave. Moral bi ji prizadejati težave takrat, ko sva z Jančijem ob naših strugah govorila o bodočnosti. Janči je videl tako jasno svoj ju3 pred seboj in je tako trezno odločal, kakor trezno odloča še danes o vsem, česar se lo- ti. Jaz sem že takrast začel begati, se bati matere in ra- čunati na njena čustva, ki so me po moji lastni krivdi in neodločnosti pokopala, čemu se ljudje oprijemajo čustev, če hočejo kaj doseči? Kaj ima sedaj mati od mojega po. klica? Nič, nič. Samo trpljenje, neprestano bojazen pred umi- šljeno sramoto, ko je vendar ljubezen na svetu samo ena, vse drugo je laž, grenkoba, negotovost, mržnja in pohlep po denarju. Ali je res, da sem te izgubil, Rahela, ko sem bil ven- dar pripravlja končati s svojo preteklostjo? Kako smešno majhno je bilo vse nasproti tebi. Marica se je tisti čas spremenila. Zdelo se mi je o da je postala mehka. Preteklo je nekaj dni. Postal sem mirnejši. Rah^ mi je odtujevala z vsakim dnem, z vsako uro. Kako omajen je bil njen sklep, da se ne bova ločila. Nekega toplega popoldneva, ko so začele padati 2 sneženih streh redke, debele kaplje, mi je prinesla W pismo, čakal sem ga, čeprav nisem od njega prič(M nobenega olajšanja. Vsak svoj korak sem posvetil »J ki je v trenutku zdrobila v prah, za kar bi jaz dai' Ijenje. Kako je mogla to storiti. Marica je odšla. Pismo leži na mizi. V srcu kakor da je prišla ona. Zdaj, ko sem bil sam s seboi- nisem prikrival, da je nekaj v meni, česar ne moreti^ trgati iz sebe. Segel sem in vzel pismo. Vznemiril se"" ko sem gledal njeno pisavo. »Dragi Arpad! j Ko ti to pišem, bi se najrajši izjokala in "^''l^l bi s tem mogla popraviti krivico. Sedaj, ko je prew^ sem šele spoznala, kaj sem storila. Vem, da mi tesi^^ moreš odpustiti. Kriva sem, Arpad. Samo dovoli povem, kar Ti moram povedati. Laže mi bo. Kolikor W mogla, se bom v bodoče izogibala misli na Tebe. bom tako uredila. In ko boš pozneje slišal o Tnen^<] spoznal, da Tvoja Rahela vendar ni bila tako nič^n človek, čeprav sem prelomila obljubo, s katero sva si tela iztrgati okolici. J Mati je opazila na meni spremebo. Ko me je , la po vzroku, mi je šinila kri v lice in beseda tni ustih zamrla. Prišlo je nepričakovano in jaz niseJn. na to pripravljena. Takoj je zaslutila, kaj se je Postala je bleda. No, takrat se je začelo. ^ Glej, Arpad, tudi Ti imaš mater, če si p v^^^^- jokati, veš, kako je človeku pri srcu. Kljub temu odločila, da bom kljubovala. ^ Potekel je prvi dan. Nisem vedela kaj se bo ^ \ Zdelo se mi je, kakor da sem zašla v začarani krog, lerega ni izhoda. gi Moj oče ni ves dan stopil v trgovino. To se P.^p prvič, odkar pomnim. Sedel je pri materini posteljt- ^. mi je povedala, da je imel glavo uprto v dlani. ^ Ti,Arj)ad, takrat bliže, bi storila, kakor sva sklervio- ,^ bil si daleč. Bala sem se za mater, če bi jaz odšla ma, kaj bi se zgodilo z njo. 2. avgusta 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 aievna skupnost Loka pri Zusmu ■fiina skupnost Loka tm" obsega tri večje ipobrino, Hrast je in Lo- s J. več doimačij rastre- ' po hiribovju. Prejšnji jino se napotili v Lo- povprašali kako se ' jj pripravljajo na občin- ^-jaznik. Kajti šentjurski možje so se odločili, letos praznovali v r'jjjaKadaniski cesti se lah- Upelješ v Loko v dobre hjre, s šentjurske strani. Lpi med hribovjem se ^jo šola, gasilski dom, ^ in cerkev, ter pet jggt domačij. Po cesti ^ kilometer naprej je kupu nekaij domačij jcšta. Kot smo izvedeli .'Loto z zaselki skupaj Ijj več kot 800 prebival- [j tako živi tukaj le ma- ijjuii_ ;pa mladina dan na II odhaja v dolino, bliže jta in iduisitrijskim kra- ^ ter sd išče lažjega za- siužka. Na delo odhajajo v šentjurski Alpos, v 2elezamo v Store, precej pa je tudi takih, ki so sd poiskaH delo v Celju. Doma na kmetiji jih ostaja vedno manj. V večini se ljudje tod okoli ukvarja- jo z živinorejo, v zadnjem času se je pet kmetij v so- delovanju s kmetijsko zadru- go Šentjur preusmerilo, spe- cializiralo v čis.to. živinorejo. Živinoreja, sadjarstvo, vino- gradništvo, to so dejavnosti 3 katerimi se v pretežni me- ri ukvarja prebivalstvo loške krajevne skupnosti. Z vino- gradništvom tudi, čeprav ne v toliki meri kot virštanjski soseščini. Precej se je v zad- njem času tukaj spre.meniilo, vendar bi se lahko še več in še na bolje. V ckviru priiprav za občin- ski praznik obnavljajo Loča- ni ceste. Saj problem cest je v teh krajih najbolj p>ereč. Do praznika, ki ga Šentjur- ska občina praznuje 19. av- gusta, bi radi obnovidi ce- sto cd Zamerka do šole v Dobrini, da bi bil na njej- mogoč promet s šolskim av- tobusom in kasneje mogoče še z delavskim, saij je pre- cej delavcev, ki hodi na delo iz Dobrine. Kmalu pa bodo povezali še Hrastje z Loko mimo čavža na Rudnioo. Ob- novili so tudi prosvetno dvo- rano, gasilski dom in še kaj. Povprašali smo tudi kako je s šolstvom na tem poidročju in povedali so nam, da bodo letos prav na občinski praz- nik položili temeljni kamen za novo sodo v Loki. Pri- pravljeni so pomagati tudi z udarniškim delom, da bi le občina zbrala toliko denar- nih sredstev, da bodo šiolo lahko postaviU. S čim se ukvarja mladina Loke p>a nam je povedala predsednica mlaidlinske orga- nizacije krajevne sku.cmcsti Majda Drame, učiteljica in prizadevna mladinska delav- ka. Zadnji čas njihova mla- dinska oganizacija ni bila preveč aktivna, pred krat- kim pa so se mdadi, spet zbrali in sklenili, da bodo za- čeli resno delati. Uredili bi radi mladinski klub, zabav- no ter kulturno živlijenje mladih na vasi. Za občinski praznik pa so dobili nalo- go, da napišejo parole in uredijo okolico. Sestavili so tudi nogometno ekipK), ki je povabila na občinski praz- nik ekipi iz Sevnice in Šent- jurja in bo z njimi odigrala prijateljski tekmi. Mladinci bodo pripravili tudi kresove na žusmu in Hrastju, na njihovih rame- nih leži priprava kulturnega programa. Majdiina mama uprav.nica pošte v Loki pri Žusmu .pa je predsednica krajevne orga- nizacije ZK, nam je ipovedala nekaj based o problemih ZK. na vasi. V Loki imajo le 11 članov v ZK, to so delavci in uslužbenci. Pravega kmeta komunista nimajo zdaj no- benega, pred leti je bil eden, ki pa je umrl. Sicer imajo v kraju pre- cej delovno prosvetno dru- štvo, tudi SZDL ne drži kri- žem rok, pa njihovo gasilsko društvo nd od muh. Letos so prav za občinski praz- nik obnovili gasilski dom, pred kratkim so dobili nov avto in električno sireno. Na svečanosti bodo v novih uniformah, ko bodo dobili novo motorno brizgadno. Le- tos so biili na oočinskem tek- movanju gasilskih ekip v Slivnici drugi, kar je lep uspeh. Vsi, ki sem se z njimi po- govarjala so bilii mnenja, da je občinski praznik za njih velika priložnost. Vse želje se jim verjetno ne bodo ure- sničile, nekaj ipa vsekakor. Majda S. m, DRAME: upravnica k v Loki, sekretarka ZK ktaje\-ni organizaciji: »Delo ' na vasi med kmeti ni MIRKO MASTNAK: vodja Merxove poslovalnice v Loki. član gasilskega društva: Čla- nov je veliko, aktivnih pa malo!« RUDOLF DRAME: kmet, pred- sednik krajevne skupnosti Loka pri Žusmu: »Da bi le uredili ceste, šolo ... « KORISTEN IZLET Zveza borcev Šmartno ob Paki je priredila izlet v Logarsko dolino. Tega izleta se je udeležilo kar 70 članov in članic. Ogle- dali so si slap Rinke, ne- kateri p>a so se povzpeli tudi na Oki-ešelj, pa tudi v Matkov kot. Člani so bi- li z izletom zadovoljni, po- sebno še, ko so se lahko tako sproščeno med seboj pogovarjali, pa tudi pre- pevali, da je kar odmevalo po dolini. Za telesne po- trebe pa so izvrstno po- skrbele sestre Logar. Zani- mivo je, da jih je bilo precej, ki so bili šele prvič v tej lepi dolini. NOVI ODBORNIKI Pred dnevi so na se- stanku volilcev izbrali no- ve odbornike krajevne skupnosti Šmartno ob Pa- ki. Razveseljivo je, da so prišli v odbor mlajši ljud- je, za katere je že čas, da se spoprimejo s kra- jevnimi problemi in jih skušajo v zadovoljstvo krajanov ugodno rešiti. Želimo jim obilo uspe- hov. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Pra- nje Karažinec, ravnatelj osnovne šole v šmartnem ob Paki. ŠPORTN? ilTRINKr J^ometaši Olimpa, katere vodi trener Uija Uba- ' ^ že kar v začetku pri- J;Wlne sezone iznenadili. ^ali so novega člana re- T^l^e Hge šmartno s 5:2 /; Zadetke za Ohmp sta '^'a Kranjc 4 in Poklšek, '^^rtno ,pa Kač in Con- /:^^gol. Med tednom bo- ^^*lci Olimpa odigrali več Proti moštvom conske sproti Rudarju iz Trbo- ij^^'jskem mestnem parku pričeli z gradbenimi de- ^ streho nad drsališčem. Kj^l^nčanih temeljih bodo I ,' montirati konstinikci- ljjj'!'ert Kerkoš, član HDK I J* optimist in pravi, da »^"^a streha nad drsali- tv^ Kotova do pričetka », "'^a. To pa je 9. okto- S. palisču v Levcu je te %Dig ° živahno. Vsako lepo fj^o^.'^l^oristijo jadralci in ' Piloti za polete. Vrnil 'jske Marko Klinar s '"lilo slabo vreme ni 1^ številnih poletov in IIHj ^ zraku z jadralnim le- t skupaj nekaj več Ijlji^et uj.. v Celju pa \ ^^citeiji jadralnega le- ^itg^^jo učence vojaške ^le iz Mostarja. Nogometaši Kladivarja (z leve Andjelovič, Reber- šak, Motoh in Priganica) bodo letos glavni nosilci celjskega moštva. Že na prvih treningih so pokazali veliko mero resnosti in pripadnosti društvu. Njihova igra pa nas navdaja z optimizmom. (Foto: E. K rajno) CEUSKI ATLETI V BUDIMPEŠTI Celjski atleti so izkoristili prosti termin in oipravild v Budimpetštd tradicionailno sre- čanje z atleti Vasasa. Na mi- tingu so nastopim tudi ne- kateri m.jboljši tekmovalci Honveda. Od Celjskih teOcmovadcev sta Miro Kocuvan in Nataša Dermol osvojila :p>o dve prvi mesti. Miro je zmagail na 100 m z 10,7" in na 200 m z 22,6 Nataša .pa je bila naj- boljša v skoku v daljavo 555 cm in na 100 m z 12,3. Od Celjanov eo še zsma- galli: Danica Urankar na 800 m z 2:14,1, Podpečan na 5000 m z 15:14,5 in štafeta Kladi- varja 4 X 100 m (moški). V štafeti so tekli Zalokar, Str- niša, DvorSak in Kocuvan. Pečar je bil tretji v metu krogle, Vivod drugi v sko- ku v višino. Kopitar drugd v metu kcpja, Urankarjeva dru- ga na 400 metrov, Ilovar tret- ji na 800 m, Sokačeva tret- ja v skoku v daljino, Cop peti v skoku v višino in Pav- šerjeva tretja v teku na 400 .metrov. Vodja ekipe Pavle Božič je povedal, da je v času tekmovanja deževalo in je hladno vreme precej motilo tekmovalce. J. KUZMA SKROMEN USPEH NEPTUNA v ponedeljek ,]c bilo na kopali- šču Neptuna letošnje republiško prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje in pionirke. Udeležilo se ga je preko 150 mladih plavalcev iz devetih slovenskih klubov. Tek- movanje samo pa ni bilo zgolj množično, ampak je prineslo tudi precej kvalitetnih rezultatov. Po- kazalo je. da v večini sloven.skih plavalnih klubov zlasti z najmlaj- šimi delajo kvalitetno, to pa je gotovo znak, da bo šlo sloven.ske- mu plavanju na bolje. Žal se je iz cj-le Štajerske tek- movanja udeležil le domači Nep- tun, čeprav vemo. da je na tem področju vrsta plavalnih objek- tov na katerih je omogočena vad- ba tudi v zimskem času. Vendar kaže, da v drugih krajih (Vele- nje, Šoštanj, Prebold, Maribor itd.) ne kažejo pravega razumeva- nja za plavalni šport, čeprav je — vsaj kar .se rekvizitov tiče — najcenejši. N« letošnjem republi- škem prvenstvu tudi z dosežki Neptunovih na.imlaj.ših plavalcev ne moremo biti zadovoljni. Nekaj bolezen, nekaj pa tudi slaba pri- pravljenost sta onemogočila mla- de Celjane, da bi dosegli tisto, kar smo od njih pričakovali. To pa je vsekakor boljša uvrstitev kot pa zgolj sedmo mesto med devetimi. Res je, da so bili Ce- ljani na tem tekmovanju zasto- pani precej množično, to pa .je bilo premalo za pose.ganje po lo- vorikah. Najmlajši plavalci dru- gih klubov so bili vsekakor bolje pripravljeni tako v tehničnem kot kondicijskem pogledu. Najkvalitetnejši re2aiUat v celj- ski vrsti je dosegla Petkova v plavanju na 50 m prsno s časom 44,8. To je tudi 'edina tekmoval- ka, Ič je pri Neptunu nekoliko iz- stopala, vsi ostali pa so bili bolj ali manij povprečni in le redko 90 biie uvrstitve med prvih pet. B. LESKOVŠEK DRŽAVNI PRVAK Celjski aero klub je do- bil novega prvaka. To je modelar Branko Leskov- šek, ki je na 28. držav- nem prvenstvu v Vršcu osvojil v kategoriji pro- stih modelov prvo mesto med stotimi tekmovalci. Zbral je kljub slabemu vremenu odličnih 1185 točk. S tem naslovom si je priboril mesto v dr- žavni reprezentanci, ki bo od 14. do 19. avgusta na- stopila v Avstriji na sive- tovmem prvenstvu. jk gdl2345 DGOOG 20. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 2. avgust^. Prometna nesreča v Debrem IJBBL ČLOVEKA II POBEGNIL Za družino Rudolf iz De- brega je bil nedeljski spre- hod in obisk v bifeju »Ma- rička« v Debrem pri La- škem usoden. Ob 22. uri so se iz bifeja odpravili domov Jože Rudolf, nje- gova žena Amalija in njen sin Alojz Holcer. Zakonca Rudolf sta šLa spredaj, že- na po peščeni bankini, mož po robu ceste. Boleh- nega moža, ki je šele pred kratkim prišel iz bolniš- nice, je žena držala pod pazdtiho. Na sredi poti do doma, niti sto me-trov niso imeli do domačega praga, je pri- drvel nasproti avto, ki je Jožeta Rudolfa dobesedno snel ženi izpod roke v smrt. Voznik je moral vo- ziti tako divje, da je takoj za tem udaril še Alojza Holcer j a in ga težko po- škodoval. Vse kaže, da vo- znik ni poskušal zavirati, da je po udarcu nadaljeval vtožnjo in ni niti ustavil, da bi videl posledice trče- nja, kaj šele, da bi poma- gal. Več podrobnosti name- noma ne navajmo. Voznik, ki je povzročil smrt 66-let- nega Jožeta Rudolfa in ra- nil njegovega pastorka, 37- letnega Alojza Holcerja, trenutno še ni prijet. Ze njim se razpleta gosta mreža. Iz dosedanjih izku- šenj vemo, da so le redki primeri pobeglih povzroči- teljev prometnih nesreč, ki prej ali slej ne bi prišli do obračuna s pravico in zakonom. Razlika je le ta, da trdovratni begunci po- vzročijo več dela in stro- škov, a s svojim ravnanjem pa škodujejo pred\isem se- bi. Seveda je organom mi- lice dobrodošlo vsako še tako drobno pojasnilo ali sporočilo, ki bi pomagalo zadevo hitreje razvozljatl. Predvsem bi bili koristni občani, ki so se v tem času nahajali v bližini, ali so v tem času vozili na relaciji Celje—Rimske To- plice, oziroma Celje—La- ško, v obeh smereh seve- da. žrtev prometne nesreče, Jožeta Rudolfa, so v torek pokopali v Laškem, po- škodovani Alojz Holcer pa je bržčas izven nevarnosti za življenje, ima pa hude telesne poškodbe. med štirirrA očmi M Odločila sem se, da ti napišem pismo o drznih mladoletnikih, ki zapelju- jejo mlada dekleta. Ta do- godek sem shšala od lju- di, ki imajo v takih pri- merih vedno dolg jezik. Tokrat se govori o se- demnajstletnem dijaku, ki je hotel zapeljati štiri- najstletnico. Izvedela sem, da je dijak napisal hstek, ki je izražal vabilo za se- stanek na koncu vasi. Njegova izvoljenka mu ni odgovorila in tudi na za- želeno mesto ni prišla. Nekaj dni kasneje pa je prejela še en listek s po- dobno vsebino. Na to pi- smo mu je odgovorila, da ga srčno ljubi. Dijakov prijatelj pa je predlagal, da bi zdaj lahko zapelja- la to dekle in še eno dru- go. Naloga pa jima ni uspela. To je le en primer, ki naj bo za vzor mladolet- nicam, da ne bodo uboga- le vsakega fanta na svetu! X. Y. Ponikva Ker se niste sami pod- pisali, z imeni pa obtožu- jete druge, ki bi vas lah- ko prijeli za besedo, smo imena izpustili. Naša na- loga namreč ni loviti mla- doletnike, ki pišejo ljuba- vna pisma in ni nujno, da že mislijo na posilstvo, niti, da preverjamo take stvari. Ker pa je primer zanimiv po tem, kako se lahko iste stvari obračajo po svoje, smo ga zapisali brez imen, ki so bila v pismu. * Meni namreč še na pa- met ne bi prišlo, da bi s tem primerom obsojala vse mladoletnike, ki niso storili drugega, kot da so povabili dekle na kraj gozda. Vi pa si zadevo razla- gate po svoje, govoreč o posledicah, ki bi lahko nastale. Lalko ima- te prav celo vi, lahko moj optimizem zaicrije temno ozadje vabila, a nikar ne jemljimo stvari iz najbolj temnih izku.šenj, ki nam jih je življenje natrosilo na pot. Ker je takih dejanj vedno več, je zelo umestna previd- nost, ki pa naj ne vidi črno kravo tam, kjer je bela. Hvala lepa za opozorilo in vašo skrb v imenu vseh deklet, ki ne verja- mejo vsakemu fantu! NATAŠA LJUBIM GA Zaljubila sem se v fan- ta, ki je od mene starej- ši za šest let. Jaz sem stara 23 let in sem še ne- dolžna. Nobenemu se ni- sem še toliko pribhžala, ker sem sramežljiva. Zdaj pa imam sebi enakega fanta in ga ne bi rada iz- gubila, imava pa neprije- tne nevšečnosti. Sva namreč oba neizku- šena, zato nama prvi spol- ni stik ni uspel, ker me fant ni razdevičd. Njegov ud ni dovolj nabreknil, zato ni mogel prodreti v nožnico in prehitro je prišlo do izliva in tako sva ostala oba nesrečna in nezadovoljna. Odgovorite mi, kaj bi bilo temu vzrok in kako naj se moj fant pozdravi, da bo njegov ud dovolj trd in bo sposoben za njegovo združitev z ma- no. AU je mogoče v Ce- lju kakšna posvetovalnica? Povejte še če je tak mo- ški zmožen, da oplodi, ker je spolno nemočen, jaz imam namreč rada otro- ke. Ah je fant talco boječ, da ne more ali kaj? ZVESTA BRALKA Spoštovana tovarišip^ popolnoma razumem šo stisko, ki pa se jj priti do konca, le veuJ dozo potrpljenja morala imeti, vi in^ fant. Kje so vzroki, fant bori z nevšečnost^ takega značaja, bo y,^} povedati le zdravnik. je tudi premlad, J' mu spolna moč že u^j. la, saj je praktično še nič koristil. Morala bo« poiskati najbližjo p^^^,^ tovalnico, te pa ni v r*^ lju, ampak bosta niorjL v Ljubljano v Njegošj^J ulico. Tu v Celju i^^^ dobite napotnico in svou mu zdravniku poveste ^ da ima fant težave sp^ nega značaja. V Ljubij,. no se lahko odpravite t,' di brez napotnice, ^ razumejo stisko ljudi j, tudi sramežljivost ter jazen, da bi zato rvedeij sosedje. Pa mislim, da nimate takih skrbi, z^t« fanta le usmerite v ^ smer, vi pa boste moral; pri zdravljenju sodelovati Vzrokov za tako boleztt je več (da je to bolezen ni treba več razmišljati ker je), lahko so Čist« psihičnega značaja in t«, ba bo najprej odpraviti take in podobne vzroke. Mislim, da boste o otrocih razmišljali še ki sneje, verjamem pa, di vas mučijo vprašanja, ti nastajajo v zvezi z njimi AU bo mož zmožen zaplfr diti kopico otrok ali bostt ostali brez njih. Tudi to je danes znanost že reši. la. Kolikor vaš bodoči mož ne bo sam zaplodil otroka, mu bodo ponu' gali z umetnim osemenjt vanjem. Njemu bodo v»| li seme in ga na umeta način zaplodili v vas. h o tem si nikar ne belilf glave. Poznam moža, ki je imel take težave kot vaš fant, pa ima dds^ štiri dekleta, ki jili je zaplodil čisto sam. 2. avgusta 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 udobno poletje 2a izlete, potovanja, 23 poletne dni v me- stu si omislite hlačni l(omplet iz platna. Ker ge v trgovinah že do- 1,1 jeans platno v ra- zličnih barvah, ne bo težav z izbiro blaga. Model sam pa naj bo l(ar se da udoben in preprost. Hlače so od bokov navzdol širše, z zavihki ali brez njih. Jopič je oprijet, ima koničast ovratnik in kratke rokave. Zani- mivi žepi bodo model le še bolj popestrili. Spodaj lahko obleče- te majico s kratkimi, ko bo hladneje, pa tu- di z dolgimi rokavi. Staša Gorenšek POROKE CELJE Poročilo se je 29 parov uu teh: VILHELM REBERNAK in KRISTINA PTIC.-VR, oba iz Celja; MILAN 2EVART in JU- DITA KENCIJAN, oba iz Ce- lja; FELIKS KRAJNC in BER- NARDA NAPRET, oba iz Ce- lja; SREČKO FANTINATO, Rimske Toplice in ANTONIJA ZEME, Marija Gradec; FRANC KOSTOMAJ, Ljubečna in JO- ŽEFA KRAJNC, Višnja vas; STANISLAV ŠEGA, Babna go- ra in DRAGICA HORVATIC, Vinski vrh; DRAGO BELEJ m OLGA SIVKA, oba iz Štor; FRANC RIHTER, Rova in FRANČIŠKA BREZNIK, Rožni vrh; LAŠKO MARJAN CATER, natakar, Rimske Toplice in MARIJA LIPOŠEK, natakarica, Rimske Toplice; MIL.\N MAČEK, šo- fer, Lahomno in MILENA PODKORITNIK, kuharica, Re- čica; FRANC PODKORITNIK, gostinski tehnik, Rečica in ERNA SEME. frizerka, Brez- no; SLOVENSKE KONJICE ALOJZ VIDMAR, 27 in VI- DA KOPRIVNIK, 38, oba iz Resnika; ANGEL REJEC, 23, Dobrnež in .MARTINA VIVOD, 19, Konjiška vas; FRANC RE- BERNAK, 20, St. Slemene in TEREZIJA KAVČ, 19, Brdo. ŠMARJE PRI JELŠAH PETER .SMOLE, Skonja in PAVLA PISEK, Jazbina. ROJSTVA CELJE 73 dečkov in 84 deklic. L.\SKO 2 deklic:. SLOVENSKE KONJICE 3 deklice m 2 dedka. ŠENTJUR PRI CELJU 2 dfiklici in 1 deček. ŠMARJE PRI JEUŠAH 1 deček KINO KINO UNION: do 5. 8. -tal. barv. film DE2 DOLARJEV, od 6 do 8. 8. amer. barv. film JOE ... IN TO JE AMERIKA. KINO METROPOL: do 5. 8. DIN.A.MIT ZA LA- DJO ROfrrERD.\M DOM IN LETNI KINO: od 6. 8. dalje japonski barv. film DO-DES-KA-DEM. do 5. 8. ital. barv. film BEN IN CHARLIE. prometne nesreče - TRČENJE MOPEDISTOV CIRIL PINTER, 23 in EDVARD GORENŠEK, 31, *a iz Upe pri Frankolo- 'em, sta se srečala v 'ne- preglednem pvinku in za- 'adi nepazljivosti obeh ^opedistov je prišlo do Jelnega trčenja, pri čemer 'S je lažje poškodoval Ed- ^ard Gorenšek, ki so mu ' bolnišnici odvzeli kri za- suma vinjenosti. PRI TREH NESREČAH — SMRT Lovrenc dobrina iz ^tare vasi je vozil proti 'kramljam. V desnem ne- preglednem ovinku je z ^^Pedom močno zaviral, ga je zaneslo v levo, ^Jer je padel na levi bok. 2 nasprotne smeri je pri- bijal s kombijem VILIM °0ROšak iz Pušave in 'dobrina je z glavo udaril 'rob karoserije. Bil je J^oj mrtev, voznik kom- ,'•1^ pa je odpeljal dalje, ^Prav je videl mrtvega "»Pedista. IVAN VOLČIČ, 52 iz _i"iževca se je peljal z |;^Pedom na njivo. Z ce- I- reda Maribor—Celje ^ Naselju Zeče je zapeljal levo na stransko pot, ' fadi neprimerne hitro- Pa je zavozil na trav- K kjer je zadel v ka- in padel ter se tako ^^čno poškodoval, da je "^^u umrl. MILAN POLENŠEK, 17 iz Podveze, se je peljal z neregistriranim motorjem in brez vozniškega izpita skozi Raduho. Zaradi ne- primerne hitrosti ga je v ovinku zaneslo v desno v leseno ograjo, kjer je z glavo udaril v steber in takoj umrl. Njegov sopot- nik, IVAN DOGARES iz Luč, pa je padel v grmov- je in tako dobil le lažje poškodbe. TRČENJE V KRIŽIŠČU OZREN VICENTIC, 43, iz Obrenovca je pripeljal v križišče s Kersnikovo uli- co po Ulici Moše Pijade v trenutku, ko je po pred- nostni, Kersnikovi ulici, vozil JANEZ VRTAČNIK, iz Celja. Pri trčenju se je lažje poškodovala sopotni- ca OLGA VIČENTIČ, ki so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, na avtomobi- lih pa je škode za 15.000 dinarjev. ČELNO TRČENJE FRANC ŠTUMBERGER, 47, iz Celja, je vozil iz Ce- lja proti Mariboru in v nepreglednem ovinku v Šmarjeti zapeljal na sre- dino vozišča. Tako je čel- no trčU z nasproti voze- čim osebnim avtomobi- lom, ki ga je vozil IGNAC GJEREK, začasno zapo- slen v Nemčiji, štumber- gerja je pričelo zanašati po cesti in oplazil je še en osebni avto, pri tem pa sta iz njegovega vozi- la padla sopotnica IVAN- KA ŠTUMBERGER in njen 2-letni sin FRANC, ki sta se lažje poškodo- vala, .škode je za 15.000 dinarjev. ZAKRIVIL JE SMRT ŠTEFAN JOŠT, 28, iz Skednja je pripeljal z mo- torjem v Slovenske Ko- njice, kjer mu je z vož njo v levo izsiljeval pre- dnost voznik osebnega avtomobila FRANC BLA- ZNIK iz Čeč pri Hrastni- ku. Joštu so nudili prvo pomoč v zdravstvenem do- mu, čez dva dni pa je v celjski bolnišnici umrl. PREHITRA VOŽNJA JOŽE JELENKO, 32, iz Velenja, je vozil iz Celja m v naselju Bevče ga je zaradi neprimerne hitro- sti začelo zanašati. Iz na- sprotne smeri je pripeljal s tovornjakom BRUNO NANUT, iz Senovega, v katerega je Jelenko čelno trčil in si poškodoval pr- sni koš ter desno roko in nogo. Škode je za 40.000 dinarjev. VARNOSTNA RAZDALJA BRANKO ARSOV, 35, iz Celja je pripeljal po Tito- vem trgu do križišča pred pošto. Zaradi zaprtega se- maforja (gorela je rdeča luč) je vozilo ustavil. Za njim pa je v prekratki varnostni razdalji pripe- ljal voznik osebnega av- tomobila VLADIMIR RAN- ČIGAJ, 23, iz Celja, ki je zadel v zadnji del Ar- sovega avtomobila ter po- vzročil škode za 4.000 di- narjev. KOLESAR NA CESTI JANEZ OGRIZEK, 68, iz Gabrovca pri Kostrivnici, se je peljal iz Poljčan pro- ti Podplatu. Zaradi nezna- nega vzroka je v ostrem ovinku zapeljal na gramo- zno bankino in padel ter obležal v nezavesti. V bol- nišnici so ugotovili težje poškodbe. VLOMILEC PRIJET Prijeli so Ivana Koširja, 21, iz Celja, ki je osum- jen, da je iz stanovanja Antona Dolinarja v Celju ukradel 280 tisoč starih din. Z denarjem je odšel na morje, kjer ga je za- pravil, po vrnitvi pa so ga prijeli. Košir je star zna- nec sodišč, med drugim je že dve leti sedel zaradi kraj in goljufij v zaporih v ZR Nemčiji, kjer so ga leots aprila izpustili in vr- nili v Jugoslavijo. SLABA NAPELJAVA Na stanovanjskem po- slopju v Bezovju pri Šent- jurju, ki je last KK Šent- jur, je izbruhnil požar in to na podstrešju. Do po- žara je prišlo zaradi slabo napeljanega električnega priključka v bližini dim- nika. Zgoreli sta dve sta- novanji in vsa oprema, škode pa je za skoraj šti- ri milijone starih din. 22. sUan — NOVI TEDNIK St. 29 — 2. avgust. ■ S KUPONOM Q-NA IZLET V ŠVICO Vsi, ki bodo od 25. 6. do 31. avgusta Icupili blago na oddelkih moške, . ženske in otroške konfekcije, perila, pletenin, metrskega blaga ter tekstilne galanterije v vrednosti najmanj 300.- din, prejmejo nagradni kupon. Žrebanje kuoonov bo 4. septembra. 40 srečnih izžrebancev bo potovalo na Driieten izlet v Švico. Vabi vas VELEBLAGOVNICA RADIO Celje Začetek dopoldanskih oddaj ob delavnikih ob 8.10 s poročiLi, 8.30 — dopoldanska srečanja, 8.50 — področni zapisi. Zaključek ob 9.00 uri. Začetek popoldanskih oddaj ob 16.00 s poročili, 16.05 — na5i po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.40 — zabavni globus, 17.00 — kronika, 17.15 — obvestila, za- ključek ob 18.00. Četrtek, 2. avgusta: 8.50 — Pod Konjiško goro, 17.30 — aktualno v sindikatih, 17.30 — zabavni zvo- ki. Petek, 3. avgusta: Med dopol- danskimi srečanji: Staša Goren- šek — modni nasveti, 8.50 — Po laški občini, 17.30 — turistična oddaja, 17.45 — moški zbor skla- dateljev Ipavcev iz Šentjurja. Sobota, 4. avgusta: 8.50 — Celj- ski odmevi, li7.30 — za prijeten konec tedna. Nedelja, 5. avgusta: 10.30 —na- poved časa in poročila, 10.35 — predstavljamo vam (Mirko Polut- nik iz Celja), 11.00 — pogovor s poslušalci, 1.1.20 — obvestila, 11.35 — zabavni globus, 11.56 — naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, 12.45 — literarna oddaja: Dar- ja Jejčič — proza, 12.58 — ne- deljske glasbene razglednice, 13.28 — 60 minut za razvedrilo, 14.30 — zaključek oddaje. Ponedeljek, 6. avgusta: 8.50 — Šentjursko-šmarski utrinki, 17.30 — širartni pregled, 117.45 — novo pri Ju.gotonu. Torek, 7. avgrusta: 8.50 — Po Savinjski dolini, 17.30 — torkova reportaža, 17.45 — tamburaški zbor »France Prešeren«. Sreda, 8. avgusta: 8.50 — Živ- ljenje ob Paki, 17.30 — iz dela občinskih skupščin, 17.45 — iz ar- hiva resne glasbe: stranska kape- la celjske farne cerkve kot kon- c^tna dvorana. Ljubljana VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pi- san glasbeni spored ob 4.30 do 8.00. NEDEJLJA. 5. AVGUSTA: 8.05 Radijska igra za otroke — Rajko Ranfl: Radio Huda luknja; 9.05 Iščefo popevko poletja; 10.06 Še pomnite .tovariši ... Dr. Mirko Siplovšek: Ustanovitev Šlandrove brigade in njeni prvi spopadi; 10.25 Pesmi boja in dela; 10.45—13.00 Na- ši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 13.30 Nedeljska repor- taža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.30 Humoreska tega tedna — R. RoUand. God Miklavža Breugnona; 15.06 Popularne operne melodije; 16.00 Radijska igra — Juš Kozak — Mitja Mejak: Balada o ulici; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer; 22.40 Vedre note. PONEDELJEK, 6. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.15 Za vsakogar ^ekaj; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jasna Stečkar: Krmljenje telet v prvih dneh po rojstvu in do od- stavitve; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . . ; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo; 15.30 Glasebni intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncert- nem odru; 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Stereofonski operni koncert TOREK, 7. AVGUSTA: 8.10 Glas- bena matineja; 9.20 S pesmico v počitniški dan; 10.15 Poletna pote. panja; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Mit- ja Cimperšek: Gojenje macesna iz- ven njegovega območja; 12.40 Slo- venske narodne pesmi pojo: Ko- morni moški zbor iz Celja, Egona Kuneja ter solisti ob spremljavi klavirja; 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 »Na poti s kitaro«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 »Vrti- ljak«: 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Lahka glasba slovenskih av- torjev; 20.30 Radijsika igra — W. Dchilling: Atentat na domoljuba; 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 8. AVGUSTA: 8.10 Glas- bena matineja; 9.05 Počitniški po- zdravi; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Alojz Mustor: Izkušnje s slivovimi podlagami za breskve v Italiji; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Pripo. ročajo vam . . . ; 14.30 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 17.10 Operni koncert; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 22.15 Revija popevk ČETRTEK, 9. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja; 9.20 Mladinski zbori pri nas' in po svetu; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetij- ski nasveti — Mrg. Lojze Cetina: Organizacija dbiranja hmelja; 13.30 Priporočajo vam . . . ; 14.40 »Me- hurčki«. 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«: 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.35 Iz kaset- ne produkcije RTV Ljubljana; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Za ljubitelje jazza. TV spored NEDELJA, 5. VIII. 8.50 Ne2aiani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) 9.40 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka — barvna od- daja (Lj) 10.10 Kmetijska oddaja (Sa) 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma (Lj) 11.50 Poročila (Lj) m.55 TV kažipot — do 12.15 (Ij) 16.25 Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča (Lj) 15.50 Sinjska alka — prenos (Zg) 16.50 Poročila (I ske popevke 73 (LJ' 21.25 Šerif v New Vorku ' ski barvni film (W' 23.00 TV kažipot (Lj) 23.20 Poročila (Lj) , . 33.25 Balkanske igre v pl^^t posnetek iz Dubrovff^ HUP HUP - ŠOFERJEM Praznovanja »13. .julija« so pri kraju. Delo, vsakodnevni prevozi in popravila, se nadal,juj^|^ Komisija za življenjske in stanovske pogoje šoferjev in avtomehanikov s sedežem v 1^."^^, že sporoča o prvih dosežkih svojega dela. Intenzivni pogovori z Gospodarsko zbornico ■'^^^ p postali kar najtesnejši. Šoferjem avtobusov v medkrajevnem prometu in šoferjem "'♦''^ilj^t dnih transportih se obeta bencfikacijska delovna doba že z mesecem decembrom tega leta bo z ostalimi za enkrat še ni dogovorjeno, vsekakor pa če bodo začetki dobri, bo dobro v^^^' ^\ Gospodarska zbornica razpravlja o tem, kakega profila naj bi bil poklic »šofer.<. O teiO odločal tudi Svet za šolstvo pri IS SRS. . ^^ Zato je potrebno da se tudi šoferji in avto mehaniki sami potrudijo in skrbe za svoj L., kovni dvig. Org. ZŠAM Celje je že razpisalo »Izobraževanje v cestno-prometni stroki za leto 1973/74«. V pripravi so: ^ m\ — teoretično in praktično šolanje kandidatov za voznike cestnih motornih vozil ABCDEF gori j, — šolanje na tehnični prometni šoli, — šoLan,je poklicnih voznikov za pridobitev poklica, — priprava inštruktorjev za voznike motornih vozil. ^. Prijave sprejema pisarna ZŠAM v Kidričevi ul. št. 19. vsak delovni dan od 14 do 18- Zadnji rok prijav je 20. .-»v.gust 1973. ^ t Na to posebno opozarjamo vse voznike motornih vozil, ki so se vrnili \r JLA, vse ^f, zanimajo za delo. tudi administrativno, pri tran.sportnih službah, predvsem pa delo\Tie org** cije, ki zaposlujejo nekvalificirane voznike motornih vozil v javnem transportu. »jnj''**] Dragi tovariš šofer, prečitaj in obvesti še sotovariša in postani naročnik »Novega Tehištvo jjjm. Ponudbe pod »Po- ji. LVlCO, kavč in el&ktrič- 5:edilnik prodam. Klo- Celestinova 19, Skalna L £V.4LEC »Fender« z £50 skrinjo in mikro- znamke »Grundig« vse sj novo poceni pro- ■ Ivan Krašovec, Reči- ;S, Laško. UOO R, 1968, ugodno čili. Kugonič Oto, Ve- ^, Celjska 33. LMBOLIR.\N Fiat 125 ■4'olno prodam. Infor- '.i Rezec, Žalec ali te- S n-707. '30O letnik 1970, regi- a do 1974 prodam na ili pohištveno posojilo. Ltaton, Vehe 33, Te- i M prodam posestvo v Jii izmeri 12 ha od te- *delovalne zemlje 4 ha ?5«ia 8 ha, s stanova- tni in gospodarskim •"P.iem, oddaljeno od »iiške postaje Rimske 30 minut hoje. možen vsak dan. fiija Jazbinšek, Širje 71, Urnost. '1 letnik 1971, registri- maja 1974, ugodno "i*! Hajdinjak, Šmar- Rimske Toplice. )^»STROPNO hišo na i^^rski cesti z vselji- ' trosobnim stanova- ^' garažo, delavnico, vrtom, prodam. ^"*l>e pod »Maribor- fJ-Tii voza, lažja, sko- in telico tri mese- ■ l^rejo, sivorjavo, voz- ,?r^>dam. Kosec Rudi, ^ "7 a pri Ljubečni. /"V sod nov 160 1 in hrastovi kadi 150 ? '^r enofazni električ- 7^0 s ploščo in tre- .■^tnenti, prodam. Bre- jl^^. Šentjur. I/' variant prodam ali PiJam za Fiata. Vza- ■^'^di 6ek za gradbeni E^f- Karel Hočevar, ' 86 Celje. J Prodam magnetofon ^ ^zni 2aiamke »Sma- k nem.ški. Fidler ^j^^^^^^reg 30 Celje (pri 5 letnik 1970, odlično jj^' prodam. Po- '4y.I^ »VW 1300«. J ^750 letnik 1968, po generalnem Si\^' ^§0^0 prodam. po 19. uri po te- ^0 "T ^-IJe 21802. v,' ^rtega teleta bre- 1 ^'^i mesec — tež- prodam, šom ^' '^ukovžlak 9, Tehar- >1?^E 900/4 prodam. V^^. Tmovlje 98 a ZASTAVA 750, letnik 1971, re- gistriran do marca 1974, prodam Kristan, Pečovnik 48, Celje. FIAT 750, letnik 196Ž, 22000 km po generalni (motor in menjalnik), ugodno pro- dam. Kač, Ložnica 46, Ža- lec. FIAT 1300, letnik 1969, ugo- dno prodam. Roje Dušan, Trnovi je 128, C^elje (Pri Planinšek). ENODRUŽINSKO hišo s 3.000 kv. m. zemlje na sončni legi, prodam. Cena po dogovoru. Prevoršek Jože, Arclin 44 pri Vojni- ku. VISOKOPRITLIČNO hišo sta ro deset let z vrtom, vse- Ijivo oktobra 1973, prodam. Soseka Ložnica 54 — Ko- čevar Franc, mehanik, Ža- lec. KOSILNICO BCS prodam. Ocvirk Anton, Ostrožno 75, Celje. FIAT 750, letnik 1965, ugod- no prodam. Ažman Edo, Vegova n. h. Clelje. TELICO, sedem mesecev bre- jo, sivorjeve pasme, pro- dam. Cretnik Ivan, Lindek 7, Frankoolvo. SADIKE jagod in večjo ko- ličino hlevskega gnoja pro- dam. Hadolin, Debro 22. Laško. KUHINJSKO kredenco, mizo, dva stola in omaro za čevlje prodam za 400,00 din. Ulica bratov Vošnjakov 24. HIŠO s sadnim vrtom — 32 a — prodam. Ogled v soboto in nedeljo 11. in 12. avgusta. Laznik Albin, Za- tukovica 128, Griže. PODSTREŠJE za ureditev stanovanja in prikolico za moped prodam. Ogled sa- mo dopoldan. Strašek Er- nest. Teharska 53 Celje.' ZASTAVA 750, dobro ohra- njen, prodam za 7.500 — din. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure pri Janežič Jože, šaranovičeva 6 b Celje. GRADBENO parcelo pod Go- lovcem takoj prodam naj- boljšemu ponudniku. Po- nudbe pod »Gotovina«. DOBRO ohranjeno spalni- co prodam za 2.500.— din. Informacije po telefonu 71-858 Žalec. SPALNICO prodam. Maček, Škofja vas 12. KAVČ, fotelje in dva kroja- ška šivalna stroja ter tapi- son, prodam. Podlesnik An- gela, Čopova 9 (Delje. HANOMAG Diesel prodam ali zamenjam za osebni avto. Polanc Franc, Debro 27, Laško. FIAT 1300, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ing. Plev- nik, Vrbno 9, Šentjur pri Oslju. TOVORNI avto 1,5 t znamke Mercedes ugodno prodam. Šentjur 98. MOTORNO kolo Jawa 175 ccm, skoraj novo v odlič- nem stanju, registrirano do maja 1974. Cena 3.000 — din. Ogled v petek v ve- černih urah in v soboto ves dan. Pušnik Ivan, Hrušo- vje 15, Planina pri Sevnici. KOLO — moško — žensko — dobro ohranjeno, pro- dam. Lapomik, Teharska 2 a Celje. SLAMOREZNICO — uporab no — komplet št. 8 na mo- torni p>ogon — mali motor in 10 m kabla, prodam. Po- izvedbe: Dobovičnik, Voj- nik 84. PRODAM dobro ohranjen fiat 850 — letnik 1958. Ogled od 15. ure dalje. Moše Pijade- jeva 8, Celje (pri restavra- ciji Kladivar). KUPIM NEDOGRAJENO hišo v Ce- lju ali bližnji okolici ku- pim. Ponudbe pod »Plačam v devizah«. SOD do 200 1 kupim. Ven- gust Janez, Na otoku 11, Celje. STAREJŠO hišo za adaptaci- jo kupim. Pogodbeno nu- dim starejši osebi dosmrt- no stanovanje. Ponudbe pod »Dosmrtno«. STANOVANJE POŠTENI dijakinji — gimna- zijki — iščeta ogrevano so- bo. Ponudbe pod »Septem- ber«. OPREMLJENO sobo v bliži- ni centra mesta oddam skromnejšemu dekletu ali ženski. Pismene ponudbe z naslovom pod šifro »Soba 73«. OPREMLJENO sobo oddam mirni osebi. Celje, Kaju- hova 10. GARSONJERO v Celju išče ekonomist. Ponudbe pod »Ekonomist«. ZAKONCA brez otrok nujno iščeta enosobno stanova- nje v okolici Celja. Nudi- ta predplačilo. Horvat Fri- derik, Ribarjeva 3/11 Ce- lje. UPOKOJENEC brez otrok iš- če prazno sobo v Celju ali okolici. Ponudbe pod »Do- bro plačam«. OPREMLJENO sobo v Celju išče ekonomist. Ponudbe pod šifro »10«. SOBO v središču mesta ali na otoku išče miren lasluž- benec. Ponudbe pod »1 sep- tember«. MIRNO in pošteno dekle nujno išče opremljeno so- bo v Celju. Ponudbe pod šifro »Marija«. USLUŽBENKA nujno išče so- bo v centru Ctelja. Po možnosti poseben vhod. škornik Irena, Dobrina 46, Loka pri Žusmu. SAMSKI moški išče sobo po možnosti s kopalnico bli- zu Avtobusne postaje v Ce- lju. Plača v naprej. Centrih Ciril, Aškerčeva 16 pri Rezec. NA STANOVANJE sprejmmi dekle. Ogled od 17. do 19. ure. Sotlar, Kovinarska 10, Celje. DVOINPOLSOBNO stanova- nje s telefonom zamenjam za dvosobnega najraje na Otoku. Ponudbe xx)d »Bal- kon«. RAZNO KMEČKI fant, 21 let/165, ve- sele narave z majhno kme- tijo in službo želi spozna- ti dekle od 16 do 20 let, vesele narave in mirnega značaja. Ponudbe pod »Cer- kvena poroka«. OPOZARJAM pred nakupom premičnin in nepremičnin od tov. Hude j Blaž-a, Jan- škovo selo 12 p. Velenje, ker sem solastnica. Hudej Antonija, Menza »Vegrad« Velenje. ZAHVALA. Toplo se zahvalju- jem dr. Avžnerju, prim. dr. Jenšterlu, dr. Pilihu, dr. Knezu, dr. Drobniču ter ostalim zdravnikom in osebju poškodbenega in fi- zioterapevtskega oddelka, za uspešno zdravljenje. Hva- ležni pacient Lipar Marjan. ZAPOSLITEV RITEM KITARIST s svojo opremo išče prosto mesto za igranje v komercialnem ansamblu. Ponudbe pod »Zanesljivost«. ORODJARSKEGA vajenca z dokončano osemletko spre- jmemo. I. Javoršek, orod- na in strojna mehanika Celje, Ipavčeva 28. KAKOR KJE Zaprosi Američanka svojega moža, naj ji iz spal- nice prinese žepni robček, potem mož vstane in pri- nese. Stori tO Kitajka, pokliče mož otroka in mu na- roči: Pojdi v spalnico in prinesi mami žepni robček. V Angliji je to že drugače. Mož bi' presenečeno dvignil obrvi in vprašal: Si si morda zlomila nogo, ali kaj je? V Rusiji bi zadeva zgledala takole. Mož bi šel, prinesel žepni robček, bi pa takoj pristavil: Veš kaj, tovarišica, v spalnici sem videl, da leži moj svinčnik aia tleh, bi stopila tja in ga pobrala? In kaj pri nas? Sporočite nam na kartica. Naj- boljši odgovor bo nagrajen. NOSTALGIČNI VAL VRAČA STARO V MODO. No- stalgija po starih, zlatih in dobrih časih prinaša v modo starosveten klobuček, nič večji kot potička za otroke Seveda, tako na naši sliki prezentira novi val 20-letna Shirley, h klobučku soidi še kaj zraven. Na primer za poljub narisana srčkasta usta sredi belo napudranega obraza, potem debelo obar- vana okolica oči, da izgledajo kot dve krogli, pa malce naiven obraz, ki naj vso žensko zvitost skrije za obličje prikupne trape. Na takšno vabo se supe- riorni moški hitro ujamejo — na obraz in morda še na kaj? TRIJE MODNI KREATORJI biltenov, plakatov, značk in ostalega propagandne- ga materiala za APE 73. To so člani Društva obli- kovalcev Celje: Jože Dom- jan, Gregor Svab in Rafko Počivašek (od leve proti desni). Posneli smo jih nekaj dni pred tekmova- njem na tribuni stadiona »Boris Kidrič«, kjer z »ob- likovalsko izostrenimi oč- mi« opazujejo dogajanja na zelenem tepihu stadio- na, obrobljenem z rdečim tartanom. Morda pa se jim bo ponovno porodila kakšna zanimiva ideja, ki jo bodo lahko kdaj kasne- je uporabili pri" kreira- nju raznega propagandne- ga materiala za atletske prireditve v Celju. Sicer pa povejmo na glas: vsak, kdor je videl njihove iz- delke in ki se vsaj malo spozna v te zadeve, jih je pohvalil. V tradicionalne oblike so vnesli veliko sve- žine in razgibanosti — to, kar šport in atletika po- gojujeta in dajeta. Foto: DRAGO MEDVED Intervju z Nelo Eržisnik ^^KUD PLOVI Srečali smo jo za odrom gradu Pogled. NELO ER. ZISNIK. Prihajala je vsa nasmejana in prepoterm od naporne predstave, kljub temu je prijazno pristala na pogovor. ALI SE LAHKO PRED- STAVITE NAŠIM BRAL. CEM? Sem Marica Hrkalo, vi- sokoklasificirana čistilka v podjetju Jugometla v Za- grebu. KAKO STE ZADOVOLJ. NI S PLAČ:0 PRI VAŠEM PODJETJU? Veste, zaslušim 80.000 starih dinarjev mesečno. Pa sem se čudila, zakaj imam tako majhno plačo. Grem k direktorju, ki me je na vse pretege prepri- čeval, da zaslutim v pov- prečju z njegovo plačo 180 tisočakov. Začela sem be. sneti, da to ni prav. Di- rektor mi je bojazljivo predlagal, naj grem v Nem- čijo. Le kako naj grem v inozemstvo svinje »futrat«. če pa se med domačimi prasci dobro počutim!« MARICA, SLIŠALI SMO, DA VELIKO POTUJETE PO INOZEMSTVU? Oh, da! Zadnjič sem šla v Španijo na korido. Vsto- pila sem na napačna vra- ta in rmmesto med publi- ko prišla med bike. Bik za mano, jaz pred njim, jaz levo, bik levo, jaz de- sno, bik desno, jaz zum- pata, zumpata, bik zum- pata, zumpata, publika pa ole. Pa mi je vse skupaj presedlo in sem si dejala: »Marica, bolje da povržem tele kot da dobim srčni infarkt.« ZLOBNI JEZIKI PRA- VIJO, DA STE KUPILI SVOJO METLO NA PON. TE ROSSU... Ni res, moje podjetje jo je kupilo, znano pi jetje smo. Kaj pa mi te, začeli smo iz nič, i nes pa imamo že štirih lijarde dolga. KAKO SI RAZLAGA. NAČELO: PROLETAi VSEH DEŽEL ZDRUŽI SE? Preprosto! Zadnjič J v izložbi videla kristi servis za 600.000 starih narjev. Pa sem si rel »Proletarci vseh de združite se. .. in ku} servis.« KAJ MISLITE O VAJOCEM« TEČAJU NARJA? »Kud plovi ovaj broi- »Plovi plovi duboko more...« D. Stam^ NOVI TEHJNIK — Glasilo Občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske ^ Šentjur Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnina in o^* | V kongresa 10 - Glavni m odgovorni uredruk; Jože Volf and; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: ^^^.^ Edi Goršič. Jure Krašovec, Dommika Poš Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik. Ione Vrabl - Iz^l četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji- CGP »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posani^ ^ Vilke I din - Celoletna naročnina «6 din, polletna 24 din. TekočI račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana " uredništvo 223-69 ln 231-05, mali oglasi ln naročnine 228-00. ^