Pu AKCIJA ZBIRANJA POMOČI ZA PRIZADETE PO POTRESU 1® *J ANSKEM:___
Precej več, kot so predvidevali
ePfav še ni povsem sklenjena akcija iP3 pomoči prizadetim prebivalcem ‘^jsnskem, pa je mogoče ugotavljati, '113 območju občine Slovenj Gradec
'so
Povsem uspela. Po zadnjih podat-. . organizacije združenega dela, za-Ij,1 Trtniki, kmetje in drugi vplačali v postni sklad pomoči nekaj več kot i|', ^ dinarjev, čeprav so na začetku tačunali, da bodo znašali prispevki a|)0v le nekaj več kot 400.000 dinar-
' Ker
vse organizacije združenega dela
;Vka jz solidarnostnega delavnika P Lj^lija) še niso vplačale, prav tako pa * z®ebni obrtniM še niso sklenili zbi-
ranja pomoči, je mogoče pričakovati, da bo znašal prispevek občanov in delovnih ljudi iz slovenjegraške občine prizadetim na Kozjanskem blizu 700.000 dinarjev. Solidarnostni stanovanjski sklad Slovenj Gradec je že prispeval za pomoč Kozjanskemu 200.000 dinarjev.
Člani slovenjegraškega koordinacijskega odbora za pomoč prizadetim na Kozjanskem so prepričani, da bodo organizacije združenega dela, ki še niso vplačale prispevka, to solidarnostno obveznost opravile najpozneje do konca meseca avgusta, ko nameravajo v Mislinjski dolini skleniti akcijo zbiranja pomoči. An
Pomurje pred mladinskim kongresom
V Moravskih toplicah, 7 kilometrov severovzhodno od Murske Sobote, bo v dneh od 2. dp 4. oktobra 9. kongres slovenske mladine. Pričakujejo, da se bo zborovanja udeležilo več kot 500 delegatov in gostov.
Prvi dan bo kongres začel z delom na plenarnem zasedanju, drugi dan pa se bo kongres nadaljeval z delom v štirih komisijah: v komisiji za družbenoekonomske odnose, v komisiji za organiziranost in razvoj, v komisiji za vzgojo, izobraževanje in kulturo in v komisiji za specializirane organizacije, društva in JLA. Kot je znano, bo 9. kongres slovenske mladine sprejel tudi nov statut in resolucije. Predlog statuta predvideva, naj bi se poslej
imenovala mladinska organizacija Zveza socialistične mladine Slovenije.
Pomurje se na to srečanje slovenske rnladine vneto pripravlja. Za uspešno izvedbo kongresa je poleg republiškega pripravljalnega odbora formiran še pripravljalni odbor pri predsedstvu občinske konference ZM v Murski Soboti. V ta namen so že začele z delom ustrezne komisije, ki bodo v tem mesecu svoje delo še uskladile z republiškim pripravljalnim odborom. V priprave na kongres pa se aktivno vključujejo zlasti družbenopolitične organizacije, predvsem pa občinski komite Zveze komunistov v Murski Soboti in sindikati.
Š. SOBOČAN
Regres za jesenske stroške
Draginja narašča in zlasti z bližajočo jesenjo delovni ljudje to najbolj občutijo.
Bazenska konferenca medvo-ških sindikatov predlaga, naj bi v sindikalno listo (če ne prej, pa za leto 1975!) vnesli tudi enoten regres za jesenske stroške, in sicer v enaki višini kot regres za dopuste. Tak predlog je podpisalo trinajst osnovnih sindikalnih organizacij iz Medvod.
Več o tem na 11. strani.
Vlil. 1974 - ŠT. 33 - L XXXI
felU
DODATNA POMOČ PRIZADETIM V POTRESU

Stanovanja a prizadete delavce
Oljski občini, kjer je ne-nefftaJ^tres prav tako prizadel
vaiif1 p,leAraie’s0 že zbrali večj'
ettvidene pomoči priza-edst 11 prebivalstvu. Pomoč iz j V > zbranih iz enodnev-,(f- 'čjnj^lužka, je v celjski skoraj v celoti na-JVjU’ saj so doslej že pri-il Ah 7 milijona dinarjev od r<1Ar aejtih 3,6 milijona, ko-.. %taaj bi delavci v celjskih Vk • zbrali z dodatnim i / Hhj/a z izločitvijo 3,5 % od ^ T, d, .dohodkov. Računajo • 'kti -A0 delavci v celjskih K* Hjjj1 zbrali celo več
P
k i L iva)6 za dodatno pomoč %« ikatCern na Kozjanskem. 1 i Ane *So tak° predlagali, naj
ene vsote.
^ r?ianizacije’ ki -
-'k 1 .klavce s področja, ki potres, čimprej A. ° na Pomoč svojim de-
ki smo jih
K,
jNi p°datkih,
•i 1'nnA občinskem sin-ijNii ,SVetu v Celju, so se 1 S\ : kolektivi tej pobudi AktiA0 delavci, zaposleni A11 doi -V ceUski občini, bili t>evTn' pomoči svojih 1^'Zap-T v redkih delovnih Aili ’Jab se doslej še niso ihAo a akcijo sindikatov. fcr3lnp ! ^erxu po poročilu
C^ave h .iSije’ ki ^ pre'
odA Bavcev s Kozjan-1 Alo A'11 za Pet delavcev - Ivških j,;? Popravilo stano-' 1(hA delava 1 za novogradnje, / lili n Vcema pa bodo za-brAo jcniniško stanovanje. /fC’ ki ZaPoslenih 9 de-a/j dih	ie Potres poško-
? kNo panjske hiše. V pod-,V A.Aaia ?dločili, da dvema
\ Ki
C.do
‘ ""Stili mi pa ga bodo
takrat, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje.
Obenem so v EMO zaprosili občinski sindikalni svet, naj pri ustreznih organih v Celju posreduje, da bi tisti občani, kijih je prizadel potres, hitreje prišli do gradbenih dovoljenj.
Lesnoindustrijski kombinat „Savinja“ je glede pomoči svojim delavcem v zagati: kar 40 delavcev namreč prebiva na področju, ki ga je prizadel potres, vsi pa žive v poškodovanih stanovanjih. Zato se je reševanje njihovih problemov zavleklo, saj posebna komisija, ki preučuje njihove težave, še ni končala dela.
V	Vodni skupnosti Celje so
problem rešili:	dvema de-
lavcema so odobrili posojilo, enemu pa zagotovili stanovanje v prikolici.
V	Železarni Štore imajo podobne težave kot v Savinji. Doslej se je namreč prijavilo komisiji, ki zbira podatke o potrebni pomoči delavcem s Kozjanskega, že 30 delavcev, seveda pa seznam s tem še ni zaključen. Kolektiv je takoj po potresu zagotovil vsem prizadetim delavcem po tri dni izrednega plačanega dopusta, nedavno tega pa so samoupravni organi Železarne sklenili, da bo kolektiv delal še eno prosto soboto za svoje delavce, ki jih je prizadel potres.
Lahko bi našteli še več dru-gih kolektivov, ki so že zagotovili dodatno pomoč svojim delavcem, ne glede na redno pomoč, ki prihaja in bo prišla iz republike. Lahko pa bi našteli tudi nekatere kolektive, ki se doslej za pomoč svojim članom niso zmenili. Vendar tega ne bomo storili, ker trdno računamo, da se bo tudi v teh kolektivih pokazalo, da solidarnost ni samo lepo zveneča beseda.	R- B-
DVAJSET PLODNIH KOMPASOVIH LET
Na svetovnem tržišču turistične ponudbe
V petek, 16. avgusta, so v Kranjski gori slovesno odprli nov Kompasov hotel. Hotel je višje A kategorije in ni le največji turistični objekt na Gorenjskem, ampak je tudi eden najlepših in najbolje opremljenih. Izredno lepo se vključuje v visokogorsko okolje in ga na nevsiljiv način dopolnjuje. Kljub temu pa je zgrajen tako, da zadovoljuje tudi najzahtevnejšega gosta. Načrte zahotel je izdelal dipl. inž. arh. Blaž Slapšak s sodelovacem dipl. inž. arh. Milanom Mamšičem iz projektivnega biroja Tamar.
vodi tudi generalni direktor dr.
Otvoritev novega hotela v Kranjski gori pomeni za Kompas prav gotovo veliko pridobitev in tudi velik korak v uresničevanju dolgoročnih načrtov tega našega turističnega podjetja. Dvajset let obstoja Kompasa in deset let, odkar je podjetje začelo razvijati gostinsko dejavnost, pomeni nadvse uspešno obdobje. Prav pred desetimi leti je Kompas zgradil prvi gostinski lokal v Šentilju. Sledil je hotel na Bledu, v Dubrovniku in na Ljubelju. Od leta 1968 so pri Kompasu vložili za obnovo starih in gradnjo novih objektov kar 210 milijonov dinarjev.
Na slovesni otvoritvi v Kranjski gori je poleg predsednika DS Kompasa Bojana Plahute go-
Miha Hlade.
Potem ko je orisal dvajsetletno dejavnost Kompasa, je dejal:
„Lanskoletna realizacija podjetja Kompas je dosegla 1,6 milijarde dinarjev, pri čemer je devizno poslovanje v tej ali oni obliki preseglo 85 milijonov dolarjev. V letošnjem letu kljub vsem težavam, ki ovirajo turistično delovanje oziroma so ga občutno omejile v prvem polletju, računamo, da bomo ustvarili približno 2 milijardi prometa, od česar pričakujemo skoraj 100 milijonov dolarjev deviznega priliva. Te številke pomenijo, da naše podjetje nastopa kot pomemben dejavnik v celotnem jugoslovanskem turizmu, saj nam podatki kažejo,
da smo vsako leto udeleženi na celotnem deviznem prilivu, ki ga naša država ustvari s turističnim poslovanjem, z več kot 10 %. Ti podatki so še bolj prepričljivi, če povemo, da naše podjetje poleg lastnih hotelskih kapacitet posreduje še prodajo več kot 40.000 hotelskih postelj inozemstvu na področju vse države, predvsem pa vzdolž jadranske obale.“
Ko pa je govoril o domačem turizmu, pa je dejal:
,,Da bi dosegli čim boljše rezultate in čim bolj koordinirali naše poslovanje, smo pred nedavnim podpisali samoupravni sporazum s podjetjem Alpe-Adria in Mladim turistom, ker smo prepričani, da bomo s takim sodelovanjem, ki je na ta način dobilo čvrstejše osnove, omogočili našim delovnim ljudem cenejše in kvalitetnejše možnosti za oddih in rekre-acijo.“
Osnovna usmeritev Kompasa v bodočem razvoju, kot je poudaril dr. Miha Hlade, je njegovo vsestransko sodelovanje ne
samo v razvoju slovenskega, ampak celotnega jugoslovanskega turizma. Prav zato je Kompas že dal pobudo za ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela, ki naj bi zajela vse zvrsti turističnega gospodarstva. V lastni organizaciji združenega dela pa načrtujejo sklepanje dolgoročnih pogodb s tujimi organizacijami tudi za področja, ki pri nas turistično še niso dovolj obdelana. Prav zato prehajajo na modernejši način obdelave tržišča in odpirajo svoja predstavništva v inozemstvu bodisi sami ali skupaj s sorodnimi podjetji.
Vse to pa narekujejo Kompasu številne spremembe v razvoju svetovnega turističnega gospodarstva, predvsem pa ustvarjanje velikih grupacij, ki povezujejo tako hotelijije, prevoznike in druge za turizem pomembne veje gospodarstva. To vpliva na pocenitev.turističnih storitev in sorazmerno manjša riziko v poslovanju.
Tekst in slika: A. AGNlC
V SREDIŠČU POZORNOSTI
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVIT^
PETER POLC:
Podjetja, ki so nakazala pomoč potresnemu področju na Kozjanskem, preden je izšel republiški zakon o davčnih olajšavah ob dajanju te pomoči, bodo lahko vse preveč plačane prispevke »refundi-rala«, vendar pa bodo morala dokazati, da so pri dajanju pomoči ravnale v skladu z omenjenim republiškim zakonom.
„Morda bo za začetek pogovora zvenelo malce čudno, vendar želim najprej s sindikalnega gledišča ob naših zadnjih ukrepih opozoriti na reakcije, ki so se po zadnjih podražitvah osnovnih živil pojavile, razumljivo, sprva pri potrošnikih, potem pa še med nami. Kaj hočemo s tem povedati? Predvsem to, da v Ljubljani nismo opažih posebne potrošniške mrzlice, ljudje niso nabavljali večjih kohčin živil, skratka vse je razen nekateri trgovcev, ki so hoteli prikriti ob popisu blaga svoje zaloge, minilo mirno. Drugo pa je, kako smo ob zadnjih podražitvah reagirali v ljubljanskih sindikatih? “
DARE RAVNIKAR:
Z našim stališčem, da osnova za mesečni osebni dohodek delavca v Ljubljani za polni delovni čas in za normalni delovni uspeh ne sme biti nižja od 1600 dinarjev, se ljubljanski sindikati pridružujemo priporočilu komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov v Sloveniji.
Najnižji
dohodek
1600 din
Predsedstvo mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljane je konec minulega tedna sprejelo izredno pomembna stališča o ukrepih v TOZD in OZD ter v ostalih delovnih skupnostih ob zadnji podražitvi nekaterih najnujnejših življenjskih potrebščin. Ljubljanski sindikati so se odločno zavzeli za to, da osnova za mesečni osebni dohodek delavca v Ljubljani za polni delovni čas in za normalen delovni uspeh ne sme biti nižja od 1600, na drugi strani pa osnova za najvišji osebni dohodek ne bi smela presegati zneska 7.500 dinarjev.
Kako je prišlo v tem času, ko se dopustniška sezona komaj nagiba h koncu, do tako hitrega ukrepanja ljubljanskih sindikatov z odločitvami, ki so življenjskega pomena za nekaj tisoč ljubljanskih delavcev? Na to in še na nekatera druga, za zaščito delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, prav tako važna vprašanja, nam je odgovoril Dare Ravnikar, sekretar mestnega sindikalnega sveta Ljubljane
MARLENKA KOVAČ: Naše pravilo je: ni važ-fio, s čim se človek ukvarja v svojem prostem času, z nogometom ali odbojko, z izletništvom ali kegljanjem, s smučanjem ali plavanjem, bistveno je, da je aktiven, da ne drži križem rok...
„0 tem bi bilo zanimivo slišati nekaj več? “ „Že v začetku tega meseca je zasedala komisija podpisnikov družbenega dogovora o splošni in skupni porabi z nalogo, da bi uskladila valorizacijo osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Mestni sindikati smo ob tej priložnosti sprožili povsem umestno vprašanje valorizacije osebnih dohodkov glede na podražitve nekaterih -živil ne samo v negospodarstvu, ampak tudi v gospodarstvu. Nesporno je namreč, da so višje cene nekaterih najbolj potrebnih živil enako prizadete vse, najbolj pa seveda tiste z najmanjšimi osebnimi dohodki. Zato smo se tudi odločili, saj smo hoteli za vsako ceno čimprej zaščititi najbolj ogrožene delavce, da damo navodila TOZD in OZD v Ljubljani, kako naj pristopijo k valorizaciji osebnih dohodkov. Večina podjetij je bila so-- glasna z našimi priporočili, šele po tej akciji pa smo se odločili za konkretno ukrepanje za zaščito delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.'*
„Če vas prav razumem, ste o teh vprašanjih razpravljali z družbenopolitičnimi dejavniki Ljubljane že pred zadnjo sejo predsedstva mestnih sindikatov? “
„Tako je. Skupno smo preučili več možnih variant, kako ukrepati v Ljubljani, ki ima glede na ostala slovenska središča navsezadnje le specifičen značaj. O tem zgovorno govori nekaj dejstev: naše glavno mesto ima 150.000 zaposlenih, od tega jili dobra petina dela v družbenih dejavnostih, kar ni primer v nobeni drugi slovenski občini Pri tem moram posebej opozoriti, da je znašal povprečni osebni dohodek v Ljubljani v letošnjem prvem tromesečju 2728, v Sloveniji pa 2500 dinaijev. Že samo ob teh ugotovitvah, navsezadnje pa tudi ob spoznanju, da je ljubljansko gospodarstvo močno razvejano, smo morali stvari temeljito pretehtati, preden smo predlagali akcijo „najnižji osebni dohodek 1600 dinarjev."
„Po kakšnih izračunih ste prišli do predlagane najnižje osnove? “
..Sindikalna lista obvezuje vse podpisnike samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, da delavčev najnižji osebni dohodek ne sme biti manjši kot 60% od povprečnega mesečnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu, doseženega v prejšnjem letu. Ker pa je znašal povprečni osebni dohodek v Ljubljani v letošnjem prvem polletju'2816 dinarjev, smo po orientacijskem izračunu 60 % od povprečnega osebnega dohodka dobili zaokroženo osnovo 1600 dinarjev."
„S tem ste ljubljanski sindikati rešili le del problemov, saj zadnje podražitve niso prizadele samo delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, marveč tudi vse ostale. Kaj sodite o tem? “
..Strinjam se s to ugotovitvijo. V mestnih sindikatih smo enotni v stališču, da kompenzacija s tako imenovanim draginjskim dodatkom v enaki višini za vse ni sprejemljiva, ker je ne moremo „vgraditi“ v sistem samoupravnega sporazumevanja o delitvi Zato smo predlagali delovnim organizacijam, naj iz vsote sredstev, ki jo lahko dobijo z izredno valorizacijo KOD za 3 %, zagotovijo zaposlenim najprej najnižje dohodke, torej 1600 dinaijev, ostanek pa naj degresivno vkalku-lirajo v osebne dohodke drugih delavcev."	-iv
III
M
Cilj:
več dnevne
in tedenske
rekreacije
Slovensko Železniško gospodarstvo, ki zaposluje danes že več kot osemnajst tisoč delavcev, ima že tflje časa poseben odbor za rekreacijo. Naloga odbora je, da skrbi za najrazličnejše aktivnosti delavcev v njihovem prostem času. Zato delujejo v odboru za rekreacijo kar štiri komisije: komisija za športno dejavnost, komisija za planinstvo in izletništvo, komisija za ljudsko tehniko in ne navsezadnje tudi komisija za kulturno dejavnost.
Komisija za športno dejavnost -na tem področju je namreč še posebno veliko dela - ima v svojih vrstah že več let poklicnega strokovnjaka, ki skrbi za kar najbolj načrtno in kontinuirano športno rekreacijo zaposlenih. Med delavci je namreč iz leta v leto več takih, ki sta jim postala šport in rekreacija vsakdanja potreba, ki potrebujejo organizirano življenje in delo tudi na tem področju.
„Veliko nas je, živimo razmeroma zelo ločeno drug od drugega, zato organizacija športnega življenja ni tako enostavna, kot bi si predstavljal človek, ici ne pozna razmer, v katerih živimo ...“, razlaga Marlenka Kovač, poklicna referentka za športno dejavnost pri Železniškem gospodarstvu. „Tudi želje in potrebe zaposlenih so zelo različne, da ne omenjam možnosti. Ponekod imajo namreč delavci na voljo vse od igrišč do telovadnice, drugje ničesar oziroma, le veselje do športa. Vse to moramo pri svojem delu upoštevati, obenem pa si prizadevati, da bi pogoje za aktivno razvedrilo kar najbolj izboljšali in pritegnili v naše vrste tudi tiste delavce, ki so doslej iz tega ali onega vzroka stali ob strani...“
..Komisija za športno dejavnost ima svoj sedež v Ljubljani, delavci pa živijo v najrazličnejših krajih Slovenije. Je povezava s ..terenom" dovolj učinkovita ...? “
,.Odbor za rekreacijo ima po Sloveniji svoje pododbore, ki predstavljajo nekakšno podaljšano roko. Tudi ti pododbori imajo svoje komisije, ki skrbe za vsakodnevno delo in organizacijo srečanj oziroma tekmovanj po področjih. Na osnovi teh, lahko bi jih imenovali tudi internih tekmovanj, organizira potlej naša komisija centralna srečanja naših delavcev, ki so v različnih krajih Slovenije . ..“
,,Imate srečanje na „najvišji ravni" podobno kot v drugih panogah tudi pri vas le enkrat oziroma dvakrat letno? "
„Sploh ne .. ., v tem ne vidimo pravega smisla. Naša želja namreč je, da bi bili delavci aktivni dejansko vseh dvanajst mesecev na leto in da bi predstavljala centralna tekmovanja v bistvu le nekakšno spodbudo za redno delo med letom. Skratka, tudi naša tako imenovana centralna tekmovanja potekajo vseh dvanajst mesecev na leto, saj nam ni do tega, da bi se naenkrat zbralo skupaj čim več športnikov, temveč želimo, da bi bili delavci na športnem področju kar najbolj aktivni. Naše pravilo pri tem je: ni važno s čim se človek ukvarja, z nogometom ali odbojko, z izletništvo ali kegljanjem, s smučanjem ali plavanjem, bistveno je, da v svojem prostem času ni pasiven!"
„Že uvodoma ste povedali, da so želje zaposlenih zelo različne. Kateri športi so v vaših vrstah najbolj priljubljeni? “
..Nedvomno so med najaktivnejšimi kegljači. Seveda, če nam ne bi primanjkovalo objektov, potem bi imeli kegljačev še veliko .več. Ob dnevu železničarjev smo letos organizirali ekipno prvenstvo, ob dnevu mladosti pa tekmovanje mladincev in mladink. Letos imamo v načrtu še več tekmovanj v kegljanju, verjetno pa se vsi skupaj najbolj veselimo finalnega tekmovanja posameznikov, ki bo 29. novembra na našem novem štiristeznem kegljišču v Zalogu. Seveda so poleg kegljačev aktivni tudi drugi športniki, predvsem smučarji, planinci, strelci, nogometaši, plavalci in ljubitelji varpe . ..“
J’a možnosti za športno rekreacijo? Dejali ste, da so zelo različne... “
„Tako je, ponekod imajo delavci na voljo marsikaj, drugje malo ali celo ničesar. Zato si močno prizadevamo, da bi povsod omogočili vsaj minimalne pogoje za delo, za dnevno in tedensko rekreacijo. Dobro se namreč zavedamo, da ima pravi smisel le redna kontinuirana aktivnost . ..“ je povzela naš kratek razgovor Marlenka Kovač, poklicna referentka za športno aktivnost pri Železniškem gospodarstvu.
ANDREJ ULAGA

■
MK
■
■
mm
m
M
»5
■
■
t||,
■
Na SDK smo se o tem pogovaijali s Pe ^ ■ Polcem, pomočnikom generalnega direktoij. rekcije za Slovenijo, in Miletom Seliškajj- H samostojnim svetovalcem v oddelku trolo.
Tovariš Seliškar je omenil, da bi vp(’ najbrž ne bilo, če bi republiška skupščin8' sprejela zakon o oprostitvi prispevkov in ® iz osebnega dohodka, doseženega z deloU1’ opravljeno za družbeno organizirane 50 nostne akcije, k zakonu dodala, da 85, uporablja, denimo, od dneva potresa na k1*
Zakon
velja za vs^
0b potresu na Kozjanskem so mnogi kolektivi odzvali klicu na P1^ moč in takoj izdvojili sredstva
jih poslali prizadetemu prebivalsi^J'
Sedaj, ko je republiška skupSfl'j|ii

izglasovala zakon, po katerem treba plačati družbenih dajatev JV stredstev pomoči, ki io kolekH% zberejo z dodatnim delom ob P^ arib stih sobotah, se pojavlja vprašani' j kako naj ravnajo ta podjetja, ki ’’ f pomoč nakazala pred izglasoV8^ njem omenjenega zakona in seve0]! odvedla zakonske dajatve. ., S tem vprašanjem smo se n’%t potili na Službo družbeneaa knjij1, % vodstva, centralo za Sloveni';]^ Vzpodbudilo pa nas je pismo mariborskega podjetja Hidromonvil ža, v katerem nas sprašuieio, c. so tista podjetja, ki so poslala P, o moč na Kozjansko pred omenjen1^ zakonom, se pravi pred 24. julirV letos, upravičena zahtevati poVf Jir čilo prispevkov, ki so Uh nakažnj raznim koristnikom - inieresnv-
skupnostim. V Hidromontaži sprašujejo, ali je moč zavezati V koristnike orispevkov, da bi P'*' spevke nakazali
, - -- >
solidarno5'^
sklad za pomoč Kozjanskemu?
'eti(

'ctil • '*
skem naprej. Po njegovem prepričanju slt Ajj
veliko kolektivov, ki so pomoč potrefl{ le|
področju izdvojili pred izidom zakona,
le-ta sprejet zelo hitro. Prav tako po ^ \
obeh sogovornikov ni nikakršnih zaprek-^ sredstva, ki so jih delovni kolektivi
‘	1 Itru
nakazali kot prispevke in davke raznim nikom, ne prišla v prave roke. V zvezi s.fl„ Peter Polc poudaril: ..Vračanje prispevk^jt davkov ne pride v poštev zaradi zapk^Adj administrativnega dela. Sodim, da je.I1W| ustrezna oblika vračila naslednja: podjetj8’J)» te prispevke plačala, bodo SDK P jjirip ustrezno dokumentacijo, a samoupravni1!1! | ipj, resnimi skupnostmi in drugimi koristnik: j p0ž prispevkov pa bodo „poračunala“ pim^i V čane prispevke ob prvem naslednjem Pk, To je najbolj preprost način za povračilo P plačanih prispevkov .,.“	Jjl	h
„Čemu je potrebno dokazovanje pri™J so podjetja prispevke res nakazala na naslov?"	J
..Republiški zakon, povedano grobo- JOjbII Ija tri pogoje, ki jih morajo podjetja i2Pj da je njihova pomoč oproščena plačila P1 j kov in davkov. Podjetje mora ustvariti j in sicer z izrednim delom in z družbeno ^
zirano akcijo za pomoč. Podjetja, ki n®
jajo dohodka, mislim pri tem na vsa n L vodna podjetja in na negospodarstvo- 1 prispevala namesto enega delovnega oj1 .< odstotka od OD, kar računsko nekako enodnevnemu zaslužku. Podjetja morajo ^ zati, da so izpolnila vse pogoje, če hočer’ )j| jim preveč plačani prispevki refundiraj0’ olajšava ne velja v vseh primerih."
„Kateri so ti primeri?
Ci
v. ti«16,.
..Problem je namreč v naslednjem:	js j
nizacije združenega dela, ki so prispeV '
p>
moč za Kozjansko iz rednega zaslužkOj^
sredstev potem niso nadomestile z prosti soboti, nimajo pravice do o
dajšav.	~
..Zakon ni namenjen samo zbiranja za prizadete ob potresu na Kozjanske^’ V delj je prav gotovo prav, da se otga združenega dela dodobra seznanijo 1 't ^ tega zakona ..."	.JV
..Vsekakor je treba- vedeti, da bodo o j » e združenega dela oproščene plačev.a. JjJj .
vij v z j var. ciz.vir v	vrvici v/^/i vo vvnv
kov in prispevkov od zbrane pomo ^ bodoče, ob morebitnih drugih nara^o^j^]
strofah ah ob drugih priložnostnih pomoči, če bo le-ta organizirana kot n. akcija."
Ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve
JRedstavniki petih mariborskih delovnih organi-
PRIMATA, TOVARNE STIKALNIH NAPRAV, STROJNE, 4 ;°JKOPLASTA in elektrokovine so podpisali samotni SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGA-'ftClJO ZDRUŽENEGA DELA ELEKTRO IN KOVINSKE INDU-JJE MARIBOR.
Široko odprta vrata hitrejšemu napredku
pr«’
inl4;
j*1
fr-
p«^
V Mariboru pravijo, da bo kmalu prišlo do nadaljnjega povezovanja ...
£tfcijske .p°bude.na re-
ravni in na območju 1 Maribor so pospešile in r 0(fi'ličile že obstoječe zamisli |(|l< ju govore o ožjem povezova-'n snHplnuanin nekaterih
Montažna dvorana za likalne in sušilne stroje v Primatu .. .
||r- sodelovanju °rskili delovnih
organi-
OV® i3'0 se je. med drugim poro-i^misel', naj bi pet maribor-fc’ P° strokah sorodnih podil« Pričelo razmišljati o tes-jjd«)3 sodelovanju, ki naj bi v nil«Cfm .ciliu privedlo do ! iUtj tve- Šlo je za Primat, To-’./* JJriikalnih naprav, Strojno, °plast in Elektroko-
' P« 0 ''
jlM',, družitvi so se najprej pojili; .^li direktorji podjetij, ki > H ^čili možnosti sodelova-ocenili področja, kjer bi j-lll st,, ^delovanje najbolj
Kj % j 0cena Je
saj so že v prvih razgo-li Tj! Ugotavljali, da gre za vse-pripravljenost za tes-sodelovanje. Zato je bila
Inž. Vitja RODE, predsednik skupščine občine Maribor:
- „Širše povezovanje delovnih organizacij iste, pa tudi različnih panog, sodi med zahteve, ki jih postavlja današnji čas pred vso našo industrijo. V Mariboru imamo še vedno številne delovne organizacije, ki s svojo velikostjo ne zagotavljajo ne sebi ne širši družbi dolgoročne perspektive.
Prav na področju elektrokovinskih delovnih organizacij so pogoji za hitrejše združevanje razmeroma naglo dozoreli. Poleg splošno znanih prednosti, ki jih nudi združevanje, kot so boljši pogoji za planiranje, marketing, financiranje itd., narekuje hitrejše povezave tudi združevanje v slovenski tovrstni industriji. Sestavljena organizacija bo morda predstavljala tretji člen pri sestavljeni organizaciji združenega dela Iskra-Gorenje. Z dobro organizacijo, jasnimi programi in urejenimi samoupravnimi odnosi bo postala zelo privlačna za druge delovne organizacije v regiji, v Sloveniji pa tudi širše....“
ko-
zado-
J°vana posebna delovna ko-da pripravi ustrezno gra-^ 1,1 Potrebno analizo.
od prvih ugotovitev ko-
sksXr
je bila, da se kolektivi ajl/^boj še premalo poznajo, pa so bili znani drugi ki Predstavljajo te-izhodišča za združeva-je komisija v prvi fazi dejansko situacijo n ’ za temeljito spoznava-et jM^ritierjev pa je pripravila 11 tia°’k*so 8a podej obravna-i3’J it. abskupni seji delavskih sve-° i it :'JPn kazPrava in zaključki .J l e Seje so potrdili vsa dote-11 i)()z0^izadevanja za združitev, Pa so še na nekatera
STIČNE TOČKE
Pregled in ocena prvotnih ugotovitev komisije dokazujeta, da je med omenjenimi podjetji dovolj sorodnosti in stičnih točk, ki so potrebne za medsebojno sodelovanje in povezovanje. Proizvodni programi vseh podjetij se dopolnjujejo. Opremljenost in proizvodne kapacitete so v vseh podjetjih prilagojene proizvodnim programom, v medsebojni povezavi pa bi bilo lahko njihovo izkoriščanje še uspešnejše. Vsa podjetja proizvajajo izdelke investicijske narave, imajo skoraj iste končne odjemalce in soroden pristop k proizvodnji, le da imajo nekatera boljše organizirano raziskavo tržišča, predstavniško mrežo in servise.
Vsa podjetja tudi finančno dobro poslujejo, kar je najboljše zagotovilo za uspešnost v nadaljnjem medsebojnem povezovanju. Kadrovski sestav je po
strokah in stopnji izobrazbe zelo soroden.
Omenjena mariborska podjetja so podpisniki istega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov kovinske in. elektro industrije. Med njimi so sicer razlike pri oblikovanju osebnih dohodkov, kar pa v nadaljnjem samoupravnem sporazumevanju ne bo težko uskladiti. Določene razlike so tudi v pogledu družbenega standarda, saj so podjetja različno vlagala v stanovanjsko izgradnjo, različno organizirala družbeno prehrano in vsako je na svoj način pristopalo k rekreaciji zaposlenih ...
SMOTRI INTEGRACIJE .
Osnovni smoter ožjega povezovanja petih mariborskih partnerjev je pravzaprav trojen:
— oblikovati tako močno sestavljeno organizacijo združenega dela, ki bo vsestransko sposobna nastopati kot nosilec razvoja za proizvode oziroma proizvodne skupine na svojem, področju in se kot celota vključiti v širše republiške razvojne programe, oziroma aktivno sodelovati pri uresničevanju teh programov,
-	vključevati se v prizadevanja za ponovno oživljanje gospodarskega razvoja Maribora in severovzhodne Slovenije po dolgoletnem obdobju stagnacije, v katerem je prišlo do očitnega zaostajanja za splošnim razvojem Slovenije,
—	z notranjo koordinacijo dela in racionalizacijo proizvodnje ter poslovanja doseči boljše ekonomske uspehe tako za posamezne partnerje kot za sestavljeno organizacijo združenega dela.
SKUPNI PROIZVODNI PROGRAM
Eno najvažnejših vprašanj nove sestavljene organizacije združenega dela je nedvomno vprašanje povezanosti proizvodnih programov. Bistvena ugotovitev pri tem je, da se proizvodni programi vseh petih delovnih organizacij že sedaj v glavnem medsebojno dopolnjujejo. Prepletanja oziroma prekkrivanja so le malenkostna.
V sestavljeni organizaciji bo možno občutno racionalizirati delo, ki je v skupnem interesu vseh podjetij. Nova sestavljena organizacija združenega dela združuje podjetja v močno poslovno celoto, ki bo zagotavljala posameznim podjetjem racionalnejše poslovanje in večje razvojne možnosti ob zmanjševanju stroškov poslovanja, s čimer bo povečala socialno varnost vseh zaposlenih.
In ob koncu še to:
Sestavljena organizacija združenega dela elektro in kovinske industrije Maribor je šele shodila in že razmišlja o nadaljnjem povezovanju. Razmišlja o združitvi s poslovnim združenjem MARIS. Analizo o smotrnosti tega koraka bo pripravila posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov obeh zainteresiranih partnerjev.	,
In v Mariboru pravijo, da tudi do,tega koraka ni več daleč.
—a'
*
S**« 50RG0, PREDSEDNIK DELOVNE KOMISIJE ZA EV PODJETIJ:
s' k eu*?Vanje elektro in kovinske industrije Maribor ^“''kovanju močne sestavljene organizacije zdru-a' ki se ne bo omejila samo na vključevanje SodJi sk* 'n splošni razvoj Maribora, temveč bo lah-|(tt^ovValD ,Ut*' °*,'*kovanju republiških razvojnih
Vi kof0P0vezovanje pa s tem še ni končano! Gre le za .	°k, ki mu bo kmalu sledil drugi na višji ravni...«
-■v. KI r
Združena podjetja	v številkah:
ŠTEVILO ZAPOSLENIH V LETU 1973:	
ELEKTROKOVINA	2.461
PRIMAT	1.036
STROJKOPLAST	104
STROJNA	202
TSN	412
Skupaj	4.215
CELOTNI DOHODEK V LETU 1973:	
ELEKTROKOVINA	405,8 milj. din
PRIMAT	206,2 milj. din
STROJKOPLAST	16,8 milj. din
STROJNA	37,4 milj. din
TSN	96,7 milj. din
Skupaj	762,9 milj. din
Delavci združenih podjetij:
Mara ČANŽEK, Primat:
,,Menim, da bi se morali za združitev dogovoriti že prej, da smo že veliko zamudili. Ne samo naše podjetje, ampak celotno mariborsko gospodarstvo se prepočasi prilagaja novim razmeram in lahko se zgodi, da bo mariborska industrija capljala kot cokla za velikani, ki so hitro dojeli smotrnost pravilnega načina združevanja. Na lastni koži čutimo, kako nujen je hiter ekonomski in tehnološki razvoj in kako težko prigospodarimo za to potrebna finančna sredstva . . .“
Stanislav ŠAJN, Primat:
„Pet mariborskih delovnih organizacij, ki imajo veliko skupnih interesov in možnosti za tesnejše sodelovanje, se je združilo v sestavljeno organizacijo združenega dela. Poudarek združevanja je predvsem v skupnih razvojnih programih, v smotrnejšem izkoriščanju surovinskih, tehnoloških in kadrovskih zmogljivosti, v skupnem preučevanju in nastopu na tržišču in v koordiniranju nabavno-prodajnega sistema ter v podobnem. ,
Z odločitvijo o združitvi so delavci omenjenih mariborskih delovnih organizacij široko odprli vrata hitrejšemu napredku . . .“
Vili PRAJNC, Strojkoplast:
,,Tokrat je prišla pobuda iz delovnih organizacij, zato je sedanja integracija plod razmišljanj posameznih kolektivov o koristnosti skupnega dela.
Današnji trg zahteva specializacijo dela in skupno obravnavo .tržišča. Želim poudariti, da nam dosedanji način dela ni omogočal prodora na tuji trg. Z dolgoročnim načrtovanjem proizvodnje in sistematičnim proučevanjem tujega tržišča pa bomo lahko uresničili tudi te naše želje ...“
Zvonko ROGINA, Strojna:
„Po pravici povedano: neposredni proizvajalci si od združitve veliko obetamo. Razdrobljenost kovinske in elektroindustrije nikakor ni bila pozitivna za mariborski industrijski bazen. Tudi delitev dela bo po novem bolje urejena. Med drugim bo omogočala združitev tudi enoten nastop na domačem in tujem trgu.
Želja vsakega izmed nas pa je, da bomo vsi tudi v bodoče enakovredni člani delovne skupnosti združenega podjetja . . .“
Karel KOROTANCNIK, Strojna:
,.Združitev je bila nujno potrebna, če smo želeli ustvariti močnejši gospodarski potencial v našem mariborskem oziroma v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Sicer pa so ta korak narekovale tudi tržne razmere na svetovnem trži-’ šču,-Organi upravljanja v Strojni so se zavestno odločili za skupno pot. V združitvi vidimo velike možnosti za hitrejšo uresničitev načrtov, saj smo sedaj večji in močnejši. . .“
Jakob ŠKRUBA, Tovarna stikalnih naprav:
,.Nedvomno je integracija kovinske in elektroindustrije na območju mariborskega bazena korak naprej k uresničevanju načel nove ustave SFRJ. Z integracijo Elektrokovine, Strojne, Primata,. Strojkoplasta in našega podjetja je bil stoijen prvi tovrstni korak. Obstaja veliko stičnih točk, ki so pogojevale integracijo, pravilnost naše odločitve pa bo nedvomno dokončno potrdila šele praksa . . .“
Avgust JELEN, Tovarna stikalnih naprav:
,,Prepričan sem, da bo rodila integracija naših podjetij zelo ugodne rezultate. Po proizvodnem programu smo vsi v glavnem proizvajalci investicijske opreme in tako v večini primerov odvisni tudi od istih kupcev. Tudi strojne kapacitete bodo racionalneje izrabljene, saj predstavljajo v nekaterih od navedenih podjetij ozko grlo, v drugih pa kapacitete niso povsem izkoriščene. Prav tako sem prepričan, da bo prinesla integracija racionalnejšo in uspešnejšo obdelavo tržišča, boljša pa bo tudi organizacija servisne službe . . .“
Tone OBE RŽ AN, Elektrokovina:
,.Veliko smo se pogovarjali o združitvi in ob tem premlevali najrazličnejša vprašanja. In vedno znova smo prišli do zaključka, da je naša perspektiva edinole v skupnem delu, v skupnem načrtovanju. Prepričan sem, da imamo danes, ko smo se združili, veliko večje možnosti za nadaljnji razvoj, kot pa smo jih imeli včeraj . . .“
____________
Uti

UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA
UGOTOVITVE ^
IZ BELEŽNICE REGISTRACIJSKEGA SODNIKA_
»Kdo drug, iV ne sami?«
Iz izjave ANICE POPOVIČ, sodnice Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru: »Sedanje stanje glede vpisa organizacij združenega dela v sodni register ni zadovoljivo. Sorazmerno največ težav pa imajo kolektivi, ki so že ustanovili ali še ustanavljajo TOZD, ker niso dosledno razdelili premoženja, opredelili obsega in predmeta dejavnosti ter pooblastil v pravnemu prometu z drugimi. Ne gre za formalnosti, ampak za vsebinska
vprašanja
Ne glede na razne, zvečine subjektivne težave, zaradi katerih je precej kolektivov v zamudi glede samoupravnega organiziranja delavcev in vpisa organizacij združenega dela in njihovih TOZD v sodni register, je seveda jasno, da registracijska sodišča ne morejo in ne smejo nikomur nič spregledati, ampak so dolžna skrbeti za to, da so vsa s tem povezana dejanja urejena skladno z zakoni. Tako torej se kakorkoli površno ali pomanjkljivo opravljene priprave na samoupravno organiziranje delavcev in s tem tudi na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela zanesljivo zataknejo na „filtru“ gospodarskih sodišč, ki so zadolžena za registracijo.
Po razpoložljivih podatkih je sorazmerno največ „zamudnikov“ na Primorskem, ki sodi v pristojnost Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. Tovarišico Anico POPOVIČ, sodnico tega sodišča, smo zaprosili za kratek pomenek.
-	Kakšno je sedanje stanje glede vpisa organizacij združenega dela v sodni register?
-	Naše sodišče pokriva območje desetih primorskih občin, v katerih obstaja kakih 490 organizacij združenega dela. Glede na razne integracije se namreč to število kar naprej spreminja, vendar to ni bistveno. Dejstvo pa je, da smo do srede prejšnjega meseca v sodni register vpisali 201 organizacijo združenega dela, vendar pa le 4 take, ki imajo tudi temeljne organizacije združenega dela. Vseh kolektivov, kjer so že ustanovili ali bodo šele ustanovUi TOZD, pa je na našem območju 53!
Stanje v nobenem primeru seveda ni zadovoljivo. Toda: če vemo, da so družbenopolitični dejavniki v vseh občinah pospešili akcijo za čimprejšnje samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu, o tem se sproti tudi obveščamo, je vendarle najbolj zaskrbljujoče to, da se akcija zatika v velikih kolektivih. Zaradi vrste vsebinskih in drugih pomanjkljivosti namreč predvidevam, da bomo v mesecu dni lahko vpisali v register največ še deset takih kolektivov, kjer imajo tudi TOZD; vsemu navkljub torej malo!
„POGOVORITE SE DOMA,
NE PRI NAS!“
-	Res je, da je urejanje medsebojnih razmerij težje v večjih delovnih organizacijah kot pa v manjših, vendar pa imajo prve več strokovnih kadrov. Kje so po vašem mnenju vzroki, da se stvari zatikajo prav pri velikih kolektivih?
Registracijsko sodišče zanima predvsem izdelek, skratka dokumentacija, ki jo organizacije združenega dela predlagajo v zvezi z vpisom v ’ sodni register. V doslej prejetih samoupravnih sporazumih o ureditvi notranjih razmerij, statutih in drugih dokumentih, pa smo ugotovili vrsto pomanjkljivosti. Nekako tipične med njimi so, da niso jasne določena pooblastila OZD in TOZD v pravnem prometu z drugimi, da niso dovolj natančno opredeljene glavne dejavnosti, s katerimi se podjetja ukvaijajo in da premoženje še ni razdeljeno med TOZD. Precej je tudi primerov, da si je delavski svet pridržal pravico in pristojnsti, glede katerih odločajo zbori delovnih ljudi oziroma, da postopki v zvezi s sprejemanjem samoupravnih aktov niso bili izvedeni skladno s statutom in zakoni. Vse to so pravni zadržki, da takih kolektivov, pri katerih ugotovimo navedene ali podobne pomanjkljivosti, ne moremo vpisati v register vse dotlej, dokler jih ne odpravijo.
-	Zakonski rok za to, je 30 dni. Ali ni prekratek?
-	Rok je 30 dni in prekratek je tudi. Toda:
dokler je zakon tak, se ga moramo držati. Zato kolektivom poskušamo pomagati, kolikor le moremo. Vloge takih organizacij združenega dela, ki imajo ali bodo imele TOZD, rešujemo sproti, tako rekoč še isti dan, ostalo pa nekako v dobrem tednu dni. Ne glede na to in ne upoštevaje pogoste osebne stike pa vseeno ugotavljamo nekatere zanimiva dejstva. So, denimo, primeri, ko se v posamezhi organizaciji združenega dela ne morejo sporazumeti o medsebojnih razmerjih, zlasti še o delitvi premoženja med TOZD. Potem nas obiskujejo predstavniki ene in druge in tretje TOZD in razlagajo svoje težave. Če gre za pravna vprašanja, jim že lahko svetujemo, sicer pa ne moremo reči drugega kot to, naj se pač pomenijo doma — med seboj. Hočem reči, da je še vse preveč takih organizacij združenega dela, kjer še vedno mislijo, da samoupravno konstituiranje skladno z novimi ustavnimi določili pomeni le formalnost. To pa še zdaleč ni res. Formalnost so le obrazci, kijih je treba izpolniti, vse drugo pa so vsebinska vprašanja, ki jih mora razrešiti vsak zase in pri sebi.,.. Prav zato sodim, daje sedanja politična akcija za samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu ne le potrebna, ampak tudi mora biti usmerjena v razjasnjevanje vsebinskih vprašanj. Edino to lahko pripomore k tako urejenim medsebojnim razmerjem, kakršna želimo imeti tudi v resnici, in ne le na papirju.	—mG
BREZ BESED
I. ANTIČ
Da je julij čas poletnega zatišja, ki ga karak-terizirajo dopusti zaposlenih in s tem tudi manjša dejavnost proizvodnje ter blagovne menjave, v precejšnji meri dokazujejo tudi letošnji podatki za ta mesec.
i
Industrijska proizvodnja je v juliju dosegla indeks fizičnega obsega 101,8, če ga primerjamo na mesečno poprečje lanskega leta. Primerjava z junijem pa kaže, da je proizvodnja padla za 11,9 %. Trend podatkov za preteklih 18 let kaže, da z junijem na julij proizvodnja vedno pada, in sicer je znašal v omenjenih letih poprečni padec 10,1 %. Najmanjši padec industrijske proizvodnje smo zabeležili v letu 1957, največji pa v letu 1972, ko je proizvodnja padla kar za 17,8 %. Vendar, če primerjamo letošnjo julijsko proizvodnjo z istim mesecem lani, vidimo, daje porasla za 14,4 %. Sedemmesečna letošnja proizvodnja pa je presegla lansko za 11,2%. Kljub temu je julijska proizvodnja še vedno precej manjša za letošnjo junijsko. Pred-
IZVOZ NARAŠČA - TURIZEM PA •
Notranja trgovina je v juliju nasproti j1*11 letos zabeležila dokajšen dvig, kar je zaradi11. stične sezone normalen pojav. Fizični o11 prometa trgovine na drobno se je v tej prl l javi povečal za 28 %, v trgovini na debelo n 16 % in to vse po korigiranih stalnih cenaM nanje trgovinska menjava je zopet živahnaj padcu izvoza v juniju (—11 %) je le-ta narasd 32 %, uvoz pa se je omejil na 11 % poved2! Sedemmesečni rezultati zunanjetrgovinske! njave so približno taki, kot so bili v poleti izvoz se je povečal za 43 %, uvoz pa za ™ glede na isto obdobje lani.
Turizem in gostinstvo kažeta v juliju sezol vzpon, vendar je še nezadovoljiv, ker je bil0’j začasnih, ne povsem preverjenih podatkih’! januarja do konca julija 6 % manj gostov ii>1 manj prenočitev kot lani v istem obd° Vzrok za to je manjši obisk tujcev, ta kaže S cejšen deficit v vseh krajih. Tako je v Ljubil
vsem se je zmanjšala proizvodnja blaga za široko potrošnjo, in sicer za 14,7 %, sredstva za delo za 13,3 %, proizvodnja reprodukcijskega materiala pa celo za 16,2 %.
Poleg problema kolektivnih dopustov je za julijsko proizvodnjo značilno, da so industrijska podjetja imela nekaj manj naročil za domači trg, prav tako pa je bilo delno pomanjkanje naročil za izvoz, in to predvsem v podjetjih elektroindustrije, papirne, usnjarsko-obutvene in živilske industrije pa tudi v premogovnikih. Enako kot z naročili za tuji in domači trg je bila v juliju oskrbljenost s tujimi in domačimi repromateriali slabša kot v preteklih mesecih. Oskrba z električno energijo pa se je v juliju nasproti juniju izboljšala. Še vedno pa slovenska industrijska podjetja poročajo, da se stanje likvidnosti (plačanih računov) ne izboljšuje, saj je bilo v juliju le 31 % podjetij,-ki so se lahko pohvalila, da imajo dobro stanje plačanih računov, 57 % je bilo takih, katerih likvidnost je bila slaba in 12 % tistih, v katerih je bilo to stanje kritično.
evidentirano za 19 % manj prenočitev tujih stov, v zdraviliščih za 12 % manj, v obmoi krajih za 30% manj, v gorskih in klim®15 letoviščih za 24 % manj in v drugih turistih krajih za 21 % manj. Zanimiv je tudi podate zasedenosti ležišč, ki je bila v juliju letos stotna, medtem ko je lani dosegla 38 %• P,
slabi predsezoni so turistične nočitve v Ju
nasproti juniju letos dosegle 78 % poveč2^ kar pa še vedno pomeni 13-odsotno zmaflp v primerjavi z istim mesecem lani.
VE C ZAPOSLENIH - VIŠJI OD
Zaposlovanje v naši republiki nenehno 0 šča. Povečanje v juliju je v slovenskem t>
darstvu prineslo dvig za 0,6 %, tako da im^

preko 631.000 zaposlenih, od tega v gosp _ stvu 536.000, v negospodarstvu pa prih11. 96.000. Konec julija je bilo skupaj za
zaposlenih kot lani. Največji porast zapo5^.
beležimo v projektiranju, in sicer glede 1,3^ \ ' za 2,1 %. Tudi osebni dohodek je v tej P^0 $
Sloveniji poprečno najvišji in je dosegel
VEČ ZALOG
Poleg teh težav, ki so jih imela slovenska in-, dustrijska podjetja, so porasle tudi zaloge izgotovljenih izdelkov, in sicer so bile vjuniju letos za 14,3 % večje kot v lanskoletnem poprečju. Pri vseh teh proizvodnih težavah pa še vedno stalno narašča število zaposlenih v industriji in smo zabeležili v obravnavanem mesecu že 309.214 zaposlenih, karje za 2.000 oseb več kot v juniju. Produktivnost dela je po sedmih mesecih narasla za 6,2 %.
Gradbena dejavnost v Sloveniji izkazuje za 9 % manjšo vrednost gradbene proizvodnje ter opravljenih efektivnih ur ob istem številu delavcev. Vendar je padec proizvodnje le fiktiven, ker indikator ni očiščen sezonskih vplivov. Omeniti pa je treba, da je gradbena proizvodnja v vrednosti po tekočih cenah v mesecu juliju bila letos za 51 % višja, kot je bila v istem mesecu lani.
Prometna dejavnost izraža za julij večjo razgibanost in s tem tudi porast prevoza potnikov. Predvsem je to opaziti v letalskem prometu, ker je zaprto zagrebško letališče in se praktično ves tovorni in potniški promet odvija preko Ljubljane. Letalski promet je porasel za 116% od prejšnjega meseca, glede na isti mesec lani pa kar za 223 %. Živahen je postal tudi maloobmejni in redni obmejni promet s cestnimi vozili, čeprav predstavlja v sedmih mesecih letošnjega leta le 2/3 lanskega.
stem mesecu že 4.548 din in je za 27,2 %
letošnjem prvem polletju, kot je bil v isN11' 2i
dobju lani. Lahko pa govorimo, da so 0 j *
dohodki v Sloveniji zelo porasli in ti P^a ^
kažejo, da osebni dohodki rastejo glede življenjske stroške. Tako je bilo v Slove11'-1^ %
plačana v juliju poprečna ,,plača“ — °h^n0*
vil ŽVJ
o1 N
^0;
nana za junij — 2.713 din in se je čisti oSC^ dohodek na zaposlenega povečal za 12 0,4 %. V tem poprečju je razlika v vsoti h1 Jje j miki osebnih dohodkov. Namreč, v g°sP^i,1'"' stvu. se je osebni dohodek zmanjšal v pri1111.; z majem (2.653 din) na 2.637 din, v 11 darstvu pa povečal z 2.973 din na Realni osebni dohodek je kljub 0,6 % ^ ^ življenjskih stroškov v juniju v prim®1!3 majem, padel za 1,8 %.
PLES CEN.
Če smo že primeri ah življenjske strošk^ j „
_____L,;* „ zeO^ J 'l
"te
(ne
ramo videti tudi porast cen. Prvič v
trrio'
statističnega spremljanja rasti cen indus proizvajalcev se je zgodilo, da so cene v ■ 4^ mesecu porasle skoraj za 8 % ter v trgoV% /
debelo za 3,8 %, medtem ko so v trg0'^
drobno in gostinstvu cene naraščale v t3^^i)jf \ novanem formalnem trendu1*, ki ga °P J H mo že več let. Če primerjamo letošnji1 ^ i ^ mesecev z istim obdobjem lani, vidim0’ ((A ^
življenjski stroški porasli za 22 %, cenetrjjs^! jjjj
vini na drobno za 23,8 %, cene proizvajalcev pa za 34,8 %. JANF^ J


V SREDIŠČU POZORNOSTI
ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve
isle11’
inf
, Jo, ko bi nos mladi ljudje večkrat spraševali: ^Qkšno bo moje poklicno delo, ko bom končal to ali šolo! Potom bi res lahko rekli, da so poklicno
^Jivirani ob svojih Odločitvah za nadaljnje šolanje. !Qko na - niihova vorašania največkrat izražalo
> » pa - njihova vprašanja največkrat izražajo *e,io pridobiti si le višjo stopnjo izobrazbe.
. Sicer pa odrasle, starše otrok, ',cno usmerili, že
vifffeuZALAZNIK
in Marko
[Tl11 j0slujaVi'J sta stara znanca za vse sel)i toc;e radijske oddaje „na valu

ki naj bi se po-
h usmerili, že nekaj generacij, že nekaj let ^žaj vstrajno prepričujemo (s samoupravnimi spo-L*umi o delitvi OD), da je čim višja formalna izo-ro*ba tista, ki nekaj velja, ki pomeni več sreče -k®c denarja! Kdo bi se torej čudil, če so odločitve Jpdih (in staršev jasno) o tem, katero šolo bodo "■skovali, bolj motivirane s formalno izobrazbo kot * vednostjo o določenem poklicnem delu.
„ ^0 je samo ena izmed vrste zanimivih izkušenj, Sotovitev in opozoril, ki sta nam jih pred dnevi v ^govoru nanizala psihologa JANEZ ZALAZNIK in J?ARK0 ŽVOKELJ, prvi vodja skupine za poklicno h^orjanje pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje ji^ljana, drugi tamkajšnji svetovalec za usmerjeno v^faževanje na drugi stopnji šolanja.
K

sta zadnjo zimo in pomlad
tednov odgovarjala preko 3ia v ■>0 ^lefonu zastavljena vpra-jjj ( "Hi, 5 ‘jVezi s poklicnim usmerja-
žlin^lala t?n' pa sta tudi javnost se'
tf3]: njih ’ . akšni 80 interesi mladih
staršev, kakšne so mož-
l slaiv.an''a nas iin nemožnosti “'.(iJiteg, ^ožnosti!), kakšnega stro-$	adra nam še vedno naiboli
!u’ te"l’atiik '“'J,a nam še vedno najbolj ^ 1 bi| njuUJe ^ Podobno. Vsekakor

»radijski show“ izredno
v poklicno usmerja-
’ '(iti ^ inf 0CnP ^oiistna informacija 4 , S° sPraš°rnlac'ja za posameznike,
Sevali to in ono).
sevalci V eni izmed oddaj sva v uvodni temi to analizirala. Povedala sva, da vprašanj ne zmanjka, drugače pa je z njihovo vsebino. Želeti bi namreč bilo, da bi ljudje spraševali kako se pride do izobrazbe za neki poklic, ki bi ga nekdo rad opravljal. Vprašanja pa šo bila pretežno drugačna: imam tako in tako šolo, katera je najkrajša pot do naslednji stopnje izobrazbe. Kaže, da je zanimanje za šolanje veliko, manj pa ga je za to, kakšno bo to delo po končani šoli. Očitna je težnja pridobiti si čim več šol. Zlasti iz tehniških srednjih šol se diplomanti zelo množično odločajo za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli.
K4TpdREdvsem-
!>0r JE najkrajša STonx0 NASLEDNJE aX0!NjElZ0BRAZBE
šibili inf^ ste*ce* ° pobudi posre-
\Us'tieqvamcij V ZVeZ’ S P°kli<>
m > an)em preko radijske po-
j t IT'1 l"*1 bi tekla do konca sol-"V C°<' „Iztekla Pa se je prej, s
Bila je naša pobuda.
sitij,"' tadja ", postno programsko d Ljubljane. Ce na radiu
kota)a -i® bila oddaja za poslu-
{ 'tijk^j z5na> bi morali biti tudi j iijj 0 kot i°. Zainteresirani najmanj
j> ^Slasiij111*' ^a zčaj se še niso pri
4 SNU.!:
el^' ■lit)o!Vria. v ' ^bbaja je bila zelo 5r-f' šita^Hiii o°.tud‘ že ni bila več na
RS'ra^udie še vedno telefo-
ni' a RtV J e vean0 teieto-^torejdoštZaniman^a Vpra"
^	- .VpraSujctc
r k
a ?a navezovala z izpra-
NARUŠENA ZAKONITOST
ŽVOKELJ: Prav zdaj dokončujemo analizo, ki jo delamo že štiri zaporedna leta med diplomanti srednjih tehniških šol, se pravi, ki so na-• menjene za poklice. Tako naj bi bilo in le najbolj nadarjeni, naj bi nadaljevali študij na višjih in visokih šolah. Ta zakonitost pa je porušena. Predvsem zato, ker šole niso povezane s prakso.
ZALAZNIK: Da diplomanti srednjih strokovnih šol silijo tako množično naprej v šole, je gotovo treba iskati vzroke tudi v tem, da vsa ta leta pri odraslih pretirano oblikujemo stališče do formalne izobrazbe. In pri nagrajevanju to stališče tudi uveljavljamo. In če toliko let nekaj poudarjaš, morajo biti posledice. Tudi starši namreč menijo, da je ob vsem tem le najbolje čim dlje se šolati na čim višji stopnji. Zato imamo opravka torej predvsem z vprašanji kako naprej, ne pa, katera šola daje znanje za neki določen poklic.
Avska
ŽVOKELJ: Kot sem dejal, že šti ri leta anketiramo diplomante srednjih strokovnih šol mesec dni pred zaključkom šolanja, kam bodo odšli Več kot tretjina sc jih že v tej anketi odloči za nadaljnji študij na višjih in visokih šolah, manj kot tretjina za delo v poklicu, več kot tretjina pa je v času anketiranja še neodločenih. A podatki govore, da se ti kasneje opredeljujejo bolj za nadaljnji študij kot za poklicno delo. Najvišji je odliv na višje in visoke šole strojnih tehnikov, letos celo že čez polovico, elektrotehnikov, medicinskih sester in še nekaterih poklicnih profilov.
ZALAZNIK: Za tiste, ki so v času naše ankete še neodločeni, ne vemo, za kaj se kasneje odločijo, koliko jih gre delat, koliko študirat naprej. Naša anketa je npr. pred štirimi leti pri generaciji diplomiranih medicinskih sester pokazala, da se jih bo zaposlilo 20%, 19 % njih se je opredeljevalo za nadaljnji študij, kar 60 % pa v anketi še ni dalo določenega odgovora. Kasnejši podatki pa nam govore, da se jih je približno 70 % takoj po končani šoli odločilo za študij naprej. Nič ni narobe, če bi se medicinske sestre kasneje ob zaposlitvi odločale za nadaljnji izredni študij, ali če gredo bolj izjemoma
ugotovitev malo greni naše presenečenje nad željo zaposlenih po nadaljnjem izobraževanju.
NA ZAKON
O SREDNJEM ŠOLSTVU DELOVNE ORGANIZACIJE NISO BILE PRIPRAVLJENE
ŽVOKELJ: Tipično vprašanje, kakršno so nam recimo zastavljali, je bilo tudi takšno: imam poklicno kovinarsko šolo, na katero višjo šolo lahko grem, pod kakšnimi pogoji. Niso pa omenjali šole, ki bi bila z njihovim poklicem v zvezi Motiv torej ni bil napredovanje v isti stroki.
Najbolj pogosta pa so bila vprašanja, ah se pokhena šola prizna kot srednja šola, saj jih to zanima zaradi nagrajevanja ali napredovanja. Odgovorili smo jim seveda lahko le tako, da je po zakonu poklicna šola tudi srednja šola, da pa je seveda od zahtev v sistemizaciji delovnih mest odvisno, ali delovna organizacija teija triletno ali štiriletno strokovno izobrazbo. To zmedo je prinesel zakon o srednjem šolstvu, ki je poklicne in tehniške šole izenačil, delovne organizacije pa je našel nepripravljene, saj največkrat zapišejo v sistemizaciji delovnih mest kar sred-
Da bi si zagotovili srednji strokovni kader, so pred leti v Trbovljah ustanovili strojno in elektrotehniško šolo. A kaj se dogaja Prej je mladina iz teh krajev odšla v ljubljanske srednje tehniške šole, pa se je po diplomi malo vračala nazaj v zasavske delovne organizacije. Zdaj se sicer izšolajo v Trbovljah, ker pa se mno-
Janez Zalaznik
Z višjo in visoko šolo oziroma univerzo tudi skoraj nihče več ne odhaja v tujino. Na območju našega zavoda je zaposlenih 230.000 ljudi v prvem letošnjem polletju pa je odšlo v tujino le še 1100 ljudi, več kot polovica manj kot lani ta čas. To je tudi spodbudno.
No, deficitarne poklice seveda še imamo. Celotno gradbeništvo ima na primer težave s kadrom, ker je med Slovenci do mnogih teh poklicev odpor. Drugače je s primanjkljajem v velikem delu kovinske stroke, kar pa je že pogojeno s premajhnim generacijskim prilivom. Tudi izšolanih prodajalcev imamo pri nas še premalo, ker se na našem območju trgovina zelo razvija. Letos je bilo na razpolago več učnih mest (tako za fante kot dekleta) v trgovski stroki kot pa se jih je prijavilo. Več, kot potrebujemo, pa imamo občasno le elektromehanikov ali fino-mehanikov pa, denimo, klasičnih šivilj, potem pa je že konec.
ŽVOKELJ: Avtomehanik je poklic, kije za fante zelo vabljiv. A ker naši svetovalci že nekaj časa opozarjajo, da takih delovnih mest ni več dosti na razpolago (kar pa seveda ne pomeni, da že imamo dovolj raznih servisov!), se nam lahko celo zgodi da nekaj delovnih mest za
• IZKUŠNJE, UGOTOVITVE IN OPOZORILA POKLICNIH USMERJEVALCEV
kot praviloma naprej takoj po rednem poklicnem šolanju. Toda, če je med diplomantkami poklicne šole odločanje za redni višji študij množično, je to nekaj nenormalnega. Koliko je to smotrno za posameznika in za družbo? Petdesetodstotni uspeh na univerzi, lani v prvem letniku celo 64,2 % študentov ni imelo pogoja za nadaljevanje študija, to so tudi posledice . . .
ZAGATE
USMERJEVALCEV ZARADI NAŠE SISTEMSKE OKORELOSTI
ZALAZNIK: Kadar so nas spraševali tisti s poklicnimi šolami, kako bi si pridobili izobrazbo tehnika, jim je bilo pravzaprav nemogoče dati konkreten nasvet v lahki obliki Vselej smo morali nakazovati nekakšno obhodno pot do tega cilja, zaradi našega zaprtega šolskega sistema. Naša stališča so na liniji reformnih teženj, dosti smo pisali že v časopisih o absurdnostih našega šolskega sistema, o nemožnostih prehajanja iz poklicnih na tehniške šole. Če se hoče danes učenec, ki je končal tri letno kovinarsko šolo, vpisati v II. letnik srednje tehniške šole strojne smeri mora skoraj za vse predmete delati sprejemni izpit. Po drugi strani pa že imamo zametke reformirane šole, ki pa jih je bficialno šolstvo zanikalo. Naše šolstvo se zelo počasi odpira. Pa vendar.. Lito-strojski šolski center je organiziral za svoje učence poklicne šole možnost poslušanja predavanj iz dodatnih predmetov in ta izkoriščena možnost jim omogoča, da lahko nadaljujejo tehniško strojno šolo v Ljubljani v III. letniku. Litostrojski center in ta ljubljanska šola sta torej našla pollegalen način sodelovanja. Kot nam je znano, je mariborski šolski center tako možnost legaliziral. Morda je uspel, ker je dovolj daleč od Zavoda za šolstvo v Ljubljani (!).
Obveščeni pa smo, da se tak način prehajanja iz poklicne v tehniško šolo zdaj pripravlja menda tudi za lesno stroko, iz poklicne gostinske šole v gostinsko tehnič no ali hotelsko šolo, taka možnost se občasno odpira menda tudi z mlekarske šole v Kranju.
VELIKO VEG JE BILO VPRAŠANJ ŽE ZAPOSLENIH
ZALAZNIK: Ker je bila naša informativna oddaja uvrščena v čas drugega šolskega polletja, smo pričakovali, da bomo največ vprašanj dobili od mladine. Bilo pa je veliko več vprašanj zaposlenih. To je zelo spodbudno, ta želja po nadaljnjem izobraževanju zaposlenih, le če bi bila bolj poklicno motivirana, ne pa le s stopnjo izobrazbe v kateremkoli študiju tudi izven poklicne smeri. Ta
nja šola, ne definirajo pa natančneje šole ali smeri šole. Pravno je to nerešeno.
PEDAGOGI PRAKTIČNO MALO VEDO O POKLICNEM USMERJANJU
ZALAZNIK: Šola in družina imata pri poklicni vzgoji veliko vlogo. Če bi šola izvajala poklicno usmerjanje, bi imelo to velik vpliv. Tega pa ni čutiti Zdi se, da tudi šole za starše, ki vključujejo spoznavanje s problematiko poklicnega usmerjanja, vedno bolj opuščamo. Imamo tudi že posamezne oddelke podaljšanega bivanja otrok v šoli, kjer bi sposobnosti in nagnjenja učencev s strani učiteljev morala biti bolje spoznana. A temu ni tako, morda so ti oddelki v pogledu poklicnega usmerjanja še slabše organizirani
Marko Žvokelj
Pred leti smo tudi začeli v petih razredih osnovne šole z akcijo spoznavanja sposobnosti učencev, da bi opozorili pedagoge, kateri učenci so sposobni doseči boljše uspehe, če bi imeli več možnosti za napredovanje v učenju in s tem kasneje tudi v poklicu. Predlagali smo poleg oddelkov podaljšanega bivanja otrok v šoli za tiste, ki težje dojemajo, tudi take oddelke za tiste, ki so sposobni v šoli več pridobiti, če bi z njimi več delali. Samo po sebi pa celodnevno bivanje otrok v šoli nič ne bo prispevalo k boljši poklicni usmeritvi
ZOPET
PROCES ODLIVANJA -BREZ VRAČANJA
ŽVOKELJ: Analiza naše štiriletne ankete med diplomanti srednjih strokovnih šol opozarja na probleme, ki so pomembni tudi za oblikovanje družbenih stališč o tem, kakšna naj bo šolska mreža.
žično odločajo za nadaljevanje študija, zopet odhajajo v Ljubljano ali Maribor in je zopet vprašanje, koliko se bodo vračali v Zasavje. Po podatkih naše ankete, ki seveda niso dokončni, v nobenem primeru pa niso nižji se je v generaciji letošnjih diplomantov iz Trbovelj kar 60 % strojne stroke in 68 % elektro stroke že odločilo za nadaljevanje študija. Trend odliva diplomantov te šole v zadnjih štirih letih vztrajno narašča, proces odlivanja brez vračanja se torej nadaljuje. Potrebe po strojnih tehnikih pa naraščajo v vsej slovenski industriji.
PRVIČ IMAMO NATANČNEJŠE PODATKE
ŽVOKELJ: Ta množični odliv na višje in visoke šole terja vednost o tem, kaj se dogaja na univerzi in visokih šolah s temi diplomanti Na zavodu za zaposlovanje imamo poimenske podatke o tem, kje je kdo diplomiral na srednji šoli. Podatki o osipu na univerzi pa niso bili točni morda celo preveč pesimistični. Če se namreč neki študent večkrat prepiše, da bi si ohranil svoj študentski status, je to neuspeh enega človeka in ne morda treh ali štirih, kot je statistika doslej prikazovala. Novoustanovljeni center za razvoj univerze pa je lani prvič zbral poimenske podatke o tem, odkod je kateri študent prišel. Radi bi namreč dobili instrumentarij za napoved uspeha na univerzi
O TEM, KAJ SO DEFICITARNI POKLICI,
BI MORALI
RAZPRAVLJATI SKUPAJ
ZALAZNIK: Zanima vas, ali lahko ml ki se ukvarjamo s poklicnim usmerjanjem, vplivamo na smotrnost odločitev pri mladini glede na suficitame in deficitarne poklice. Nekako že vplivamo. Smo pa vedno v nekem zaostanku. V nekem poklicu na primer nastane velik primanjkljaj in mi začnemo o tem govoriti A dokler pride to v zavest staršev, traja precej časa in če so drugi poklici bolje stimulirani, potem se stvari še počasneje premikajo. Največji učinek ima vsekakor praksa. Šele ko ljudje iz prakse spoznajo, da določen poklicni profil ne dobi zaposlitve, in to spoznajo iz več primerov, jih to najbolj pripravi do drugačnega ravnanja. Sicer pa je težko govoriti o tem, kaj so deficitarni poklici O tem bi morali razpravljati v slovenskem merilu. Če v Ljubljani preostaja ljudi nekega poklica, v Kočevju ali kje drugje pa jih manjka, to ni vprašanje dficitarnosti poklica, pač pa dokaz, da še nismo našli vzgonov, da bi se ljudje premikali. To je vprašanje prostorske mobilnosti
Suficitov pa skoraj nimamo. Arhitektov smo imeli nekaj časa preveč.
avtomehanike občasno ostane praznih. Ker smo pač nekaj časa preprečevali takšno usmeritev.
ŽVOKELJ: Lahko pa bi prispevalo ogromno, če bi bilo delo in življenje v šoli tako organizirano, da bi učenci na velikih področjih lahko pokazali svoje interese in če bodo s tem izenačeni pogoji za napredovanje v šoli.
ZALAZNIK: Za uspešnost v delu je prvih sedem otrokovih let zelo pomembnih. Mala šola je v tem pogledu izredna pridobitev. Opažamo pa razlike pri otrocih glede na to, ali mala šola traja tri ali več mesecev ali celo šolsko leto. Ne smeli pa bi tudi opustiti prosvetljevanja staršev, če imamo male šole, pa tudi pedagogi praktično zelo malo ali nič ne vedo o poklicnem usmerjanju.
ŽVOKELJ: Da, starši! Če bomo uvajali celodnevno bivanje otrok v šoli in jim omogočili v tem okolju širiti in razvijati njihove interese, bo to še vedno premalo, če ne bomo ničesar storili s starši. Pedagogi bodo morali starše seznanjati s tem, kaj vse lahko delajo in se uče njihovi otroci v šoli in kako pomembno je to za njihovo nadaljnjo življenjsko pot, sicer bomo imeli zopet odpor staršev do „novosti“, ker bo otrok tudi doma izrazil kakšne svoje nove želje zaradi novih interesov.
Opažamo, da je najtežje praktično preusmerjati starše, kadar so njihova stališča v nasprotju z načinom spoznavanja otrokovih sposobnosti in poklicnih nagnjenj.
ZALAZNIK: Dva problema obstajata. Prvi se pokaže, kadar so starši iz izzrazito intelektualnega okolja in kadar so njihove poklicne ambicije za otroke za stopnjo ali več višje, kot so spoznane sposobnosti njihovih otrok. Pri manj izobraženih pa je starše težko prepričati kadar je otrok bolj nadarjen, da je sposo-ben/a zahtevnejši študij.
ZALAZNIK: Zanimive reakcije na najine odgovore in nasvete preko radia pa je bilo čutiti tudi z druge strani Ko nas je nekoč neki oče vprašal, zakaj šole ne izvajajo bolj diferenciranega pouka, se pravi dopolnilnega za tiste, ki se teže uče in tiste, ki bi lahko hitreje napredovali, smo mu odgovorili da to vendarle ponekod že počno. Direktor šole, na kateri je bil ta oče član šolskega sveta, se je pri nas oglasil in bil na svoj način zaradi najinega odgovora prizadet. Ko smo v jutranji radijski oddaji „Danes za vas“, s katero smo tudi še zdaj povezani, omenili med poklici ki so suficitami, tudi živinorejskega tehnika, se je oglasil direktor šole in nam očital da jim odganjamo dijake. Škoda, o takih stvareh bi lahko javno razpravljali V vseh informativnih sredstvih, tudi na radiu in tudi ob sodelovanju širšega republiškega teama, ki bi imel pred očmi potrebe celotne nacije.
SONJA GAŠPERŠIČ
OZIMNICA!
MNENJA IN STALIŠČA
Še se spominjamo lanske akcije slovenskih sindikatov za preskrbo delavcev z ozimnico in drugimi za zimo nujno potrebnimi „dobri-nami“. Letošnje podražitve ne le osnovnih življenjskih potrebščin, pač pa tudi premoga in drugih goriv ter drugih potrebščin opozarjajo, da bo treba akcijo v letošnjem letu ponoviti. Nemara bi kot spodbudo navedli primer občinskega sindikalnega sveta Celje, ki se je že odločil, da bo letošnjo akcijo vodila njegova komisija za življenjske in delovne razmere, in sicer kot usmerjevalec in usklajevalec akcije osnovnih organizacij sindikata. V akciji se bodo zavzeli, da bi se delavci na
ugoden način in nemara tudi ceneje oskrbeli z ozimnico, s kurjavo ter šolskimi potrebščinami.
Lani je stekla, žal, v zelo omejenem obsegu, na pobudo osnovne sindikalne organizacije Iskre tudi akcija za brezplačne učbenike za vse osnovnošolce. Na področju Celja pa je tekla ta akcija v okviru temeljne izobraževalne skupnosti s tolikšnim uspehom, da bodo žčletos šolske vzajemne knjižnice tako dobro založene z učbeniki, da bodo otroci delavcev z nižjimi osebnimi dohodki dobili skoraj vse potrebne šolske knjige brezplačno ...	R. B.
Pobuda sindikatov obrodila sadove
Sindikati poudarjajo, da je vendarle najbolj trden način povečevanja osebnih dohodkov, kadar se le-ti delijo na podlagi rezultatov gospodarjenja, zato priporočajo več dela in boljše delo ter boljše gospodarjenje
Družbenopolitične organizacije in delovni kolektivi na celjskem območju so se takoj po zadnjih podražitvah nekaterih’ osnovnih živil lotili akcije, s katero naj bi omilili učinke podražitve na družinski standard delavcev, predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Akcija je tudi že brodila prve rezultate. V precejšnjem številu delovnih organizacij so kolektivi sprejeli in že uveljavili prve protiukrepe.
Takoj pb podražitvah je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta izoblikovalo svoja stališča in tudi ukrepalo. Na občinskem sindikalnem svetu menijo, da bi bilo treba v prihodnje zagotoviti kompleksno in objektivizirano informiranje o podražitvah, zlasti, če se le-te gibljejo mimo meja, določenih z resolucijo o ekonomski politiki. Priporočili so pristojnim republiškim organom, naj posredujejo točne podatke o povišanju življenjskih stroškov, ki naj bodo izračunani po tako imenovani multiplikativni metodi — se pravi, da bodo prikazani tudi učinki podražitve.
Predsedstvo celjskih sindikatov je poleg tega predlagalo, naj bi hkrati z valorizacijo osebnih dohodkov obravnavali tudi pokojnine, invalidnine, otroške dodatke, pomoč brezposelnim, socialne podpore, študentske kredite, štipendije, pogoje za dodelitev socialne pomoči v kolektivih in višino te pomoči, družbeno prehrano, terenske dodatke, dnevnice oskrbnine v dijaških domovih, šolsko prehrano itd. Predsedstvo je svoje predloge za konkretne rešitve, ki jih omenjamo v nadaljevanju, posredovalo samoupravnim interesnim skupnpstim v občini in v republiki ter republiškemu svetu zveze sindikatov. Hkrati je vztrajalo, da morajo biti vsi sprejeti ukrepi uresničeni v roku enega meseca.
Med konkretnimi akcijami, za katere se je opredelilo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Celju, smo zavoljo njihovega pomena izločili naslednje. Predsedstvo se zavzema, da bi delavci dobili nadomestilo za podražitev že kot akontacijo na osebne dohodke, saj bi sicer ta nadomestila po določilih družbenega dogovora lahko izplačali šele ob izteku tretjega četrtletja. Predsedstvo celljskih sindikatov se tudi zavzema, da bi imeli pri izplačevanju akontacij prednost delavci, katerih osebni dohodki so pod republiškem poprečjem, obenem pa predsedstvo opozarja na nevarnost ponovnega oživljanja uravnilovke pri oblikovanju osebnih dohodkov in vseh njenih slabih posledic. Zato predsedstvo celjskih sindikatov' predlaga dve poti za valorizacijo osebnih dohodkov. Po prvi naj bi organizacije združenega dela zagotovile najnižji osebni dohodek v višini 1450 din. Obenem naj bi izračunali finančni učinek priznane akontacije za nadomestilo zaradi podražitev in jo razdelili v višjem znesku delavcem, katerih poprečni osebni dohodek ne presega republiškega poprečja, ostanek pa bi razdelili med delavce z višjimi osebnimi dohodki.
Tudi druga pot zahteva žago tovitev najnižjega osebnega dohodka v višini 1450 din. Razpoložljiva sredstva za nadomestila pa bi razdelili po 120 din skupini delavcev, katerih osebni dohodek ne dosega 2000 din na mesec, skupini delavcev, ki zaslužijo do 2500 din, naj bi dodali po 80 din, vsem bolje plačanim kategorijam delavcem pa bi dodali po 40 din nadomestila zavoljo zvišanih življenjskih stroškov.
Ob tem je predsedstvo celjskih sindikatov zadolžilo iniciativni odbor za sestavo področnega družbenega dogovora
SLOVENJ GRADEC
Predkongresna dejavnost
Na Občinskem sindikalnem svetu Slovenj Gradec in v osnovnih organizacijah sindikata v Mislinjski dolini so že začeli s pripravami na VIH. kongres Zveze sindikatov Slovenije in na VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Sindikalno članstvo iz občine Slovenj Gradec bosta na slovenskem kongresu Zveze sindikatov zastopala 2 delegata, na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije pa 1 delegat.
V vseh osnovnih organizacijah sindikata bodo v času priprav na oba sindikalna kongresa obravnavali statutarna določila, posebno pozornost pa bodo posvetili vlogi zveze sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela. Osnovna naloga pa bo poživiti delo osnovnih organizacij sindikata in usposobiti vodstva, da bodo kar najbolj uspešno izpolnjevala vse tiste naloge, ki so zapisane v novi ustavi.	(An)
o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, da v najkrajšem možnem času pripravi predlog" za opredelitev najnižjega osebnega dohodka za redno delo. Zadolžilo pa je tudi osnovne organizacije zveze sindikatov, da morajo vztrajati na takojšnjem povišanju osebnih dohodkov tistih delavcev, ki zaslužijo manj, kot določa sindikalna lista kot najnižji osebni dohodek.
Sindikalne organizacije so medtem v večini kolektivov izpeljale akcijo povečevanja osebnih dohodkov z nadomestili za podražitev. Po podatkih, ki smo jih dobili na občinskem sindikalnem svetu, v celjski občini praktično v nobenem kolektivu ali pa le z redkimi izjemami ne bo delavca, ki ob norfnallnem delu ne bi zaslužil več kot 1450 din. Tako so na primer v Cinkarni Celje hkrati z dodajanjem nadomestil za podražitve uveljavili tudi nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, tako da je najnižji osebni dohodek 1560 din. Iz Emo, Zlatarne Celje, celjske Obnove, Tehnomerca-torja, Topra in še nekaterih dru-gih kolektivov so sporočili, da osebnih dohodkov pod 1500 di-naijev ne bo, v nekaterih kolektivih, denimo v Klimi in drugod, pa so najnižji dohodki še precej višji, ne da bi upoštevali izredno in nadurno delo.
Vsekakor pa je najustreznejši in najbolj trden način povečevanja osebnih dohodkov — zviševanje na podlagi doseženih delovnih rezultatov. Zato v občinskem sindikalnem svetu Celje opozarjajo, da bo treba predvsem več in bolje delati in s skrbnim gospodarjenjem povečevati osebne dohodke.
R. B.
V	: •	s
Sindikalne skupini
in neposrednost L
odločanja
Mi,
«0;
^0, Dkt
Uveljavljanje nove ustave v prvi vrsti zahteva novo vsebino in nove odnose v delu in življenju osnovnih organizacij sindikatov ter v organih sindikatov in zveze sindikatov na vseh ravneh.
Vprašanja, ki se nam zastavljajo, so, kako v praksi uveljaviti dobro obveščenost in neposredno odločanje vseh sindikalno organiziranih delavcev? Odgovor lahko dobimo le v ustreni organiziranosti delavcev znotraj osnovnih organizacij sindikatov in v novi vlogi izvršnih odborov. Bili bi v zmoti, če bi se sedaj zadovoljili z ugotovitvijo, da smo z novimi oblikami organiziranosti sindikatov že dosegli cilj — novi ustavi ustrezno sindikalno organiziranost delavcev. Glavna bitka za novo vsebino, vlogo in odnose se bo šele začela in bo terjala močno angažiranost vsega članstva, zlasti pa sindikalnih delavcev in članov ZKS.
Predlog staturanega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji omenja v 28. in 29. členu ustanovitev sindikalnih skupin. Mnenja sem, da bo organiziranost delavcev v sindikalnih skupinah tista prava pot, ki nas bo pripeljala do boljše obveščenosti in neposrednega odločanja vsega sindikalnega članstva. Neposrednosti odločanja si namreč ne moremo predstavljati tako, da skličemo zbor osnovne organizacije sindikata s 300 ali več člani, ker na takem zboru sodelujejo po navadi v razpravah le vodilni in strokovni delavci. Sestanki sindikalnih skupirr pa bodo omogočili, da se bodo v razprave aktivno vključevali delavci iz neposredne proizvodnje, ki bodo s svojimi mnenji,- stališči in predlogi tudi odločilno vplivali na politiko in odločitve v svoji temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, odnosno samoupravni delovni skupnosti. Sestanki v sindikalnih skupinah bodo razvijali tudi mnogo več vprašanj, zahtevali bodo, da so bolje obveščeni, zato bodo morali biti sestanki sindikalnih skupin dobro pripravljeni, njihovi vodje pa ustrezno usposobljeni. Z ustanovitvijo sindikalnih skupin se bodo morale spremeniti tudi oblike in metode dela izvršnih odborov, predvsem pa njihov odnos do članstva. Novi izvršni odbori naj bodo v bodoče sestavljeni iz delegatov, ki jih bodo izvolili člani v sindikalnih skupinah. "S tem pa bodo nastale tudi pomembne spremembe, ker se bodo začeli uveljavljati delegatski odnosi. Ob sklicu sej izvršnih odborov se bodo najprej sestali člani sindikata v svojih sindikalnih skupinah, ki bodo svojim delegatom povedali svoja mnenja, stališča in predloge do vprašanj, ki so na dnevnih redih sej izvršnih odborov. Na seje izvršnih odborov bodo seveda delegati prišli tudi z različnimi mnenji, stališči in predlogi, zato bo potrebno usklajevanje in sporazumevanje med delegati sindikalnih skupin, da bo lahko prišlo do enotne politike osnovne organizacije sindikata oziroma odločitve v izvršnem odboru. Naloge izvrš-nih odborov bodo tako mnogo bolj zahtevne in odgovorne,' njihovi člani pa bodo morali po-
ročati članstvu v sindikalnih skupinah o s'1 o t( delu in odločitvah v izvršnih odborih. De 'tipf sindikalnih skupin bodo morali pred s!)^. izvršnih odborov prejeti poleg vabila tu“' p divo in predloge sklepov, da bodo Mca blematiki razpravljali s člani sindikata. ^ foa pravljanju ustreznega gradiva bodo moralef!/o, vsem pomagati strokovne službe temelj1' ^ drugih organizacij združenega dela. j%
Da bo delo sindikalnih skupin zaživi
H
potrebno še mnogo dela. Tu in tam se

IH9'1
upirali ustanavljanju sindikalnih skupin. V, pač mnogo laže delati po starem in odlo^/
A'
izvršnem odboru brez poprejšnjega razg0' člani sindikata. Z vso odgovornostjo se m0 zavedati, da z doslednim uveljavljanjen1 ustave spreminjamo naše stare navade ^ T( noše, ker moramo v praksi uveljaviti %fj srednost odločanja delavcev, kot to ‘L ktc ustava. To nas v organih na vseh ravneh 'ihf, zuje, da o nobenem vprašanju ne spreje^ife odločitev brez poprejšnjega dogovora 5 j 0% stvom, prav zato mora biti težišče našeg2 “ 1'V osnovnih organizacijah sindikatov!	2So
cf ^6
S tem, da bomo uveljavljali neposredn0 ^ ločanja v osnovnih organizacijah sindik^V spremenili odnose med članstvom in iz* v|' iv odbori, bomo storili šele prvi korak. NaSl ^
vprašanje, ki zasluži vso pozornost U ^
membe odnosov, so odnosi med osn° organizacijami sindikatov ter sindik%j(. organi v občinah in republiki. Kako zag° vpliv in odločujočo besedo članstva 113' ločitve v teh organih? Kako zagotovi*1' C
v	liir. ivarvw
bodo delegati osnovnih organizacij sindi™!?*1
ot>č inskih sindikalnih organih in napo?
ifoit
publiških prenašali in uveljavljali izvirno‘I
#'101,
hotenja, stališča in predloge članov osfT)ii
članstvo
organizacij sindikatov? sebojno obveščenost, da bo
Kako zagotoviti Ve/(
časno seznanjeno z vprašanji, o katerih
razpravljali in sklepali občinski

sindikalni organi? Pomembno vlogo obvL, bo morala prevzeti DELAVSKA ENO^1 ^ ki bo v bodoče morala priti v roke sRh^L
delegata sindikalne skupine in osnovne^L nizacije sindikata, da bodo delegati labk° j mirali članstvo in zbrali njegova mnenj ,k lišča ter predloge do vseh vprašanj, ki L.
llS k
flUdi
dnevnem redu v občinskih in repub dikalnih organih.
Skratka, perečih je veliko vprašanj,112 jKe|0 bomo morali najti ustrezne odgovore h1 ^ da bomo v praksi resnično uveljavil1 j
in V
ZlashJ^
bomo morali prizadevati, da bodo delega‘-stva od sindikalnih skupin, osnovnih org3 sindikatov in občinskih sindikalnih orgarl1 pravem pomenu besede opravljali svoju gatsko funkcijo.	.(j
FELIKS
srednost odločanja naših delavcev vpliv na odločitve na vseh ravneh.
i#'
Pravna |iosvrlovalnira DE
VPRAŠANJE:
Na delo sem sprejet s poskusno dobo treh mesecev, ki se bo pravkar iztekla. Menim, da sem poskušnjo uspešno prestal, saj nihče ni imel pripomb na moje delo. Pred dnevi so mi povedali, da mi bo prenehalo delo, da je delovna organizacija pripravljena poskusno delo podaljšati še za nadaljnje tri mesece, da bi si medtem poskrbel drugo delo. Ali naj na tako podaljšanje poskusne dobe pristanem ali naj odklonim podpis takšnega sporazuma in s tem tvegam, da ostanem brez dela.	n. C. - LJUBLJANA
ODGOVOR:
Po čl. 12 republiškega zakona o medsebojnih razmeijih delavcev
v združenem delu je lahko delavec po svoji poprejšnji privolitvi in v primerih, ki jih določa samoupravni sporazum, določen čas na poskusnem delu, vendar le toliko časa in v tolikšnem obsegu, kolikor je potrebno, da pokaže svoje delovne in druge delovne sposobnosti. Isti člen omejuje trajanje poskusnega dela na največ tri mesece. Zakon izrecno ne predvideva možnosti, da se poskusno delo podaljša, menimo pa, da to lahko predvidijo delovne organizacije v svojih samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmeijih. Verjetno bo takšno podaljšanje prišlo v poštev le v primeru, da delavca iz objektivnih razlogov, denimo; zaradi daljše bolezni, ni bilo mogoče v poskusni dobi oceniti. Če takšno podaljšanje poskusnega
dela v vašem samoupravnem sporazumu ni izrecno določer*0.
vivict v v nov- iii	i	^ JV vz i v* i 11 v-i 1 u. a	1 vv
deloma organizacija prav nobene pravne osnove, da vam /
daljšuje. Pa tudi v primem, da je podaljšanje po sarnodP j|
-	-	-	-	-	-	-	...	*	—	^ i
sporazumu v določenih primerih možno, lahko odklonu , omenjenega sporazuma, če sodite, da za to niso razlogi ozh ^
je delovna organizacija imela dovolj časa in možnosti, d3
objektivno ocenila. Zlasti, če ste prepričani in imate dok32^ svoje delo opravljali v redu, vam svetujem, da na pod3*-',jdč
>
pristanete in po prejemu sklepa o prenehanju lastnosti - ^ združenem delu sprožite postopek pred organi upravlja11!^; s’ , pred sodiščem, če bo to potrebno. Seveda boste ITl0rrjčlji,J uspešnost v tem primem dokazovati s trdnimi in PreL0 ot dokazi, kajti gole trditve, da je bilo delo v redu in uspe8 ji Ijeno, so premalo.	Ln

SVETOVNA KONFERENCA OZN O PREBIVALSTVU
t
Da bi bile uresničene težnje vsega prebivalstva
^9oči problemi človeštva na dnevnem redu v letu prebivalstva 1974»
[Mi '
e( nub teden je v Bukarešti pričela z delom 3. JelQVna konferenca OZN o prebivalstvu. Bilo bi *okleod8ovomo obravnavati ta dogodek in še 3 s'1 o .ei to problematiko le kot ozko demograf-pel n*1*10- Kako pomembno in za razvoj svetovne j s! j/! ost‘ težko je področje populacije, nam ;ll(li |{. tudi poslanica, ki jo je konferenci poslal o nJe^Sednik Tito. V njej poudarja, da konfe-pri Zaseda „v desetletju, za katerega so zna-gleffo Puščajoča nasprotja in krize, ki nareku-;ljn) ^^ložljivo potrebo po vzpostavitvi novih L.. Cnejših mednarodnih odnosov.
ve^ ^ Qt‘ tudi probleme lakote, stalne revščine, , ^0Seln°sti, bolezni in neznanja. Šele v takš-»'°bMetU b° lahko vsako ljudstvo popolnoma Ho 'if,! n° in neodvisno ter v sodelovanju z dru-B°V nar°di razvilo svoje možnosti za skladen 11,0 \^L.arski in socialni razvoj in zmanjšalo gospo-m 1 Prepad, ki razdvaja človeštvo: “
^ r0l
tov- Tito v svoji poslanici,
‘ Dalje ugo-,da je treba
P ij gre za zelo kompleksno svetovno proble-f ki jo zelo intenzivno preučujejo ugledne ;hc >(^ne znanstvene institucije, posebej pa po-jerf % VeHko pozornost temu vprašanju Organiza-s 1 oSe?~ruženih narodov, ki s pomočjo svojega ,3 i' ilh/foka sklada za populacijsko^ aktivnost ^ spodbuja raziskovanje, informiranje, /k j 'n Seveda tudi akcije na’ področju popula-^ ^niranja družine. Veliko se s popula-.?r°blematiko ukvarjajo tudi specializirane OZN, kot so WHO (svetovna zdravstvena t^eija), UNESCO (agencija OZN za pro-1 V" Vz£°i0) in seveda tudi Mednarodna orga-llo dela (ILO), ki proučuje gibanje prebival-11 njegove posledice predvsem s stališča ~<v ie^a ~ zaposlenega prebivalstva, ter agencija
113 ’Za Prehrano in kmetijstvo FAO.
,# 0,
ni1 ^2
f t	si nekaj zanimivih ugotovitev v zvezi z
ej1 t‘%le>n in strukturo svetovnega prebivalstva. J ffin,.0 tisočletje je poteklo, da je število zemlja-°seglo milijardo ob i ,, ,Cje Toda že 130 let kas fkk, Svetovno prebivalstvo
l'fJI
^kL^glo milijardo ob prelomu 18. v 19. ti Te/e e’ ze let kasneje - leta 1930 -
milijardi, da bi
^9/ce Ze leta 1975 ugotavljali 4 milijarde prebi-pAfo ' Predvideva pa se porast do leta 1985 na 5 in v zadnjem desetletju 20 stoletja na n° 7 milijard prebivalcev.
Je M$tfanarodna organizacija dela je ob letu prebi-
0	■ lzdala posebno študijo, v kateri posreduje
#	zanimivih podatkov in napovedi, ki
j s®,11« j- iai° neverjetno dinamiko rasti prebival-
fkušajo orisati (statistično) posledice prebivalstva" zlasti v času po II.
, PvVtviL^ini- V deželah v razvoju (Afrika, Azija, ^nierika) se bo do leta 2000 gibala rast
1	ii|e 4* sde letno od 2,6 do 3 %. Toda ali bodo e zavoljo obstoječih gospodarskih pa tudi
političnih odnosov v svetu lahko zaposlile to delovno silo? Na svetu je bilo leta 1970 3,632 milijard prebivalcev in od tega 1,5 milijarde delovne sile, leta 2000 bo svet štel 6,5 milijarde prebivalcev in od tega bo blizu 2,6 milijarde parov ..delovnih rok".
V začetku 19. stoletja je znašalo število delavcev (aktivnega prebivalstva) 440 milijonov ali tretjino tedanjega prebivalstva. Za leto 2150 pa strokovnjaki napovedujejo, da se bo število ,,delavcev" dvignilo na 5,2 milijarde. V štirih stoletjih (od 1750 do 2150) kaže, da bo Latinska Amerika dosegla najhitrejšo rast delovnega prebivalstva. Afrika - doslej je bila zanjo značilna zelo zmerna rast delovnega prebivalstva - bo prav tako beležila zelo hiter porast ob koncu 20 in v 21. stoletju in se bo predvidoma ustalila leta 2150 pri približno milijardi delavcev.
Kako se bo razvijala starostna in spolna struktura delovne sile v svetu do leta 2000? Seveda obstaja več napovedi, ki so nekoliko različne zavoljo različnih metodoloških pristopov. Zato navajamo le eno. V deželah v razvoju bo leta 2000 24,7 % ekonomsko oziroma delovno aktivnega prebivalstva mlajšega od 25 let (leta 1970 31,7%), 49,9%> bo ljudi med 25 in 44 letom (leta 1970 44,2 %) ter 25,3 %>, ki bodo starejši od 45 let (leta 1970 24,1 %). Torej občutno povečanje števila ..starejših" (od 25 let naprej), pri čemer bo - v razvitem svetu seveda - odločilno vplivala tudi daljša življenjska doba.
Če se dotaknemo samo še problema šoloobveznih otrok (med 5. in 14. letom), čeprav gre v primerjavi z drugimi vprašanji (hrana, gospodarski razvoj itd.) za sorazmerno manj težak problem, vidimo, da je bilo leta 1965 v deželah v razvoju 560 milijonov šoloobveznih otrok, leta 2000 pa jih bo že več kot milijarda! Podvojiti bo treba torej šolske zmogljivosti! Vprašanje' nepismenosti se kljub številnim akcijam vse bolj zaostruje zavoljo ..eksplozije prebivalstva": Absolutno število nepismenih ljudi v svetu se vsako leto poveča od 15 do 20 milijonov!
Še bi lahko nizali podatke in ugotovitve, toda vrnimo se h konferenci OZN o prebivalstvu. Želimo, kot je zapisano v Titovi poslanici, da „vsi, ki si želijo napredka človeštva, pričakujejo, da bo konferenca predlagala takšne rešitve o razvoju in prebivalstvu, ki bodo izražale težnje vseh članov svetovne skupnosti. “ Razmišljanje in dejavna udeležba naše države v reševanju takih svetovnih problemov pa ostaja ena najpomembnejših aktivnosti v naši neuvrščeni politiki kot tudi v mednarodnem delavskem gibanju.
ANDREJ ŠKERLA VAJ
ZVONKO ŠTAUBRINGER:
TITO -
DRŽAVLJAN SVETA
»Predsednik Tito se je zavedal, da delitev povojnega sveta na dve sprti strani ogroža mir in prizadevanja na novo osvobojenih narodov, da bi odstranili posledice fevdalizma in kolonializma. Bilo je jasno, da je edina pot za preprečitev konfrontacije - neuvrščenost.«
Tako je med drugim zapisala o Titu, državljanu sveta, enem najpomembnejših arhitektov aktivne miroljubne koeksistence in neutrudnem borcu za mir v svetu, hčerka njegovega velikega soborca Nehruja in predsednica indijske vlade Indira Gandhi v predgovoru h knjigi. In pristavila: »Ta knjiga po pravici opisuje predsednika Tita kot državljana sveta. Malo državnikov je storilo več za izgradnjo novega svetovnega reda, ki temelji na zaupanju, enakosti in sodelovanju med narodi.«
Na blizu 400 straneh avtor knjige popisuje trideset let dolgo pot predsednika Tita, da bi pokazal in dokazal človeštvu, kako se je vendarle možno izogniti novi katastrofi. Na tej poti se je predsednik Tito srečeval z mnogimi uglednimi državniki, politiki, kulturnimi, družbenimi delavci pa tudi s preprostimi ljudmi.
Mnoge Izrečene besede in mnoga srečanja so ujeta na straneh knjige TITO - DRŽAVLJAN SVETA. Ne samo zanimivo branje- čeprav tudi to - slikovit prikaz boja predsednika Tita za miroljubno sožitje med narodi sveta! Knjiga, ki bo privlačna za vse sedanje generacije, knjiga, ki bo vsakomur razumljiva!
»Titovo ime in njegova dejanja so vtkana v vse sodobne tokove mednarodnih odnosov, v boj vseh narodov sveta proti hegemonizmu in imperializmu, hkrati pa za svobodo, za medsebojno razumevanje in sodelovanje« -pišev predgovoru Mitja Ribičič. »Prav to potrjuje ta knjiga in izjave mnogih državnikov, znanstvenikov, kulturnih delavcev in drugih pomembnih osebnosti, ki vidijo v Titu nosilca progresivnih prizadevanj človeštva, velikega državnika sveta.«
INA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU V ZALOŽBI ČZP »DELAVSKA ENOTNOST« IN V SODELOVANJU Z NIP »RADNIČKA ŠTAMPA« BEOGRAD:
Zvonko štaubringer:
TITO - DRŽAVLJAN SVETA
Knjiga je vezana v platno, opremljena s ščitnim ovitkom, tiskana na finem, brezlesnem papirju. V knjigi bo šestnajst strani ilustracij na umetniškem papirju.
NAROČILNICA št..........
Nepreklicno naročam pri CZP Delavska enotnost, Ljubljana
(z besedo) ................ ........................................ izvodov
knjige: TITO - DRŽAVLJAN SVETA po prednaročninski ceni 150 dinarjev za izvod.
Knjigo pošljite na naslov: .............................................. ..
Poštna št.:..............Kraj:........................................... ...
Priimek in ime podpisnika naročilnice:..........................................
’ V.................................,., dne ............................... 1974.
(Podpis odgovorne osebe - naročnika in žig, če naroča organizacija)
*
5
Socialni sporazum4
Haskih socialnih razmerah, za katere so v splošnem značilna laii^g 0Va,tja med delavci in delodajalci, velja kot zgleden primer ^hov S?orazumeTanja med podjetniki in delavskimi sindikati tako ^ ..socialni dogovor", ki so ga po dolgotrajnih pogajanjih Some'lelavski sindikati in industrijsko združenje iz Prata, enega teT^bnejših bazenov tekstilne industrije v Italiji. j*elavec 1,1 sP°razumu sta se oba partnerja obvezala, da bo poslej vsak %lfit0zir°ma uslužbenec prispeval 1 % od svojega zaslužka za ?‘tr't£tnaev, Soc'alnega programa. V ta namen je bila imenovana tudi B Vskih .	ki jo sestavljajo predstavniki industrijcev ter
Po8t>dben Sindikatov, njena naloga pa je skrbeti za uresničevanje in**0 s*c*eniemh socialnih del.
j ustrijj računu se bodo na območju 10 občin, kjer je v tekstilni stedstva ZaP°slenih kakih 50.000 ljudi, v poseben sklad natekla v‘a*m 3,5 milijarde lir v treh letih. Podpisniki tega int so Pogodbeno določili tudi socialna področja, na katerih Ub *'vljenjVen'ra*'' ^re za socialna dela, ki najneposredneje vplivajo d^^Vitev 'n Počutje delavcev, za graditev otroških vrtcev, za j*avcev z ,mreže ambulant medicine dela ter za ureditev prevozov Pb Za Ihed'J*Vn'm* Prometmmi sredstvi. Pretežni del sredstev naj bi ^ili Za 1Clnske namene, kakih 20 % sredstev tega sklada pa bodo
tki vsakoUred.tev Prev°zov delavcev.
Ustt s°eialno področje, ki naj bi ga zdaj s sredstvi omenjenega O0 s0 Q?Zneie razvili, so določili nosilce oziroma izvajalce nalog, kv^ihske k*6 za<*°lžene, da uresničijo program graditve vrtcev, (J| dl ptev oblasti, da izvedejo načrte s področja medicine dela in t4vile tov°Z0V delavcev. Več pomembnih socialnih nalog pa bodo vame same.
N.Ž.

KAKO TRGUJEMO S SVETOM
Zelena luč za države v razvoju
Naše trgovanje s svetom se razvija v zelo zapletenih razmerah, predvsem še zaradi energetske krize, podražitve hrane in osnovnih surovin in naraščanja inflacije doma in v svetu. Nič čudnega, če naglo naraščajo tudi primanjkljaji v plačilnih bilancah številnih držav v razvoju ter celo v nekaterih razvitih državah Zahodne Evrope.
Razmere v svetovni trgovini, kakor tudi na drugih področjih mednarodnih odnosov so v zadnjem času polne ekonomskih nevarnosti, med katerimi sta največji krepitev protekcionizma in vračanje na avtarkične koncepte razvoja posameznih držav oziroma brezobzirna ekspanzija njihovega izvoza na tuja tržišča.
Razumljivo je, da se hkrati z mednarodnimi denarnimi zapleti in ob nekoliko napetih odnosih med „tre-mi velikimi" krepi zavest o nujnosti mednarodne solidarnosti v svetovnem merilu, kar se je odrazilo tudi v dekleraciji o uvedbi novega mednarodnega gospodarskega sistema na posebnem zasedanju Generalne skupščine OZN. Slišati je vse več opozoril, da človeštvu v kratkem preti pomanjkanje hrane, kar bi lahko odločilno vplivalo na usmeritev dosedanjih gibanj.
In kakšna je vloga Slovenije v sedanjem mednarodnem trgovanju?
Blagovna menjava s tujino je bila v Sloveniji v prvem polletju skoraj za polovico večja kot lani, vendar je začel izvoz že upadati, kar je posledica postopne preusmeritve prodaje industrijskega blaga na domači trg. Izvoz kmetijskih pridelkov in živine upada zaradi bistveno poslabšanih zunanjih pogojev, zlasti pri njihovi prodaji v Italijo. Struktura izvoza se poslabšuje tudi zaradi hitrejšega naraščanja izvoza reprodukcijskih materialov - tudi tistih, ki bi jih domača proizvodnja nujno potrebovala in jih je zato prisiljena uvažati, večkrat po precej višjih cenah, kot
so naše izvozne.
Tudi uvoz slovenskega gospodarstva je v prvem polletju narastel skoraj za polovico v primerjavi z lanskim, kar je znatno manj kot v državi (74 %). Letos se je namreč močno povečal uvoz prek zvezne direkcije za rezerve za kasnejše intervencije na domačem trgu.
V strukturi uvoza zlasti naglo narašča delež reprodukcijskega materiala (za 66 %). Dosedanja gibanja uvoza in razmere na svetovnem trgu nas opozarjajo na nujnost, da bo moralo slovensko gospodarstvo v prihodnje - kohkor bo le možno -zmanjšati svojo odvisnost od uvoženih surovin in polizdelkov.
Blagovna menjava naše republike s tujino se je že začela izboljševati v korist obsežnejših gospodarskih stikov z državami v razvoju. Tako smo okrepili trgovanje z državami v razvoju (delež v skupni menjavi Slovenije se je povečal od 5,2 % lani na 6,6 % letos), in. to predvsem zaradi intenzivnega naraščanja izvoza. Trgovanje s socialističnimi državami se tudi letos razvija nekoliko manj
intenzivno kot z drugimi regionalnimi področji, medtem ko so zahodne države ohranile svoj delež v slovenski blagovni menjavi (76,5 % naše blagovne menjave s tujino), vendar pa v menjavi z njimi narašča uvoz hitreje od izvoza.
Zaradi znatno hitrejšega naraščanja uvoza blaga od izvoza se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim deficit jugoslovanske blagovne menjave več kot podvojil. Značilno za gibanja v letošnjem letu pa je, da tako blagovna menjava kot tudi deficit z deželami v razvoju in s socialističnimi državami naraščata bolj naglo kot z zahodnimi, razvitimi državami. Tudi struktura izvoza in uvoza opozarja, da smo sprožili proces postopne dekoncentracije blagovnega deficita od zahodnih razvitih držav na druge predele sveta, čeprav je deficit v absolutnem znesku, ki ga ustvarja jugoslovansko gospodarstvo z zahodnimi razvitimi državami, še vedno zelo visok. V petih mesecih letos je znašal dobrih 900 milijonov dolarjev!
V. O.

Reka »leta 2000«
Pred časom je bilo v Opatiji posvetovanje o dolgoročnem razvoju Reke do leta 2000 v razvoju Hrvaške in Jugoslavije. Luka naj bi postala v letu 2000 osrednja jugoslovanska, vodilna sredozemska pa tudi ena največjih evropskih luk; imela naj bi namreč med 70 in 90 milijonov ton prometa letno.
Ze bežen pogled na omenjeno problematiko pa nas preseneča: Slovenija je v prometnih povezavah Reke praktično izpuščena, in to kljub neposredni bližini in ob dveh možnih prometnicah. Bolj konkretno: cestna smer proti Postojni ima le nekaj manjši obseg prometa kot smer proti Trstu, obseg železniškega prometa je na obeh progah - proti Pivki in proti Delnicam približno enak. Vsi avtomobili, agencijski vlaki iz zahodne Evrope ter večina mednarodnih brzovlakov pripelje na Reko iz smeri Pivke. Večina kontejnerskega prometa reške luke pa so pošiljke slovenskih podjetij.
Eden izmed razlogov za reško odpovedovanje prometnim tokovom prek Slovenije je vsekakor v še vedno živem ostanku dolgoletne izolacije Slovenije v vseh konceptih razvoja prometa v sosednji Hrvaški. Ta izolacija je bila v zadnjih letih tudi večkrat objavljena v različnih strokovnih revijah. Nikakor pa vse krivde ne gre iskati le na hrvaški strani, marveč je je njen znaten del tudi pri nas. Veijetno ni dovolj, če se o tem vprašanju dogovarjajo le na ravni skupnosti za ceste, železniških podjetij ali luk; nujno bi bilo treba omenjene probleme razrešiti še na kateri od višjih ravni samoupravnega dogovarjanja v državi
HRVAŠKA
DOKLEJ PO DVOJE STREH?
V Karlovcu izvršni svet občinske skupščine energično zahteva, da lastniki stanovanjskih hiš vrnejo ključe družbenih stanovanj, ki jih še zasedajo. Gre za uresničitev lanskoletnega sklepa sindikatov, naj vsi lastniki, ki so zgradili lastne hiše in še stanujejo v družbenih stanovanjih, vrnejo ključe od teh stanovanj, da bi se vanje lahko vselili prosilci, ki že leta
OD NAŠEGA DOPISNIKA
Deficit v zunanjetrgovinski menjavi
Črno goro je v minulih sedmih mesecih obiskalo približno 430.000 turistov, ki so imeli več kot 3,5 milijona nočitev. Turistična letina bo torej rekordna. Zanimivo pa je, da med turisti upada udeležba tujcev, kar pa seveda pomeni ua devizni izkupiček ne bo rekorden.
Industrijska proizvodnja v tej naši republiki letos stagnira v primerjavi z minulim letom. Mnogi kolektivi so se morali zavoljo pomanjkanja energije in reprodukcijskih materialov zateči h kolektivnim dopustom, marsikje so ukinili tretjo in celo drugo izmeno. Vendar pa to ni bil glavni razlog, da je, denimo, tobačna industrija dosegla v prvih sedmih mesecih letošnjega leta skoraj za tretjino manjšo proizvodnjo kot v enakem obdobju minulega leta. Elektroindustrija zaostaja za minulim letom za 7 %, kovinska industrija za 2-,6 %, industrija gradbe-
Najbolj občutljiva točka sedanjih gospodarskih gibanj v Črni gori pa je nedvomno zunanjetrgovinska menjava. Zanjo je značilno, da uvoz narašča precej hitreje od izvoza. Tako je črnogorsko gospodarstvo ob polletju letos izvozilo blaga v skupni vrednosti 658 milijonov dinarjev, kar je sicer za 53 % kot v enakem obdobju lani, vendar pa se je uvoz že povzpel na skoraj milijardo dinarjev in je v primerjavi z minulim letom večji kar za 123 %. Uvoženo blaga se je bistveno podražilo, tako Črna gora jadra še v globlje inFla-cijske vode, kar predstavlja v sedanjem trenutku tudi največjo težavo gospodarskega razvoja.
J. STOJANOVIČ
Brez urejenih odnosov ni čistih računov
čakajo na streho nad glavo.
Po podatkih je v Karlovcu več kot 160 takšnih družin. Posebna komisija bo zbrala podatke, koliko uživalcev družbenih stanovanj, ki imajo še drugo lastniško stanovanje, je oddaljeno od službenega mesta od 10 do 20 km in se v službo lahko pripeljejo z lastnimi avtomobili ali avtobusom, potem pa bo ukrepala.
Podatki kažejo, da obremenitve gospodarstva še naprej naraščajo. Zelo so se dvignile zakonske obveznosti gospodarstva, k čemur so v največji meri prispevale obveznosti po predpisih republike. Zlasti naglo narašča davek na dohodek temeljnih organizacij združenega dela.
Trenutno je gospodarstvo v obdobju nezdrave, pretirano visoke konjunkture, ki izvira iz sorazmerno močnih oživitvenih ukrepov in temelji na sproščeni kreditno-monetarni politiki in zapiranju tržišča. Čeprav visoka stopnja rasti olajšuje kratkoročno razreševanje posameznih gospodarskih in družbenih problemov, kot na primer delovne sile, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in povečanjg priliva delovne sile, pa jo redno spremlja pojav nestabilnosti, zastoj v preusmerjanju proizvodnje, deficit plačilne bilance itd. Tak razvoj vodi k zmanjševanju vrednosti domače valute, upadanju zanimanja proizvodnje za izvoz, zbuja uvozne apetite ter vnaša v devizni in zunanjetrgovinski režim ter v režim cen ponovno vse močnejše elemente distribucije in administriranja. Vse to pa onemogoča hitrejše izpopolnjevanje deviznega in zunanjetrgovinskega sistema ter hitrejše odpiranje in tesnejše povezovanje jugoslovanskega gospodarstva s tujimi trgi. Zato bi nedvomno morali v celotni
utorsto
iTt*
melbrosia
Rld
®
nega materiala za 0,3 %. Od skupno 18 industrijskih panog vsaka tretja v letošnjem letu izpričuje bolj ali manj očitna znamenja stagnacije.
Tudi dohodki proračunov
v \/	•
naraščajo
Bruto dohodki proračunov znašajo v prvem polletju letos 28.071 milijonov din, kar je za 15 % več kot v istem obdobju lani. Od tega odpade na proračun federacije 15.197 milijonov din, kar je za 16 % več kot v prvem polletju lani. Največji relativni porast so dosegli proračuni republik in pokrajin. Vanje se je.zlilo 3.913 milijonov din ali za 25 % več kot v istem obdobju lani. Polletni proračunski dohodki občin pa znašajo 5.778 milijonov din in so za 18 % višji kot v prvem polletju lani.
Gradnjo nove avtoceste Za-greb-Beograd naj bi pričeli že spomladi leta 1975. Prvi del od Zagreba do Okučana v dolžini 109 km naj bi gradili tri leta. Za gradnjo bi potrebovali 2 milijardi dinarjev. Denar naj bi zagotovilo združeno gospodarstvo, sedem združenih kolektivov gradbenih podjetij Hrvaške, ki bodo ustanovila poslovno — interesno skupnost za gradnjo
avtocest na Hrvaškem, repub-liški sklad za ceste, delno pa inozemski krediti z odplačilnim rokom 15 let po dograditvi prvega dela. S cestnino bi lahko letno zbrali 300 milijonov dinarjev in tako v desetih letih zagotovili denar za nadaljnjo gradnjo ceste proti Beogradu.
Vsak po svoje
Za gradnjo tovarn gre pri nas tudi po nepotrebnem veliko denarja. Tako denimo 13 tovarn traktorjev planira letno proizvodnjo 200.000 teh strojev, domači trg pa lahko kupi največ 60.000 traktorjev. Vse kaže, da se proizvajalci traktorjev niso
— Čudno, da gre negospodarskim panogam tako dobro in tudi plače so tam boljše kot v gospodarstvu.
— Nič ni čud-
no, saj nimamo negospodarskih težav, ampak samo gospodarske.
ničesar naučili iz razmer, v kakršne je zašla naša avtomobilska industrija. Tudi proizvodnja cementa bo leta 1977 presegla domače potrebe za 2,5 milijona ton. Nove tovarne cementa namreč grade v bližini Zagreba, v Labinu, Solinu, Lukavcu, Kosjeriču, Plevlju, Beočinu, Anhovem in še kje. Podobne razmere so tudi pri proizvodnji azbestno-cementnih izdelkov. Čeprav sedanje zmogljivosti zadoščajo za domače potrebe, gladijo še tri tovarne: v Ušju v Makedoniji, na Kosovu in v Tuzli. Takšnih primerov je še nekaj, vsi pa kažejo, da se še nismo povsem poslovili od dosedanje prakse našega gospodarskega razvoja, ki jo je mogoče izraziti v reku: vsak po svoje — v skupno škodo!
Štipendija
iz
Titovega
sklada
Jeseni bo začelo 6000 mladincev in mladink prejemati štipendije Titovega sklada, najboljši med njimi pa bodo prejemali štipendije do višine poprečnega osebnega dohodka, oziroma 2.200 dinarjev. V sleherni občini bodo sestavili seznam kandidatov za te štipendije, sezname pa bodo posredovali skupščini Titovega sklada v republikah ter pokrajinah. Na skupščini bodo določili končne dobitnike teh štipendij, ki so v prvi vrsti namenjene mladim delavcem in otrokom mladih delavcev.
SRBIJA
ČRNA LISTA
Te dni so opravili popis nekaj deset delovnih organizacij, v katerih so prejemali posamezniki večje dohodke, kot je s sporazumom določena republiška zgornja meja - 7500 dinarjev mesečno. Popis je zajel organizacije, ki vsekakor zaslužijo družbeno kritiko. Pri objavi teh „nadsporazumskih“ dohodkov
pa so sestavljavci črne liste pozabili na bistvo problema: ni vprašanje, koliko je kdo prejel, pač pa, za kakšno delo in za kakšne poslovne rezultate so biU izplačani ti dohodki.
Žal se tudi večina samoupravnih sporazumov podobno kot v Srbiji tudi v Sloveniji ne ukvarja s tem vprašanjem.
TE DNI SO |
KRAlG?
gospodarski instrumentarij vgraditi še učinkovitejše protiinflacijske instrumente^
Razvoj gospodarstva in družbe' torej ni odvisen samo od tega, ali bomo priznali in upoštevali tržne zakonitosti, temveč tudi od tega, kako bo naša samoupravna družba na vseh ravneh opravljala svoje delo in izpolnjevala svoje dolžnosti. Uspešno opravljanje dela vseh samoupravnih ustanov in organizmov je možno le ob smotrni delitvi dela, ob jasni opredelitvi pravic in dolžnosti posameznih samoupravnih organizmov. Za nadaljnji razvoj gospodarstva je zato zelo pomemben nadaljnji razvoj sistema družbene normativne dejavnosti, ki mora biti usklajena z razvojem samoupravnih odnosov. Neskladnost na tem področju ima za posledico slabše gospodarjenje in s tem manjšo učinkovitost samoupravljanja. Zato bi bilo koristno čim-prej zasnovati v duhu nove ustave takšno delitev dela, odgovornosti, pravic in dolžnosti, ki bo najboljša za današnji in jutrišnji razvoj materialne osnove samoupravljanja in s tem tudi drugih odnosov v družbi. Še posebej velja to za razmejitev dela in pristojnosti med občinami, republikami in federacijo na osnovi naše nove ustavne ureditve.
V. B.


Avto cesta Zagreb—Beograd spomladi 1975
5
SERGEJ PREDSEDNIK ^ SEDSTVA SR SLOVfl V GOVORU OB 30 NICI OSVOBODITVE NINE PRI SEVNICI:
V sistem pospeši razvoja manj razvit^1 močij je treba vnesti p spremembe in izpop0,lj da občinske meje ne več ovira za organski1’ gospodarstva in dru^ dejavnosti v manj sosednih krajevnih skuf oziroma njihovem s° vanju in povezovanja enakimi pogoji z 2al siranimi gospodarskiin11 nizacijami in bankam1’ bo treba izpopolniti ^ zakon in omogočiti;, bodo takšna obrnočj3, so Brkini, Haloze, km skupnosti nekaterih, sednih občin na h0 skem, obm ej n e ' k[a| skupnosti na Tolmin oziroma ob avstrijsk' razvijale pod enakimi P tako da ne bo breme vomosti za njihov ra2 celoti padlo na oK skupščine njihovih
na proračunski način
ciranja.
DR. IVO MARGAN, sednik RK SZDL Hi razgovoru za list Kon1
Imam občutek, da se., nov#
pogosto pri naših
urednikih, pojavlja v ol,(
negativnih pojaV°v strah, da izost#/
I
vanju
ločen , tičnejši odnos. Ni motiva polemiziranje, za navaja® česa, kar je bilo rečeno E
tovljeno. Bolj bežijo v , definicije, nekakšna stel6,,1
n*0}
gesla, nevtralna, ki razburjajo, ki so v neke111 na začrtani liniji, toda n6 L jajo rešitev in sploh ni1- j
Ce gre za kak govor, je l2. izluščeno tisto, kar je 11 jj!
■
■
■
■
■
■
bitno, kar je navajanje r6^/
sklepov. Toda spuščanja v,
samega vprašanja ali ”0l$ nja“ splošnih ugotovitev ^ pov, celo tudi naših kon# j' . tega ni! Tisk se izogibaie (j bi s pomočjo teh sklep0'^;
9 lili posamezno vprašan]6 ^ polnoma določen način,’ji kazuje tudi rešitev. Ve6 p tudi govori posamezni11 ■{ cionarjev in družbenop0y delavcev, ne glede na i0’A teh govorih morda tud* nekatere težave in naniz® ‘ tare kritične ugotovi1 '
‘ sredovani tako, da je 10 ■ pogosto so navedene *
solucije in podobno.
Tak®
JUH"'
mativnost ne izpolnjW .J funkcije, ki bi bila P jjPj
koristna za konkretno v i vršilnih političnih teles
gatov.	^
IVO MARENK, P0^ republiškega sekre^Ld kmetijstvo in gozu3?y razgovoru na tiskovd1 rend:	A
V razmerah, ko S)C J zadržati sedanji obsee mesa, proizvodni Jr p, stroški pa skokovit ^ ščajo, tar povzroči J težave tako živinorejci tudi klavniški iimuS J
ni mogo^j
trgovini,
kovati pocenitve ^j Sloveniji bomo konca leta od 3-^ J 4.000 ton tržnihPf.J mesa. Teh pa v Slo . p bo mogoče skladH^ je možnost
mesa v tujini, za k3 ^ odločil ZIS, v teh ^ najboljša rešitev-
bomo poskrbeli
večanje
lastnih ‘.'"e žf, zmogljivosti, za •f rJ0v
a
■
■
gotovijen denarij vemjt naj bi v pjv* '•',1 •
dili več hladilnic- ,tj ^ bo mogoče sklad^^rj

&
5.000 ton blaga-dilnic bo dogmi® pomladi, najprej ^ C Soboti, Novi Gon
(J
1
tl

ione*" |
a*1
IZ NAŠE DRUŽBE
PODOBE
Lli našega
ČASA
i
Si bral?
Kaj naj bi bral? Povabilo iz Kioske ...
Aha, tisto misliš... Po Pavici povedano: samo na-s °v sem preletel. Menda gre Za reklamo ali nekaj takš-ne8a, če se še prav spo-
'Pinjam.
Za reklamo!? Ne vleci
-	Tako? Petdeset turistov iz Slovenije?
— Ja, petdeset iz Slovenije!
— Koliko bo pa to veljalo?
—	14.400 dinarjev na osebo. A kdor bi želel prenočevati v enoposteljni sobi, bo moral doplačati dnevno še po 210 dinarjev. Sicer pa - le zakaj briješ norca iz mene!? Kar priznaj, da si tudi ti na spisku!
— Če ti rečem, da nisem, nisem! A na Kitajsko bi šel, ne rečem dvakrat, da ne. Kdo pa to potovanje organizira?
poklicno zanima razvoj in napredek te še vedno dokaj skrivnostne države.
— Kaj ne poveš! Glej, glej, kdo bi si mislil. Navsezadnje se tudi jaz nekoliko zanimam za razvoj in napredek Kitajske, zakaj ne, še posebno, če človeka to nič ne stane. In kje se-je treba prijaviti?
— Saj to je tisto: prav tega ne vem. O tem nikjer nič ne piše. Samo to piše, da bodo delovne organizacije in sindikati svoje člane na Kitajsko poslali, prav nič pa se ne agitira za prijave ...
- A če kakšen od tistih,
NA KITAJSKO!
„ ! no za nos,, prosim te! °tovo greš tudi ti, pa ti je nerodno priznati.. .
. " Kam naj bi šel jaz, pro-simte?
" Na Kitajsko vendar!
" Prvič slišim. Kje si pa Pet to pobral?
. ~ Na, beri! Vso reč sem ra™ ‘	iz časopisa. „V
ufi n boto’ 19. oktobra letos, ^tančno ob 10. uri', bo po-
i.	el0 z beograjskega leta-ca prvo letalo z jugoslo-_ariskimi turisti v Ljudsko N^bliko Kitajsko in pri-k.4*0 že dan pozneje v Pe-■pžn. Nato bo sto jugoslo-ai*skih potnikov, od tega Novica iz Slovenije, trinajst N Potovalo po tej daljni in No znani deželi ter se 3. °vembra vrnilo v do-Novino«
— S posredovanjem kitajskega veleposlaništva v Beogradu in uradne kitajske turistične agencije China International Travel Srvice iz Pekinga ga pripravljajo beograjski Biro za odmor rad-nika, ljubljanska turistična organizacija za rekreacijo, iz-letništvo in letovanje delavcev „Alpe Adria“ in beograjski JAT - Air Yugo-slavia.
— Oho, potemtakem gre za letovanje delavcev, če te prav razumem.
— Ja, delavcev, kaj si pa mislil drugega! Tu piše, naj bi to potovanje ne bilo turistično v klasičnem smislu, temveč naj bi jugoslovanske delovne organizacije in sindikati poslali v največjo deželo sveta svoje člane, ki jih
ki jih bodo določili, ne bo hotel iti. . .
— Vidiš, potem bi pa lahko šla midva, za to gre. Če ti na primer ne bi hotel iti . . .
— O, jaz bi že hotel iti, zakaj ne?
— Prav! Morda pa bo le kdo takšen, ki ne bo hotel iti.
— Ali misliš, da bo tudi to v časopisih?
— Seveda bo. Saj veš, da mora biti avion poln, drugače se ne splača leteti tako daleč . ..
In moža pljuneta v roke in zavihtita krampe. Našo ulico namreč spet preko-pujejo: za nov kabel, kanal, elektriko ali kaj, kdo bi to vedel.
VINKO BLATNIK
de
d
OPAZOVALCI
Ko se je Os naslednjega dne zbudil, je Om že delal. Sedel je pred komandno ploščo vesoljske kabine in s svojim edinim očesom zrl na ekran, na katerem so trije ljudje nekaj jezno. razpravljali.
Vesoljska ladja X 7, ki so ji Zemljani rekli neznani leteči predmet in ki jo je veliki svet tretjega planeta osončja Alfa Cetavri že pred dobrimi tremi desetletji poslal v opazovalno misijo dežele pod Karavankami, je tisto jutro lebdela nad Gorenjsko.
Os je gledal pokrajino pod seboj in milo se mu je storilo, ko se je spomnil, da jo bo moral v kratkem zapustiti. Veliki svet mu je namreč predsinočnjim sporočil, da je njegova misija opazovalca končana, da ga bo zamenjal kolega Om kot mlajši kader in da ga že čaka prosto mesto v rekreacijskem centru na domačem planetu. Primopredaja, mu je rekel delegat sveta, ki je zadolžen za opazovalno službo, naj traja največ mesec dni, računano z zemeljskimi merili.
„Zdaj je torej drugi dan te nesrečne primpredaje, “ je pomislil Os in potisnil svoje starikavo telo na sedež pred ekran. Omovi možgani pa te misli niso ujeli. Tako je bil zaverovan v dogajanja na zaslonu, da je komajda zaznal prisotnost svojega starejšega kolega. „Ze pol ure jih poslušam," je dejal mladi vesoljski opazovalec, pa sploh ne vem, o čem govorijo. Kar naprej omenjajo nekakšno kadrovsko politiko in se jezijo nad kršitvami demokratičnih načel na tem področju. “
Os je s kančkom očesa pogledal na ekran in ko je videl stare znance iz organizacije združenega dela „Kovinaprom ", mu je na obrazu zaigral smehljaj.
,,Pritisni na deveti gumb časovnega stroja, "je dejal, „in ga naravnaj tako, da boš zvedel, kaj se je dogodilo v tem podjetju pred dobrim mesecem dni. “
Om je storil, kot mu je velel starejši kolega, in na ekranu je zagledal sestanek kadrovske komisije.
Predsednik komisije je govoril:
„Spričo tega, ker je dosedanji direktor odšel v zasluženi pokoj, sem sklical tole sejo, da bi se dogovorili o kriterijih, ki naj bi jih upoštevali pri izbiri novega direktorja. Ugotoviti moramo, kaj je osnovno: strokovna sposobnost kandidata ali njegova politična razgledanost, izobrazba ali praksa, izkušnje v našem podjetju ali izkušnje v drugih delovnih organizacijah? "	'
„Tri dni so razpravljali," je pojasnil Os," in končno so se sporazumeli, da se ne morejo sporazumeti. In so poklicali na pomoč Zavod za uresničevanje samoupravnih odločitev. Le-ta je poslal v „Kovinoprom" skupino strokovnjakov za kadrovska vprašanja, ki so jim svetovali, kaj naj storijo. Že
naslednjega dne so objavili v dnevnem časopisu razpis za novega direktorja, v katerem so zahtevali od morebitnega interesenta strokovno znanje in politično razgledanost. Nedavno tega so poklicali predse vse kandidate. Bili so trije. Prvega so pobarali: „Koliko je dva plus dva minus tri." Kandidat za direktorja se je smejal in je rekel, da na takšna vprašanja sploh ne bo odgovarjal. Drugemu so zastavili isto vprašanje in je dejal: „Seveda, to je ena. “ Tretji pa je, ko je slišal ta odgovor, povedal: ,,Ne bo držalo; dva plus dva minus tri je lahko tri ali pa minus ena - odvisno od trenutnih gospodarskih instrumentov, ki jih je predpisala zvezna vlada. “ Potlej so vse kandidate še vprašali, če vedo, kakšna je razlika med zvezno in republiško ustavo, in prvi je povedal, da tega ne ve, drugi je dejal, da zvezna ustava velja za vso državo, republiška pa za republiko, in tretji je rekel, da bo o tem še razmislil in da bo pismeno odgovoril. “
„Kaj misliš, koga so sprejeli? " je vprašal. Om sploh ni razmišljal. ..Tretjega," je dejal, „in lahko ti povem, zakaj so se odločili zanj. “
V vesoljski ladji X 7 je tedaj zadonel Osov krohot, takšen, kot bi se smejali ljudje. Bil je namreč glasen in Om, ki je bil programiran na miselni razgovor, se je z vsemi štirimi rokami zatisnil ušesa. Njegov starejši kolega pa je dejal:
,,Nobenega od teh treh niso sprejeli. Direktor je postal četrti in hkrati tudi nepredvideni kandidat, ki se sploh ni prijavil na razpis. Poslali so ga z občinskega komiteja. “
„Zato se torej tile zemljani jezijo, “ je ugotovil Om, „bili so kandidati in sedaj. ..“
,JVe bo držalo," mu je vskočil v besedo Os, „tile fantje, ki jih gledaš na trinajstem ekranu in ki govorijo o kršitvah demokratičnih načel kadrovske politike, so člani odbora za delavski samoupravni nadzor, ki bi morali poskrbeti, da bi ob tako pomembnih zadevah, kot je izbira direktorja, sodelovali vsi delavci. Sestajajo se že vse minule dni in veliko govorijo, težava pa je v tem, da tale odbor v „Kovinopromu “ le kritizira, ukrepati pa še ne zna. Morebiti bi morali tudi v občinskem komiteju ustanoviti odbor delavske kontrole, ki bi Zemljanom v praksi pokazal, kako se tej reči streže. “ Potem je Om molčal. Niso ga namreč programirali tako, da bi razumel, zakaj Zemljani o nečem veliko govorijo, hkrati pa nič ne storijo, da bi svoje zamisli tudi uresničili.
Tako še je končal drugi delovni dan primopredaje v vesoljskem vozilu prebivalcev tretjega planeta iz osončja Alfa Centravri. O njunem tretjem delovnem dnevu pa bom pisal v prihodnji številki našega lista.
JANEZ VOLJČ
~ ^ ’ __________________________________________________________________________ .
r'
Čisti računi
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN DOGOVARJANJE
V večini slovenskih občin izvajajo programe samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z dogovorjenimi obojestranskimi obveznostmi iz sporazumov. Kaže pa, da bo prišlo jeseni zaradi nestabilnosti cen do popravkov programov. Kakšne izkušnje imajo pri tem v Mariboru in kakšni so njihovi predlogi pri bodočem programiranju, nam je pojasnila MARINKA ČEKOV, načelnica oddelka za občo upravo in družbene službe pri občinski skupščini Maribor.
„Če primerjamo programe in realizacijo, potem moramo poudariti, da so vse štiri samoupravne interesne skupnosti (temeljna skupnost otroškega varstva, izobraževalna skupnost, kulturna in telesno kulturna skupnost) te programe izvajale s polno mero odgovornosti. Prisotni sta bili racionalizacija in kvaliteta, kar dokazujejo opravljene naloge SIS.
Samoupravne interesne skupnosti bodo morale v bodoče še skrbneje pripravljati programe, tako da bo aktivnost nenehno prisojna. Predvsem to zadeva kulturno skupnost in telesno kulturno skupnost, ki bi morali skrbeti, da se odpravi tako imenovana mrtva letna sezona. Mariborčani žive, delajo in si želijo prireditev tudi v letnem času. Prostorskih možnosti je veliko, po podatkih obeh skupnosti pa je dovolj tudi izvajalcev - domačih in tujih.
Izkušnje iz dosedanje prakse so pokazale, da se bodo morale samoupravne interesne skupnosti, kljub zelo opredeljenemu in samostojnemu izvajanju nalog iz svojih programov, za nekatere naloge vendarle dogovarjati med seboj in zanje nameniti potrebna sredstva, kot na primer za vlaganje sredstev v objekte širše uporabnosti, formiranje skupnega sklada za stanovanjsko izgradnjo, za naložbe sredstev za izobraževanje kadrov - štipendiranje itd. In še nekaj: za izvajanje vseh programskih nalog je nujno potrebna tudi dobro organizirana strokovna služba pri SIS in medsebojno dogovarjanje o strokovnem kadru, ki bo opravljal naloge za vse interesne skupnosti
Na kaj še posebej ne smemo pozabiti?
Ob podpisu samoupravnih sporazumov so se SIS obvezale, da bodo obveščale podpisnike o izvajanju svojih programov. To so dolžne narediti; in tudi prav je, da spregovorimo o problemih, da bodo delavci v Mariboru seznanjeni, zakaj posamezna družbena aktivnost ni tolikšna, kot je bilo pričakovati. “	j y
PRVE IZKUŠNJE Z DELEGATSKIM SISTEMOM V SEŽANSKI OBČINI SO DOBRE
Več stika
z volivci!
Z izvolitvijo delegatov v novo skupščino se je tudi v sežanski občini bitka za vsebino delegatskega sistema šele začela. Vendar so tu tudi že prve izkušnje. O teh sta nam govorila delegata zbora združenega dela sežanske občinske skupščine DARKO COTlC, ki dela v tovarni radijskih sprejemnikov Iskra v Sežani, ter SLAVKO FILIPIČ, ki so ga za delegata izvolili v kolektivu trgovsko-gostinskega podjetja Kras v Sežani.	.
DARKO COTIČ - O gospodarstvu in sploh o gibanjih v občini so doslej razpravljali le nekateri, o tem je razpravljal in odločal ozek krog ljudi, ki so bili že nekako profesionalci. Z delegatskim sistemom so se stvari bistveno spremenile, odločanje je prešlo v širši krog. Zdaj je možna tudi specializacija, da sc poposamezni delegat poglobi le v nekatere probleme, ki se porajajo v občini. Tako se lahko posamezni delegati posvetijo gospodarstvu, drugi otroškemu varstvu, šolstvu, trgovini in tako dalje.
SLAVKO FILIPČIČ - Delegatski sistem je zaživel. Delegacija se sestaja pred vsako sejo skupščine, prouči materiale in določi, kdo bo šel na sejo. Razprave v naši delegaciji so živahne, žal, pa jih še nismo uspeli prenesti tudi na kolektive. Materiali namreč prihajajo prepozno in so preobširni, zato jih pred sejami ne moremo temeljito predelati, še zlasti pa se ne moremo pravočasno pogovoriti z volivci in skupaj zavzeti stališč do vseh vprašanj.
DARKO COTIČ - Kar zadeva našo delegacijo in njeno povezavo s kolektivom, mislim, da smo v Iskri že precej storili, vendar je povezava med delegati in volivci še prešibka. Posebno kar zadeva prenos zadev od skupščine na volilce, medtem ko je prenos stališč od volilcev prek delegatov na skupščino že dobro zaživel. To sodelovanje bo zato treba čimprej razširiti, nujno pa bo treba delegate primerno izobraziti, da bodo natančno vedeli, kaj je krog njihovega dela.
Iz dosedanjih izkušenj pri delu delegatov v sežanski občini med drugim menijo, da bo treba v prihodnje delegate pravočasneje in ustrezneje informirati o stvareh, o katerih odločajo, drugič bo treba ustvariti še
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
Odslej bo naš znanec
LIDIJA PERKO je bila času Gorenjskega sejma Kranju zaposlena v paviljo1"1 ljubljanske Lesnine. Pril0* nostno seveda, saj je še ^ dentka pedagoške akademij* Kot mnogi dijaki in študenv si tudi ona že leta nazaj f išče zaposlitev. Zasluženi ^ nar se da še kako korisb111 uporabiti za počitnice moiju, knjige, obleke in nu^ ge druge stvari.
Bežno srečanje z Lidijo
več zaupanja, da je dogovarjanje v skupščini edina pot, ki pripelje najhitreje do ustreznega cilja in treba bo delegate ustrezno izobraziti.
V zvezi z izobraževanjem že pripravljajo program seminarjev, ki se bodo začeli jeseni. Organizatorji so Delavska univerza, občinska zveza sindikatov in občinska konferenca SZDL. Za pomoč delegacijam so imenovali tudi poseben politični aktiv, ki se bo povezoval v prvi vrsti z delegacijami v krajevnih skupnostih. Pomagal jim bo razreševati začetne probleme in usklajevati programe dela.
'S. K.
„Kako kaj cvete trgovina? Imate veliko kupcev? “ sem vprašal Lidijo, ki se je sprehajala med razstavljenimi spalnicami, dnevnimi sobami in sedežnimi garniturami paviljona Lesnine.
„Oh, kar dobro gre. Posebno po 15. uri je zelo velik naval in ljudje tudi kupujejo. Največ spalnice. Še največ dela imamo ob sobotah in nedeljah in pa 15. je bila gneča, ko so ljudje dobili plače.“
Lidija je zgovorna kot le kaj. Če bi se na primer zanimal za nakup dnevne sobe, bi mi jo ona prav gotovo prodala, saj zna biti nadvse simpatična.
„No, če vas že tako zanima, delam v paviljonu Lesnine na Gorenjskem sejmu že četrto leto. Sicer pa obiskujem II. letnik Pedagoške akademije v Ljubljani. Da, učiteljica bom.“
Pravzaprav Lidije ni bilo treba dosti spraševati, da sem zvedel, da se je za učiteljski poklic odločila že „od kar pomni“, da ima zelo rada otroke, da bi šla rada učit na šolo kam v hribe in da se poleg učenja zelo rada že nekaj let ukvarja s kiparjenjem.
„Kako bom porabila denar,, sprašujete. O, zelo preprosto." Takoj je imela v rokah papir in svinčnik. „Po-glejte! Na sejmu bom, vsaj tako mislim, zaslužila 1.800 dinarjev. Pred tem sem delala kot blagajničarka v samopostrežni restavraciji in bom za to dobila 2.160 dinarjev. To je skupaj 3.960 din. Tako! Za počitnice na morju, kamor grem takoj po sejmu, bom od tega porabila 600 dinarjev, za svojo sobo bom za 1.400 dinarjev kupila novo preprogo in za 1.280 dinarjev bom očetu kupila obleko. Ostanek bom dala mami za gospodinjstvo. Veste, meja starša sta delavca."
Gotovo je Lidija malce D* navadno dvajsetletno dekle,'3 dela zato, da bo očetu kup0* obleko, ne pa morda sebi do*' go moderno krilo, ali ^ drug modni dodatek in da pendijo, ki jo dobiva od Tl’ Kranj (630 dinarjev), v celo11 da mami za gospodinjstvo, 'š še posebej, da bi šla radauč nekam v hribe.
„V vaseh so otroci bolj o6' posredni. Ko sem imela o3' stop, so mi prinesli šmarni0*' „Tršica, to smo nabrali vas!" so rekli. Komaj sem P1 tem zadržala solze. Mest11
otroci so čisto drugačni. ^ ^

Dolgčas pravite? mt— i,. nikoli dolgčas. Bom pa vzela^ H; roke knjige in napravila s 1
drugo stopnjo. Kar pa bo
še
ostalo časa, bom kiparila.
k
Že od prvega letnika ped3 Ho,
goske akademije Lidija gnefjlic
Ptj

glino in papirne odpadke 13 ^ dela iz njih človeške fig1113' Vsako popoldne, potem r opravi vaje iz telesne vzgoje13 vadi na glasbenih instrum011 tih, kar pač sodi v njen ^ doči poklic, se Lidija zadrži1/ v delavnici na Resljevi cesti1 kipari.
,,Kiparjenje, to je <5lS ,; samo moj svet. Takrat P°z^ bim na vse drugo. De^ tisto, kar si zamislim in ^ ; prav mi za kak izdelek pravijo, da je zelo dober, pa meni ne zdi, da sem ga n^ dila tako, kot sem si zamisl1*? ga razbijem. Zame je Pre.. vsem važno, da ima pode „
človeka, ki ga naredim, tu^|
svoj izraz. Ne delam zat3 oblike oziroma figure, amp^ gledam na izraz. Kiparjenj0/ svet, ki ga ustvaijam zase 111 y je odvisen samo od men°-^ vseh ostalih stvareh je člov'^ tolikokrat razočaran, pnse, ^ no, če gradiš na drugih- Sv
ki pa ga gradiš sam, se
s ti V*
more podreti.	...
Res, nenavadno dekle j° 0 A.AGNh,/
nes Lidija.
PO SEJI SKUPNE KOMISIJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 USKLAJEVANJU MERIL ZA RAZPOREJANJE IN DELITEV OSEBNEGA DOHODKA ZA OBMOČJE OBČINE VELENJEj^^
Najnižji osebni dohodek — 1.725 dih
i«,
>tc
<lit
0tl
sili
20
Idi
\
tu
•d,
Skupna komisija zbora udeležencev družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje in delitev osebnega dohodka za območje občine Velenje je na zadnji seji razpravljala in sklepala o predlogu za določitev novega najnižjega osebnega dohodka v Šaleški dolini.
Za polni delovni čas in za doseganje normalnega delovnega uspeha je bil pred tem določen najnižji osebni dohodek 1.479 dinarjev na mesec. Zaradi porasta življenjskih stroškov se je komisija odločila za spremembo tistega določila v družbenem dogovoru, ki govori o najnižjem osebnem dohodku. Sklenila je, da znaša najnižji neto osebni dohodek delavca, ki dela polni delovni čas in ki dosega normalni delovni uspeh, najmanj 70 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v ob-
čini Velenje' v preteklem letu. Lani je znašal P0Prjj[#C sečni neto osebni dohodek na zaposlenega 2.45f> torej naj bi znašal v prihodnje najnižji mesečni o tejr: st hodek 1.725 dinarjev. Izplačevali ga bodo od 1 ■se" itti naprej-	'	tl
r '■'J'	dS1' 01
Skupna komisija zbora udeležencev družbenega ^
je opozorila vse udeleženke družbenega dogovoI!l, ^
,1 ^
rajo v mesečnih načrtih, skladna s predvidenih1 darskim uspehom, določiti nainižii neto mesec'1 ,y.
!>t
darskim uspehom, določiti najnižji neto rne^-j p:j dohodek delavcev, ki pa ne more biti manjši	sj
1, [i 1,3
dinarjev. Stališče oziroma sklep skupne kofflo.^ obravnavale vse osnovne organizacije sindikata p \ ^ vile. koliko zaposlenih prejema osebni doho cr ..
vile, kouko zaposienm prejema oseom U'J,‘T .gsi'"'
manjši od na novo določenega najnižjega mesec ^ ^
nega dohodka.
IZ NAŠE DRUŽBE
la
* PRED PODPISOM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN DIJAKOV
V MISLINSKI DOLINI:
Štipendije
prav za vse
^ Slovenjem Gradcu so računali, da bodo samoupravni ^orazum o štipendiranju učencev in dijakov podpisali že v ^secu juliju,-vendar so se priprave za podpis nekoliko za-kasnile. Nekatere organizacije združenega dela, ki v okviru SVoj>h panog v republiki že združujejo sredstva za izobraže-Varije, sprva niso bile pripravljene podpisati občinskega sa-^oupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in dijakov.
Po zadnjih podatkih, s katerimi razpolaga iniciativni °^or, je mogoče pričakovati, da bo samoupravni sporazum' ^ kratkem podpisan. Ker je pred tem večina organizacij zdru-2enega dela iz Mislinjske doline zatrdila, da bo podpisala sPorazum, je iniciativni odbor objavil razpis za prijave za Podelitev štipendij.
, število štipendij ni omejeno. Dobil jo bo vsak, ki je sposo-Cri za šolanje in študij. Pomoč bodo dobili za čas šolanja.
mladi kmečki fantje in dekleta za obiskovanje poklicnih folijskih in gospodinjskih šol. pa tudi za šolanje oziroma studij na drugih šolah. Pomoči pa bodo delženi še vajenci v gospodarstvu v času, ko bodo obiskovali poklicno šolo.
Po zdajšnjih podatkih bodo z združevanjem 0,5 % sredstev bruto osebnih dohodkov zbrali v solidarnostnem skladu ?a štipendije letno 1 milijon dinarjev. To bo omogočilo, da °bo lahko podeljevali štipendije v taki višini, da bo resnič-r'() omogočeno šolanje tistim, ki zdaj zaradi pomanjkanja
de
narja niso mogli nadaljevati šolanja.
(An);
AKCIJA MEDVOŠKIK SINDIKATOV
REGRES ZA
JESENSKE STROSKE
V teh soparnih avgustovskih dneh, ko vročina hudo narašča, naraščajo med ljudmi tudi vedno bolj skrbi, kako bodo jeseni zmogli vse stroške, ki jih prinese novo šolsko leto, pa oskrba družine za zimo. Tudi letošnje ponovno in veliko povišanje cen učbenikom (od 30 do 50 %!) je ponekod spodbudilo razmišljanja, kako bi delovne organizacije lahko pomagale ljudem v teh denarnih zagatah, zlasti tistim, ki imajo mnogo stroškov in majhne zaslužke, ali tam, kjer so nasploh osebni dohodki nizki.
Bazenska konferenca medvoških sindikatov se je pred kratkim lotila take akcije. To je po akciji za stanovanja druga organizirana akcija te konference, odkar obstaja. Že ob ustanovitvi te konference jim je namreč bilo obljubljeno, da bo sindikalna baza lahko poslej bolj sodelovala pri oblikovanju sindikalne liste. No, med-voški sindikati predlagajo, naj bi v sindikalno listo (če ne prej, za leto 1975) vključili tudi regres za jesenske stroške, ki naj bi bil ehak kot regres za dopust. Tak predlog je podpisalo trinajst osnovnih sindikalnih organizacij iz Medvod. Predlog bodo posredovali občinskemu, mestnemu in republiškemu sindikalnemu vodstvu. Pričakujejo, da ga bo resno preučil Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnega dohodka.
Prvič se je porodila misel o regresu za jesenske stroške že lani v COLORJU, kjer so to zamisel lansko jesen tudi realizirali, in sicer z regresom v višini 600 din, torej enako, kot je bil regres za dopuste. To so terjali nizki osebni dohodki v tej de-
lovni organizaciji. S tem, da so izplačali regres za jesenske stroške in nekoliko tudi s tem presegli sporazumno dovoljeno maso za osebne dohodke, so hoteli opozoriti tudi družbo na razkorak med osebnimi dohodki in draginjo. Zaposleni v
POČASNE PRIPRAVE
* s:
P1! jptave na podpis družbe-1>'
ifya. u°govora o oblikovanju in
šali tudi štipendije za poljubne neprosvetne poklice.
ni iiuJ<lllJu štipendijske politike Ijd a uštanovitev občinskih so-
0stnih štipendijskih skla-
še na Gorenjskem odvijajo ^\(?e^0ma	poč25'- Potrebni
d3' nJ^ivni odbori so bili usta-na Jesenicah, v Radov-'"Isjk.’ Škofji Loki in Tržiču,
na ^esenica^ in v Škofji
»ifl	sta odbora razmeroma
el'
plašno objavila tudi razpis
žal j V Tržiču so si poma-
uje Hr - 0’ ^a so P16^ temeljne
ii”
Sevali
ne skupnosti razpi-
Nekaj vzrokov za to, da so najmanj naredili prav v Kranju, je v tem, daje v tej občini prišlo najbolj do izraza mnenje, da bodo nekatere dejavnosti s takim sporazumom, kot je predlagan, na slabšem. V nekaterih podjetjih trdijo, da se bo s tem, ko bo mogoče dobiti štipendijo za kakršen koli študij, razkorak med potrebami gospodarstva in poklicnimi odločitvami mladih še povečal. Do sedaj so namreč
v marsičateri organizaciji za zahtevnejše študijske smeri in deficitarne poklice pridobivali štipendiste z višjimi štipendijami, te možnosti pa naj bi odslej ne imeli več.
Ne glede na to, kakšna bo usoda takih pripomb, pa je potrebno opozoriti, da utegne prepočasno urejanje teh vprašanj zelo prikrajšati generacijo, ki je pravkar zaključila osnovno šolanje. Republiška izobraževalna skupnost namreč prepušča štipendiranje mladine z dobrim
sto;
.za'
aif
če-
vsi
irc ib' I ed-,bt
tdi
adi
$
kt
V
Nad 1000 prostih
mest v gorenjskih
poklicnih šolah


*elo
p
°renjskem se že nekaj •fročno stopnjuje neso-možnostmi
med
Ptičev v dveletnih in ^lah ter številom mla-(ČJ ^ n0v b! J®1 želeli izkoristiti.
f°lsko leto so delovne
skupaj še 200 prostih učnih mest, in to največ v kovinarstvu, precej pa tudi v lesni, tekstilni in gradbeni stroki. Nad 100 mest je ostalo tudi v občini Škofja Loka.
l7Tn^e 'n zasebniki prigla-učnih mest, še blizu
^ tjlCe,V pa sprej111643 P°-tSistr a ^kre in dveletna ad-^ te !;1Vna šola v Kranju. Za
1J ti^0 k 0^nost> pa se je zani-W j t, t 0n}aj 600 fantov in de-'l etjini kmlo zadostili pičli
V
4
:>
J1'	Kranj je med dru-
N v pno Prostih 100 učnih /| ,• dekjg.^^^ki stroki, fantov

h ^cili '' Več- Tudi v jeseniški 1: F Sk,. mdustrijski šoli kovi-
V, iiHe K;rt',e!a^Urške in elektro
'S l<vbi,^o
i/ ^adkev’ za 60
sprejeli še 100 učnih mest v
Nbe
(’■ ej	pa sta 86 v tej ob-
^	samo dva doma-

^ ovij iški občini je
Osnovni vzrok za tako stanje, ki napoveduje vse večje pomanjkanje kvalificiranih delavcev, je, da gorenjsko, gospodarstvo in druge dejavnosti na splošno napredujejo veliko hitreje, kot bi to dovoljeval naravni prirastek delavcev. Medtem ko potrebe po njih hitro naraščajo, prihaja iz osnovne šole v vseh gorenjskih občinah, razen v Škofji Loki, vsako leto manj učencev. To nesorazmeije je najbolj prizadelo prav področje poklicnega šolanja, ki je za mladino očitno vse manj zanimivo. Značilno je, da se je do leta 1970 kar 60 odstotkov absolventov osnovne šole vključevalo v dveletne in triletne šole, sedaj pa se jih zanje odloči le še 30 odstotkov. K temu je brez dvo-
ma prispevala krepitev vloge umskih zmogljivosti v prizadevanjih za družbeni in gospodarski napredek, ki so jo spremljale tudi številne spodbude za šolanje mladine. Najprej je začelo primanjkovati učencev za gradbeno stroko, sledile pa so lesna, gumarska, metalurška in sedaj še kovinarska stroka. Največ zanimanja pa je trenutno še za poklice avtomehanik, prodajalec, administrator, krojač, šivilja, kuhar in natakar.
Komunalni zavod za zaposlovanje v svojem poročilu o teh vprašanjih med drugim opozarja, da vse manjšemu zanimanju za poklicne šole med drugim botruje tudi to, da je za kvalificirane delavce širokega profila delo v industriji večinoma zelo monotono in, da s poklicne šole ni mogoče redno nadaljevati šolanja na drugih šolah. Zato naj bi pri odpravljanju sedanjih nesorazmerij odigrala pomembno vlogo tudi pripravljena šolska reforma. S. M.
učnim uspehom iz družin z nizkimi dohodki občinskim skladom. Tako bi bilo nujno takoj poskrbeti za tiste srednješolce, Id bodo morali sicer misel na nadaljevanje šolanja opustiti.
Na prvi pogled je sicer štipendij delovnih organizacij za srednje šole na Gorenjskem dovolj. Problem pa je v tem, da jih te skorajda ne dajejo za 1. in 2. razred in tako za učence iz družin, ki nimajo same denarja za začetek šolanja, ne pridejo v poštev. Prav tako ni štipendij za gimnazijce, med katerimi je za študij najbolj sposobna mladina, ki ji je najbolj nujno omogočiti nadaljnje šolanje. Kritično primanjkuje tudi štipendij za šolanje na zdravstvenih in še nekaterih drugih šolah.
Komunalni zavod za zaposlovanje je na Jesenicah ocenil, da bi po predvidenih cenzusih potrebovalo štipendije 260 učencev, od tega 50 zelo nujno. V kranjski občini se bo za štipendije potegovalo 200 učencev, med njimi je 75 takih, ki se brez nje ne bodo mogli šolati, v občini Škofja Loka potrebuje štipendijo 240 učencev, zelo nujno pa 70. K temu pa je potrebno dodati še nekatere potrebe na višjih in visokih šolah.
Na komunalnem zavodu za zaposlovanje v Kranju šo prepričani, da lahko s svojimi izkušnjami pri ugotavljanju potreb po štipendijah in štipendistih veliko prispevajo k temu, da bodo novi skladi po občinah zaživeti hitro in učinkovito. Zato tudi pripravljajo ponudbo, da bi za sklade opravljali strokovne in tehnične naloge; samoupravno naj bi bilo to področje prepuščeno skupščinam za zaposlovanje in njihovim enotam po občinah, ki bodo zaživele z oblikovanjem samoupravnih interesnih skupnosti za to družbeno 'dejavnost. Taki so tudi predlogi drugih zavodov za zaposlovanje v Sloveniji, ki ugotavljajo, da bi zamisel, naj bi to delo opravljale uprave občinskih skupščin, po nepotrebnem terjala dodatne strokovne službe in povzročala dvotirnost dela. M. S.
COLORJU so seveda to sprejeti z navdušenjem. Ozko zastavljena sindikalna akcija v Sloveniji za ozimnico je namreč malce razočarala, kajti glavni jesenski stroški niso s krompirjem in jabolki, mnogo večji so stroški s šolskimi knjigami, obutvijo, kurjavo. Sindikalna organizacija COLORJA pa se je te akcije že lani lotila širše. Svoj predlog so oblikovali že takrat tako, naj bi regres za jesenske stroške vnesli v sindikalno tisto za leto 1974. Poslej so biti vsi komentarji njihovega predloga sicer ugodni, toda rečeno j? bilo, da se za tak predlog mora vendarle zavzeti širša sindikaba baza, kot je le ena sama sindikalna organiza-
listi za.leto 1975. Če pa bi bil že za letošnje leto enotno vpeljan (tudi za družbene dejavnosti!), bi regres za jesenske stroške seveda v COLORJU tudi letos izplačati.
O tem smo se pred dnevi pogovarjali s predsednikom^ osnovne sindikalne organizacije j ing. Mariom Koprolom, pred-j sednikom zbora delovnih ljudi ^ Rihardom Pevcem in direktor-i jem splošnega in kadrovskega | sektorja tov. Korinškom. Dejali! so, da lani očitno njihovega?
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti

erja.
V COLORJU so letos julija zvišati osebne dohodke, tako da je danes najnižji 2.000 din, a je razmerje komaj 1:3,5. Zavedajo se posledic uravnilovke in pravijo, da vedo, da tudi ob visoki družbeni in politični zavesti strokovnjakov dolgo uravnilovke ni mogoče vzdrževati. In ker so osebne dohodke popravili, s čimer pa so že nekoliko celo presegli dovoljeno maso za OD, letos v COLORJU ne bodo dajali regresa za jesenske stroške. Dokler namreč njihov predlog in zdaj tudi predlog trinajstih medvoških delovnih organizacij ne bo sprejet v slovenskem merilu, si tega seveda ne morejo več dovoliti. Upajo pa, da bo predlog upoštevan v sindikalni

predloga republiški sindikati * niso razumeti, saj bistvo njihove I akcije ni bilo to, da bi ljudje! prišli le ceneje do ozimnice, pač > pa to, da ljudem pomagamo prebroditi velike različne stroške, ki jih prinese jesen. Še celo stroške za šolske otroke! Menijo, da je regres za jesenske stroške celo bolj utemeljen kot regres za dopust. Kajti vrneš se z dopusta, ki ga omogoča tudi regres, glavne denarne družinske težave pa se šele začno. Zdaj upajo, da so svoj predlog v širšem merilu dovolj utemeljili in da imajo tudi ob sebi dovolj somišljenikov.	g
Osnovna šola na Keblju — praznik za pohorske otroke
V prijazni pohorski vasici v Keblju nad Oplotnico v slovensko-bistriški občini je v teh dneh osrednja tema pogovorov otrok in odraslih: šola. Velika montažna šola z osmimi učilnicami, ki jo bodo prihodnji mesec, po vsej verjetnosti 25. septembra, odprli. Zato kebeljski otroci zadnje dni počitnic kar ne morejo dočakati, da bodo odprli nova šolska vrata. Letos ne bodo več gulili starih šolskih klopi, temveč bodo vstopili v svetle učilnice, pred nove modeme klopi in udobne stole. Ko smo jih obiksali, smo srečali skupino radovednežev pred šolo, ko so opazovali graditelje pri zadnjih opravilih. Povedali so nam, da je to njihove največje letošnje doživetje, da se bodo učili, kot še nikoli in da se morajo zahvaliti starejšim, ki so se odločili, da bodo s samoprispevkom pomagali tam, kjer tega družba sama ne zmore v celoti. To bo namreč prva šola, zgrajena na tak način v tem delu Pohorja.
Pravijo, da otroška radovednost ne pozna meja. Zatorej tudi ni čud-
no, če bi bilo v tej pohorski vasici drugače. Toda zvedave oči bodo še večje, ko bodo otroci zvedeli, da tistim, ki so najdlje od šole, ne bo treba več hoditi peš, čez grape in gozdove, ampak se bodo lepo peljali z avtobusom. Oguljene in večkrat pozimi prezeble noge bodo tako šolarjem iz Lokanje vasi, Modriča, Podgrada in od drugod ostale samo še v slabem spominu, prav takšnem, kot stara šola, ki se jim je skoraj podrla nad glavo.
Nova šola bo veljala dobre štiri milijone dinarjev, polovico sredstev pa bo prispevala republiška izobraževalna skupnost. Konec koncev je poskrbljeno tudi za učitelje, ki se ne bodo vozili od drugod, temveč bodo; stanovali v neposredni bližini šple. Stanovanjski blok že stoji, čeprav bodo sčasoma zaradi večjih potreb morali misliti tudi na nova stanovanja. Toda zdaj je v središču pozornosti šola, ki jo bodo v septembru odprli. To bo za pohorske otroke velik dogodek. Še več: zanje bo to praznik!	j (j
ČZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11
OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI ZA NEDOLOČEN CAS:
t. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
POGOJI: višja ali srednja izobrazba z dveletno delovno izkušnjo;
2. SALDAKONTISTKE
POGOJ: srednja izobrazba, lahko je začetnica.
Rok prijave do 31. avgusta 1974.
Nastop službe možen takoj.
Pismene vloge pošljite na naslov: CZP DELAVSKA ENOTNOST. Ljubljana, Dalmatinova 4/II, soba 15.
TOKOVI GOSPODARJENJA
KOMENTATORJEV STOLPEC
Domače surovine namesto uvoženih
Spričo aktualne energetske in surovinske krize so povsod po svetu, a še zlasti v državah, ki sov znatni meri odvisne od uvoza energetskih virov in osnovnih surovin, v teku prizadevanja, ki naj bi ustrezneje ovrednotila razpoložljivo domačo surovinsko osnovo.
Tako so npr. v ZDA namenili milijardna sredstva - precej višja kot za znani vesoljski program „Apollo“ - za raziskave, ki naj bi v naslednjih letih omogočile razvoj substitutov oziroma nadomestkov za nafto in njene derivate ter po možnosti tudi za druge osnovne surovine, katerih rezerve v svetovnem merilu vse bolj pojemajo. V ZR Nemčiji bodo zato, da bi ublažili primanjkljaj, ki grozi plačilni bilanci zaradi čedalje dražjega uvoza nafte, že letos povečali proizvodnjo premoga od nekaj nad 80 milijonov ton na nad 110 milijonov ton, zahodnonemški raziskovalci pa se hkrati trudijo, da bi spopolnili tehnološke postopke za racionalno industrijsko pridobivanje bencina iz domačih vrst premoga, ki jih je poznal že tretji rajh, a je bila cena tako pridobljenega bencina ob nekdanjih nizkih cenah nafte previsoka, da bi se ti postopki po vojni lahko'konkurenčno uveljavili.
Nezadržno naraščanje cen naravnih surovin je že pred leti spodbudilo nesluteno ekspanzijo proizvodnje sintetičnih surovin na bazi cenene nafte, ki pa je spričo visokih podražitev te energetske surovine postala nizko konkurenčna in je zlasti po zaostritvi naftne krize lanske jeseni ob visokem porastu cen petrokemičnih proizvodov po vsem svetu sprožila procese ustreznejšega vrednotenja lokalnih surovin, katerih izkoriščanje je bilo zavoljo nizkih cen uvožene nafte in na tej osnovi proizvedenih sintetičnih surovin in izdelkov poprej neracionalno in nizk^i rentabilno.
Tako je postala v državah, ki razpolagajo z znatnimi ležišči naftnih škriljavcev in peščencev, čez noč aktualna proizvodnja nafte in njenih predelav iz teh manjvrednih surovin, medsebojno odvisne cene naravnih in sintetičnih surovin pa so ob visokih podražitvah nafte in petrokemičnih proizvodov še bolj dvignile vrednost naravnih surovin in s tem povečale zanimanje za njihovo izkoriščanje celo v ležiščih, katerih eksploatacija se prej ni izplačala.
Ce to presadimo na naša tla, ne moremo mimo ugotovitve, da se bo v spremenjenih razmerah na svetovnem trgu, kjer cene surovin nezadržno rastejo, izplačalo izkoriščanje bogatih ležišč oljnih škriljavcev v okolici Aleksinca, ki ob nizkih cenah nafte poprej sploh ni prišlo v poštev. Dalje ni dvoma, da bo čedalje dražji uvoz hrane ob rastočih cenah živil na svetovnem trgu spodbudil zanimanje kmetovalcev in kmetijskih organizacij v državi za pridelovanje ne le žitaric, marveč tudi industrijskih rastlin, kot so oljarice, sladkorna pesa, razne krmne rastline in tudi naravna tekstilna vlakna (lan, konoplja itd.), kijih je cenejša sin te tika v minulih letih skoraj povsem spodrinila s seznama surovin v naši tekstilni industriji.
V ilustracijo, kako drugod po svetu celo ne glede na naftno in surovinsko krizo naravna tekstilna vlakna spet dobivajo svojo prvotno vrednost in veljavo, velja navesti primer italijanske tekstilne industrije, ki je v zadnjih dvajsetih letih uporabo lanu povečala od bore 27.000 ton na nad 100.000 ton v lanskem letu. Pri nas se je v zadnjih letih spričo prodora sintetičnih vlaken uporaba lanu za proizvodnjo tkanin omejila večidel na domačo obrt in maloštevilne industrijske kapacitete, ki pa lan uporabljajo pretežno za izdelavo posteljnine in le v neznatni meri za proizvodnjo perila in opreme za stanovanja. Nasprotno je v italijanski tekstilni proizvodnji lan ob stanovitni rasti porabe s prevladujočim deležem (65 %) prodrl prav v proizvodnjo perila, medtem ko le 16 % njegove porabe odpade na oblačila in 10 % porabe na opremo stanovanj.
Tudi konopljo je pri nas v tekstilni predelavi skoraj v celoti spodrinila sintetika, ki je do nedavnega z nizkimi cenami silila industrijo k nadomeščanju konoplje s sintetičnimi vlakni, kmetovalce pa ob depresiranih cenah te nekdaj zelo razširjene industrijske rastline primorala k preusmeritvi na druge kulture.
Visoke cene in pomanjkanje naravnih surovin v svetovnem merilu so nedvomno spodbuda, ki bi jo morali tudi pri nas izkoristiti za ustreznejše ovrednotenje domače surovinske osnove. Vendar v ta namen očitno ne bodo zadostovali le dobra volja in tuji zgledi, marveč bo potrebna s konkretnimi ukrepi podprta nacionalna surovinska politika, ki pa se doslej zadovoljuje, žal, le z resolucijami, namesto da bi se s konkretnimi nacionalnimi in regionalnimi programi vključila v prizadevanja za zmanjšanje primanjkljaja v plačilni 'bilanci, ki nam grozi zaradi pretežne odvisnosti od uvoza čedalje dražjih surovin in reprodukcijskih materialov.
NANDE ŽUŽEK
Preveč novih delavcev ^
V Kranju proizvodnja porasla za 23 odstotkov
pi
Osnovna značilnost gospodarjenja v kranjski občini v letošnjem I. polletju je nadpovprečen porast proizvodnje, saj je bila ta po količini celo za 23 odstotkov večja, kot v istih mesecih lani Gre za rezultat velikih vlaganj v industrijo v preteklih letih, ki sedaj dajejo svoje sadove. Ob tem uspehu pa tudi v Kranju občutijo posledice nekaterih neugodnih gibanj, ki v zadnjem času pestijo zlasti predelovalno industrijo. Surovine so se v povprečju podražile za 57 odstotkov. Na ra-
čun tega in kar za 120 odstotkov večjih zakonskih obveznosti so se v celotnem dohodku občutno zmanjšali deleži družbenega proizvoda, ostanka dohodka, osebnih dohodkov in drugih kazalcev uspešnosti poslovanja.
Služba družbenega knjigovodstva opozarja tudi na slabšanje plačilne sposobnosti organizacij združenega dela, saj se veča število tistih, ki uspejo sprostiti svoje račune samo takrat, ko izplačujejo osebne
dohodke. Terjatve do kupcev so porasle celo za 52 odstotkov in 'dosegajo ogromno vsoto — 1 milijardo 400 milijonov dinarjev, kar je tretjina celotnega dohodka gospodarstva te občine. Kranjčani dolgujejo drugim polovico te vsote.
Posebno pozornost družbenopolitičnih dejavnikov te občine pa vzbuja ugotovitev, daje bilo število zaposlenih ob koncu prvega polletja za 5,3 odstotka večje, kot v istem času lani. Ta podatek priča, da se delovne organizacije ne menijo
Mesto v
Slovenska kemična industrija še počasi trga iz dosedanjega tempa in smeri razvoja, ki je grozil, da se ta panoga v naslednjih letih v naši republiki čisto razdrobi. Zelo močna je težnja, da bi kar najhitreje razvili in usposobili nove proizvodne zmogljivosti v bazični kemiji, ki je bila doslej močno zapostavljena na račun predelovalne kemične industrije. Prav tako se tako organizacije združenega dela kot drugi pristojni družbenopolitični organi prizadevajo, da. bi slovenska kemija dobila v jugoslovanskih razvojnih načrtih mesto, ki ji po pomenu te panoge /a slovensko gospodarstvo pripada. V uresničevanje tega cilja sodi tudi izdelava oziroma'popravek dolgoročnega razvojnega programa kemične industrije, ki je bil izdelan v letu 1968. V novem razvojnem programu je največji poudarek dan razvoju bazične kemične industrije, ki je v minulih letih tudi najbolj zaostala za planom razvoja, in uskladitvi ostalih kemičnih proizvodenj, ki so se razvijale glede na potrebe trga zelo različno. Nekatere dejavnosti v predelovalni kemiji so že v lanskem letu dosegle proizvodnjo, na kakršno smo računali šele v letu 1975. Na primer milarsko kozmetična ali pa proizvodnja plastičnih mas, ki je tudi predimenzionirana glede na prvotne načrte, nekatere kemične tovarne pa se zaradi raznih
vzrokov, najbolj pa zaradi pomanjkanja nekaterih surovin, niso razvijale po načrtih.
V razvojnih načrtih kemične industrije v letih 1970 do 1975 so doslej vložili v razvoj v bazični industriji 824 milijonov dinarjev, 776 milijonov dinarjev investiranih sredstev pa bo dalo prve „sadove“ v letošnjem in naslednjih letih. V predelovalno kemično industrijo pa je bilo v enakem obdobju vloženih in realiziranih 960 milijonov dinarjev, 505 milijonov din pa bo realiziranih v letošnjem in naslednjih letih. Skupaj je bilo torej v kemično industrijo v Sloveniji v omenjenem obdobju vloženih okrog 3,1 milijarde dinarjev.
Načrti, ki so si jih zastavila podjetja te dejavnosti v naslednjih letih, so dokaj smeli. Zlasti zavoljo tega, ker bodo zahtevali izredno visoka investicijska sredstva, ki jih organizacije združenega dela niti v povezavah, ki so jih nekatere že uresničile (mariborska podjetja, farmacevtska industrija, proizvajalci barv in lakov ter umetnih smol in predelovalci plastičnih mas itd.), nekatere pa se na ta korak pripravljajo, ne bodo zmogle same zbrati.
Problem je večji še zato, ker. akumulativna in reinvesticijska sposobnost podjetij te panoge stalno upada zaradi izredno visoke stopnje rasti svetovnih cen
industrija

BREZ SKRBI, NE BO SE PRETEGNIL!
IZKORIŠČA LE DVE TRETJINI SVOJIH ZMOGLJIVOSTI!!!
I. ANTIČ
Kmetijska oprema pod skupno streho
Šest proizvajalcev kmetijske mehanizacije iz naše republike je pred dnevi v Kranju podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela. To so: SIP Šempeter, Tehnostroj Ljutomer, Kras metal Sežana, Metalna Maribor, Železarna Štore in Creina Kranj, ki pričakujejo, da se jim bo pridružil tudi žalski Hmezad.
poskrbele tudi za delitev dela, poenotenje posameznih sestavnih delov in podobno.
Priprave na to združitev so se začele lansko pomlad na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, njen osnovni namen pa je delitev proizvodnega programa. Medtem ko naj bi se organizacije sporazumele o usklajenih proizvodnih programih, naj bi
Sestavljena organizacija bo imela za začetek kolegijski poslovodni organ brez skupnih služb in direktorja. Posamezne strokovne in organizacijske naloge bodo opravljale organizacije z najbolj razvitimi ustreznimi službami. Predvideno je, da bodo imele kasneje tudi skupne službe s sedežem v Žalcu. Združene organizacije se nameravajo v prihodnje trdneje povezati še s trgovino, tesnejše stike pa bodo navezale tudi z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci kmetijskih strojevv.
-MS

za letošnjo občinsko res«' ^ o družbenem in gospod# ^ razvoju, ki je na opozori* lj j činske konference ZKS' 16(] konference sindikata, ] .N samoupravljavcev in drug1 ločila 4 odstotke kot ^ M mejo za povečanje zapo# F V Kranju namreč že tavljajo, da morajo iskati ^ nosti za gospodarski f,edVj predvsem v proizvodnji, ^ Uti
manj delavcev, ker teh v1
jugoslovanski kemiji
surovin (večino surovin še vedno uvažamo) in drugih proizvodnih stroškov. Podjetja te panoge so doslej pri uresničevanju svojih razvojnih načrtov uporabljala precej več lastnih sredstev, kot je v navadi v ostalih industrijskih dejavnostih, oziroma v znatno manjši meri izkoriščala družbena sredstva.
Vsekakor bo treba v prihodnje razmerje med angažiranimi lastnimi sredstvi in družbenimi sredstvi pri investiranju v razvoj kemične industrije spremeniti, če bomo hoteli doseči v tej panogi tisto stopnjo razvoja, ki je glede na potrebe Slovenije po kemičnih izdelkih potrebna. To velja predvsem za razvoj bazične kemične industrije, kjer bo potrebno ne le močno angažiranje družbenih investicijskih sredstev, pač pa še močnejše in obsežnejše, kot je že uresničeno, združevanje do sedaj izredno razdrobljenih sredstev organizacij združenega dela. Prav tako pa bo treba — kot je seveda v načrtu — razvojni program slovenske kemične industrije vključiti v družbeni dogovor federacije, republik in avtonomnih pokrajin o razvoju kemične industrije do leta 1985, zlasti še ker so dosedanje integracije v slovenski kemiji dale nekaj dovolj močnih nosilcev razvoja tudi za uresničevanje finančno zelo zahtevnih razvojnih programov bazične kemije.	^
izredno primanjkuje, po P®' % pa odpirati obrate na # Jdei področjih, kjer je delav£tl^0( dovolj.	g
'V	J|
Kljub vsem opozoril0111 se v občini s privabljanj011 i^j lavcev od drugod izred110
pičijo kričeči socialni prC
Slovenska kemična industrija hiti, da bi nadoknadila, kar je v minulih letih zamudila v razvoju, predvsem bazične kemične industrije, ki lahko postane po visokih investicijah tudi v jugoslovanskem merilu pomemben dobavitelj surovin
in velike potrebe po visol®' Hj. ložbah v objekte družbel”1 * komunalnega standarda, ^ *, podjetij nadaljuje 5 prakso. Izjema sta le oW stilni podjetji — Tekstih11^ IBI.
vdil

Kakšne perspektive 11111 primer, reševanje stanov# problemov, če se je števil poslenih v enem letu p°v za nad 1200, v istem ča#11] bilo zgrajenih med 300 til stanovanj. Več kranjski^ nizacij sicer ureja tudi domove, vendar nikak0! dohitevajo potreb. V ottf tako potrebno čimprej čiti že sprejete sklep® sebnih merilih za zapo5^ novih delavcev, ki bi d° . dodatne obveznosti za f®*0 socialnih in komunalnih f t tiste
vse tiste delovne ofg^ ^
cije, ki bi nadpovprečno ’
slovale.
ZASTOJ
Kljub naglemu razvoj
ju k
'j tKl
ne industrije kot celote
vodnja bazične kemije (t*16 jj k ' novega dioksida) letos UL; Tako so ugotovib znia,1|jl/ proizvodnje v obdobju Ja ^ maj pri umetnih tvorivih ji nih - za 16 % oziroma glede na povprečje lanske? j) Prav ta proizvodnja pa je ^ f odvisna od uvoznih šuf0t,1|i*!
osnovi nafte, ki so se v sve‘ ^ bolj podražile. Proizvodni jil zmanjšala tudi pri nckatef ) ^ gib pomembnih proizvod j
mije. V obdobju januat"??^
je na primer zmanjšala !o nih gnojilih za 52 %, Prl 1	)u,
kislini za 7%. Na to j® v meri vplivala velika razi** j Pii nah surovin in končnih"1 jif 4 (iz teh razlogov je Tovam Ti ka Ruše za nekaj časa ^ rij; proizvodnjo umetnih S11'teti aprilu so se cene ne J končnim izdelkom	g# l(g
umetnim gnojilom) zato je pričakovati P® tega področja kemije-	^ letg
mo lahko tudi, da bo me ^ ^ -|j" liski družbeni dogovof^ v fi ,ej
ročja bazne kemije, ki -Gj/ > *• pravah, dal osnove za rast tega pomembnega	J
skega področja.
voju
bo moralo opravn* - :6v j kemične industrije, ki	p,
govoru z Gospodarsk0 fl31 Slovenije že zadalo g dr za uresničitev resolucij, p benoekonomski Polltl
Ob
(( 1 I
Te naloge vključuje!0
gim tudi problematik0 jjjo yfc|
gim iuui	. jttS" jSplf,
nja s surovinami, P° ^ ield’\
planiranja razvoja Pa^jj vezovanje z drugimi
nega dela.
300.000 Potnikov IJ^Braikih^
L°kin ko so zadnje dni ju-kJlJev2eli na Brniku zračni Oitit za§rehškega letališča, je sij skokovito narasel. Naj-.■aJ J Pr°met so zabeležili 3. dal oj a> ko je potovalo preko jril jj. skega letališča kar 7000 S ' t sn*! j« pristalo na stezi 'j (. ..ktal, prav toliko pa jih ■ dl vzletelo. K temu naj
^Janškem letališču letos, '°^ Prometa, ki ga je prispe-
tudi Sicer pr0met
Is ^
(o ^r°
et3, M ?a®rebško letališče, na-iti: v ’‘I sicer kar za 22 odstot-fi :(i«Sr Je precej več, kot pa so
> UtoeVali načrt‘-
vo: vjijK-aje poletje bo zapisano Li^aii črkami v zgodovini V' Zabeležili bodo re-promet “ več kot 1 ^potnikov!
jej0i kot so planirali, bo it 0 26. avgusta obratovati |o:; j^a8rebško letališče s po-\(H '?tio •

i M,
Med čermi
podražitev in zamrznitev
ij®" Dju0 Pristajalno stezo, in na dn« bo Spet vse „po sta-iro- jteiI’0va pristajalna steza na 0ll' na skem letališču bo oprem-eflej i z novo navigacijsko opre-vi j) avtomatsko pristajanje !a’n°va pa bo tudi signaliza-a Postajanje ponoči.
(FOTO: A. UL.)
Delavski svet Tomosa v Kopru je analiziral polletne proizvodne in finančne rezutate poslovanja ter temeljito ocenil trenutni ekonomski položaj in notranje razmere v delovni organizaciji. Za gospodarjenje in poslovanje v prvih šestih mesecih sta značilni predvsem težavna situacija na tržišču s surovinami in repreodukcijskim materialom ter ponovno naraščanje nelikvidnosti. Zaradi teh in nekaterih razlogov je izpolnjevanje letnega proizvodnega plana v zaostanku, kar bo delovni kolektiv nadoknadil v drugem pol-
letju, če bo oskrba boljša in normalnejša.
z materialom
ji ?djetje ,plamen“ v Kropi se modernizira. Lani v jeseni 1 klavci SOP (Torcnie Radovliica nričeli vzhodno in za-
^lavci ŠGP Gorenje Radovljica pričeli vzhodno in za-S(a 110 od dosedanjih obratov graditi dve novi veliki hali. Obe st^^aj dozidani in bodo v njih v kratkem montirali nove iti J6; v hali, ki je na vzhodni strani Krope, bodo žico čistili Cžili, v še večji, na zahodni strani pa bodo izdelovali nove vseh vrst vijakov. Celotna investicija bo veljala blizu v<%d'j°nov d'n' Predvidevajo, da bodo s poskusno proiz-J° pričeli malo pred koncem tega leta,
Poj.3 sliki: Nova hala na vzhodni strani dosedanjih obratov ™e‘ja „Plamen“ v Kropi.
B.B.
ež"! ^hc.,
K !%nAHjA ZA NOVE SAMOUPRAVNE ODNOSE IN NOVO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST V TEMELJNI ORGANIZACIJI "5^^gA DELA RUPNIK LIGNITA VELENJE:____________________________________________________________________
? vtt'ed?1Ževanju energetskega gospodarstva v Šaleški dolini je 'v/ v^o razpravo odločeno, naj bi ostal tudi vnaprej Rudnik d^itd^bo nje ena 831113 hmeljna organizacija združenega dela. 3 ^ vp	septembra poteklo šele pol leta od ustanovitve
3i, (j^ektrocnergetskeg3 kombinata Velenje, je mogoče ugo-,jilk |'^vjtj navkljub vsem prizadevanjem dosledno ni bilo mogoče
’	1	TV \ T sl ^ « \ r t \ —r /T	o v rl t rv -rt 1 zv • TV
Kljub velikim težavam v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin in nekaterih kupljenih delov je polletna proizvodnja dosežena po vrednosti 42 % v primerjavi z letnim planom, vrednost prodaje pa je bila dosežena nekoliko boljše, in sicer 44,6 %, kar dejansko pomeni, da je prodana oziroma zmanjšana začetna zaloga finalnih proizvodov.
Medtem ko so nekoliko slabši polletni rezultati celotne delovne organizacije, pa je za temeljno organizacijo združenega dela - tovarno motorjev v Kopru bilanca precej boljša. Tako je bil proizvodni plan dosežen po vrednosti 44,7 %, vrednost prodaje pa celo 47 %. Precej slabše proizvodne rezultate pa je dosegla temeljna organizacija združenega dela - tovarna biciklov v Subotici, ki močno zaostaja v izpolnjevanju proizvodnega plana in doseganju dohodka.
V	celotnem podjetju letos proizvodnja ni bila bistveno večja od lanskoletne, razen pri krmnih, vgradnih in stabilnih motorjih, nekoliko večja tudi pri mopedih, precejšen pa je zaostanek pri črpalkah. Vrednost izvoza je na lanski višini, vendar zaostaja za planiranim, v glavnem zaradi zmanjšanja izvoza v Gano in delnega opuščanja že osvojenih inozemskih tržišč, kjer niso mogli doseči zadovoljive izvozne cene.
Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal nekaj več kot 2000 novih dinarjev, kar je še vedno pod republiškim poprečjem, in to kljub temu, da so bili v mesecu maju vsem zaposlenim povečani osebni dohodki za okrog 10 odstotkov. S povečanimi osebnimi dohodki pa je delovna organizacija še vedno v mejah samoupravnega .sporazuma o merilih in osnovah za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije.
V	prvih šestih thesecih so močno porasle tudi cene surovin, materia-
lov, kupljenih delov, storitev in električne energije, kar je močno povečalo materialne stroške. Cene nekaterih surovin so še vedno v porastu. Tako so na primer cene proizvodov črne metalurgije porasle za 23,4 %, elektromaterialu za 27 %, gumam za 24,7 %, svetilnim telesom za 99,3 %, verigam za 33,1 %, embalaži za 67,9 % in naftnim derivatom celo za 111 %. Skupno znaša povečanje cen poprečno od 25 do 30 odstotkov. Kljub povečanim proizvodnim stroškom pa je bil polletni finančni rezultat pozitiven za celotno podjetje in temeljno organizacijo združenega dela - tovarno motorjev v Kopru.
Pri vsem tem dvigovanju cen reprodukcijskega materiala, kar bistveno vpliva na formiranje prodajne cene proizvodov Tomosa, pa je delovna organizacija več mesecev čakala, da zvezni zavod za cene odobri višje cene njihovim proizvo-dovm. To ni nekaj novega. Že od leta 1966 dalje jih bremenijo stalne podražitve surovin, materialov in storitev, prodajne cene pa se zaradi precejšnjih časovnih zaostankov niso pravočasno prilagajale pogostim podražitvam. To je podjetju Tomos skoraj vsako leto vzelo ves čisti dohodek, kar pa je onemogočilo ustvarjanje pogojev za normalno akumulacijo.
Z večmesečnim zavlačevanjem postopka je zvezni zavod za cene šele letos v začetku julija Tomosu odobril povišanje cen v poprečju za 18%, kar bo vplivalo na nekoliko ugodnejši finančni rezultat v drugem polletju, če ne bodo cene reprodukcijskemu materialu in surovinam ponovno naraščale.
Ob upoštevanju številk, ki naj osvetle šestmesečne rezultate poslovanja v Tomosu, pa naj še povemo, da so se člani delavskega sveta odločno zavzeli za to, da je treba v drugem polletju narediti vse, da se proizvodni zaostanki nadoknadijo in v celoti realizirajo.
- M.SVANJAK
3.000 zaposlenih — Jtreveč za eno samo TOZD
vseh novosti, kar zadeva samoupravljanje in samo-
rSaniziranost, kot so zapisane v novi ustavi.
'f „
ie sicer, da zaradi 'tf uNuve	časa od
> Ctskel Rudarsko-eleketro-
^iVseIa Lkombinata Ve'
jtft val°8 še n*50 mogli ir«* 'Anje	želijo samo-
, i ?viti ;,okrepiti in še bolj / DvS at° so se odločili,
4 CnPtavneP0S°bn0 Preučili
^ f ;vj/i 0r odnose in samo-P’ 'I/ organiziranost tako v A !st je	z družen ega
utskefa , ndarsko-elektro-
tV01 v nukombinata Vele-3 t 1/	kviru posameznih
Kf df:la	Sanizacij združe-
«le JWi P0Sebej še največje

Rudnika lignita
Posebna komisija, ki je bila ustanovljena pri Rudarsko-eleketro-energetskem kombinatu Velenje, bo ugotovila doseženo stopnjo samoupravljanja in pa samoupravne organiziranosti znotraj posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Izoblikovala pa bo tudi predloge za konkretne odločitve za poglabljanje samoupravne Organiziranosti. Komisija bo namenila pri svojem delu posebno pozornost oceni delovanja samoupravnih mehanizmov in stopnje razvitosti samoupravnih odnosov v okviru največje temeljne organizacije — to je Rudnika lignita Velenje.
Ob tem velja poudariti tudi, da so samoupravni organi Rudnika lignita imenovali tudi dve posebni komisiji, ki bosta izoblikovali stališča v zvezi z organizacijskimi in tehnološkimi možnostmi za nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov ter pripravili ekonomske utemeljitve predlaganih rešitev za poglobitev samoupravnih odndsov ter za izboljšanje samoupravne organiziranosti znotraj temeljne organizacije združenega dela.
Enotna ugotovitev, ki izhaja iz vseh dosedanjih razprav o razvoju samoupravljanja in samoupravni organiziranosti, je, da veliko število zaposlenih, na Rudniku lignita Velenje je okrog 3.000 delavcev, onemogoča, da bi v vsej celovitosti uveljavili samoupravno organiziranost, samoupravljanje in samoupravne odnose, kot to določa nova ustava. V okviru te temeljne organizacije združe-
nega dela sicer deluje 120 samoupravnih delovnih skupin, ki se redno sestajajo pred sejami samoupravnih organov. Samoupravne delovne skupine naj bi preučevale gradivo ter sprejemale stališča v zvezi s predloženimi sklepi. Vendar pa delo vseh teh samoupravnih delovnih skupin še ni v celoti zaživelo.
Samoupravne odnose bo treba okrepiti, izboljšati pa tudi samoupravno organiziranost. Na podlagi ugotovitev komisij se bo treba odločiti za takšno obliko, ki bo zagotavljala nadaljnji napredek. Možnost je, da bi bilo mogoče poglobiti samoupravljanje in samoupravne odnose z novimi samoupravnimi mehanizmi. Seveda pa ob tem ne gre prezreti tudi druge možnosti, to je, da bi v okviru Rudnika lignita Velenje ustanovili več temeljnih organizacij združenega dela.
(vš)
DELAV3KA UNIVERZA BORIS KIDRIČ
LJUBLJANA, Miklošičeva 26 vpisuje
A.	V seminarje, tečaje, šole in predavanja za družbenopolitično in marksistično vzgojo ter za samoupravno delovanje in splošno izobraževanje
-	vodstev in članov družbenopolitičnih organizacij, .
-	neposrednih samoupravljavcev,
-	članov samoupravnih organov,
-	članov delavske kontrole,
-	delegatov in delegacij,
-	kmetijskih proizvajalcev,
-	izobraževanje mladih,
-	drugih občanov
Vpisovanje in sprejem naročil do 15. septembra 1974 leta
B.	V pripravljalne tečaje za polaganje sprejemnih izpitov na višjih in visokih šolah iz:
-	matematike,
-	fizike,
-	kemije
Vpisovanje je od 26. 8. do 15. 9. 1974. leta Začetek tečajev 23. 9. 1974. leta
C.	V začetne in nadaljevalne tečaje iz STROJEPISJA, STENOGRAFIJE, PISARNIŠKEGA POSLOVANJA, KNJIGOVODSTVA, TEHNIČNEGA RISANJA, SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA, KURJAČEV OGREVALNIH NAPRAV ter v druge strokovne tečaje in seminarje
Vpisovanje od 26. 8. do 10. 9. 1974. leta Začetek tečajev 23. 9. 1974. leta
D.	V navadne, intenzivne in izpopolnjevalne tečaje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, (ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE, ŠPANŠČINE, RUŠČINE IN SLOVENŠČINE
Tečaji nemščine in angleščine so verificirani
Vpisovanje od 2. do 13. 9. 1974. leta Začetek tečajev 23. 9. 1974. leta
E.	V osnovno šolo za odrasle v 5., 6., 7. in 8. razred
Vpisovanje je od 19. 8. do 30. 8. 1974. leta Začetek pouka je 4. 9. 1974. leta
F.	V izobraževalne tečaje
-	članov štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter vaje, osnovni in dopolnilni pouk ter predavanja.
Vpisovanje in sprejemanje pismenih naročil od 2. septembra 1974. leta dalje.
Podrobnejše informacije, učbenike ter prospekte daje Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26.

8 KILOMETROV IZ MARIBORA - V SLIVNICI - SO PRIČELI Z GRADBENIMI DELI ZA NOVO LETALIŠČE
J
Tu letališče Maribor
i
Na 2200 metrov dolgi stezi bodo že konec leta 1975 lahko pristajale caravelle in DC 9 # Odstotek1 ______________________________________rabnosti letališča je kar 99,8 % x
Maribor in z njim vsa severovzhodna Slovenija, kjer živi več kot 550 tisoč prebivalcev, se na široko odpirata v svet. Še letos bo pripeljal v štajersko metropolo prvi električni vlak, kmalu bo povezan asfaltni trak avtomobilske ceste Hoče — Arja
Minulo leto so pridelali delavci portoroške „Droge“ blizu 12 tisoč ton soli, letošnji pridelek pa bo neprimerno manjši, saj je slabo vreme večkrat onemogočilo „žetev“. Delavci v obratu „Soline“ pa so tudi sicer nezadovoljni: proizvodni stroški za kilogram soli veljajo 2 dinarja, prodajajo pa jo komaj po 1,05 din. Tako že dlje časa ustvarjajo izgubo, saj si z izkupičkom ne uspejo zagotoviti niti osebnih dohodkov.
V podobni situaciji so tudi drugi naši pridelovalci soli. Zato
IZHOD V VIŠJIH CENAH
vas, mesto se je z zagorsko magistralo odprlo proti jugovzhodu in zdaj še pika na i. Ta teden so pričeli delavci podjetja Slovenija ceste s pripravljalnimi deli za izgradnjo mednarodnega letališča Maribor.
Za lokacijo novega letališča (v Mariboru so že pred 50 leti ustanovili gradbeni odbor, op. p.) so izbrali široko ravnino, ki se razprostira jugovzhodno od Maribora. Oddaljenost je le 8 kilometrov od mesta, kar je izredno ugodno zaradi bližine drugih prometnih komunikacij.
so že večkrat posredovali pri zveznem zavodu za cene, vendar doslej brez uspeha. Kljub temu delavci portoroške „Droge“ niso vrgli puške v koruzo. Pripravili so načrt za rekonstrukcijo svojih solin v Sečovljah, po katerem bodo po-
dvojili površine za pridelovanje soli in obenem posodobili proizvodnjo z ustrezno mehanizacijo. Pri tem pa delavci zagotavljajo, da jih tudi rekonstrukcija ne bo rešila, če ne bodo mogli prodajati soli po ustreznejši, to je višji ceni. (Foto: A. JUl.)
ZAKAJ LETALIŠČE V MARIBORU?
Zračni promet je najmlajša in najbolj dinamična panoga. Po doseženem obsegu prevoza potnikov na mednarodnih pa tudi na notranjih relacijah, je že postal tako pomemben dejavnik
daljenost od Maribora najprimernejša, pa je iz ekonomskih in tudi nacionalnih razlogov nesprejemljiva. Ker pa je po mednarodnih nonnah gravitacijsko območje nekega letališča — do 50 km, je torej jasno, da sta tako letališče Ljubljana, kot Zagreb za prebivalce severovzhodne Slovenije predaleč. Časovna tveganost zlasti poslovnih potnikov je na obeh letališčih, tudi zaradi vremenskih razmer, precejšnja. To velja zlasti za čas od septembra do maja, ko se megla često pojavlja in je celo letalski promet prekinjen.
,1
prto ob vsakem letnem l| ^ podnevi in ponoči.
4. Visoka frekvenca ! sic koridorjev nad letal'* odQ Dnevno preleti Maribor ^ V 400 letal.	Jo h,
pbe
PRVO Ljlel LETO POSLOVANJ V0' 60.000 POTNIKOV Ra
Celotni bodoči prometT
šča Maribor je razdeljen "'.fta
slednje skupine: potnih met (redni domači in 111
rodni ter charter p revo.
izi}
MARIBOR:
VISOK ODSTOTEK UPORABNOSTI
Pri sestavljanju prometno-ekonomske analize za izgradnjo mariborskega letališča so upo-
vomi promet na rednih.st ^ skih in izrednih progah h1 kj\ promet. Seveda bo v prvi
glavni poudarek na re£*nlJ SpJ
zonskem in domačem pr j Praksa na vseh letališčihv' iji
slaviji je pokazala, da so2*
%
Dela veliko — kovačev ni!
Tržiška tovarna kos in srpov je prav gotovo eno redkih podjetij, ki se lahko pohvali z zelo dolgo zgodovino. Leta 1970 so namreč praznovali 650-letnico obstoja tovarne. Tradicija izdelovanja kos in srpov je v Tržiču torej že stara. Od kovaških cehov do privatnih tovarn, ki so izdelvale kose, srpe in lopate.
Tako izdelujejo nože in kose za kosilnice, mreže za kombajne, posamezne dele za brane, grablje, moto-kultivatorje, kar pa predstavlja že njihov tretji program.
Po osvoboditvi so tri take tovarne združili v eno podjetje s 118 zaposlenimi. V prvih letih so nadaljevali s tradicijo proizvodnje kmetijskega orodja. Postopoma pa so začeli osvajati proizvodnjo ročnega orodja za zidarje, pleskarje in mizarje. To je bil njihov drugih program. V zadnjih letih pa so z ozirom na hiter tempo modernizacije kmetijske mehanizacije .začeli prilagajati svojo proizvodnjo zahtevam industrije, ki to kmetijsko mehanizacijo proizvaja.
Prav z uvajanjem tretjega programa skušajo v tržiški tovarni kos in srpov nadomestiti povpraševanje oziroma izpad klasičnega kmetijskega orodja, čeprav proizvodnje tega še vedno ne mislijo opustiti.
Proizvodnja delov za moderno kmetijsko mehanizacijo pa za tovarno v Tržiču ne predstavlja samo razširitev proizvodnje, ampak še mnogo več. S kosami in srpi in tudi z ročnim orodjem so bili povsod odvisni od trgovine. S kooperacijskimi odnosi s proizvajalci kmetijskih strojev, torej s pogodbenimi
odnosi, pa so dosegli varnost in zagotovljen obstoj.
Proizvodni prostori tovarne so že stari in razširitev tretjega programa nujno zahteva tudi nove prostore. Imajo že izdelane načrte za novo tovarno, ki bo stala v industrijski coni Tržiča in bo po njihovih predvidevanjih zgrajena leta 1980. V novi tovarni načrtujejo predvsem razvoj tretjega programa, še posebej, če bo uspelo načrtovano združevanje slovenskih oziroma jugoslovanskih tovarn kmetijske mehanizacije. To bo v prvi vrsti pripomoglo, da bodo iz sedanjih mnogoštevilnih tipov posameznih kmetijskih strojev in s tem majhnih serij prešli na enoten proizvodni program in s tem na velike serije. To pa bo tudi povečalo rentabilnost proizvodnje tretjega programa v tovarni kos in srpov v Tržiču, ki je že sedaj kooperant petih takih proizvajalcev.
V tržiški tovarni kos in srpov je sedaj zaposlenih 260 ljudi. Vsako povečanje proizvodnje pa je zanje problem zaradi pomanjkanja delavcev. Zanimanje za poklic kovača v zadnjem času med domačini zelo upada, „uvoz“ delovne sile pa zahteva reševanje stanovanjskih problemov, za to pa tržiška tovarna kos in srpov nima dovolj sredstev, posebno še, ker nameravajo graditi novo tovarno.
Ijavitev letališča potrebfV^ manj tri leta.	^
Napovedi o obsegu bo'
id0‘V
0 iio
prometa so nehvaležno, vilo, vendar strokovnjak1^®1 videvajo, da bo v prvem k slovan j a (1976-1977) P«f> no število potnikov dose^ ®te, tisoč, medtem ko bo pristj 'de! vzletelo okrog 3.600 le
podatki naj bi se v tretjf^ ^ poslovanja letališča Marib"
večali za 80 odstotkov.
DVE ETAPI
Mariborsko letališče b°( jeno v dveh etapah. PN3 bila po načrtih dokonča zimi leta 1975, ko bi1,3'j metrov dolgi betonski st^( stala prva letala DC-9 31 ji 1 velle. V tem času je P
k
urediti še: pristansko P'
- • teP1! l®!
mo, spojnice, potniški
Že prihodnje leto bodo na mariborskem letališču lahko pristajale caravelle in DC-9
tehnične zgradbe, urem ^ nato stezo v dolžini J “■ >
tehnično opremiti let
a#1
izgraditi oskrbovalno b^i drugi etapi po letu 1“
prevozov v poslovnem, turističnem in športnem pogledu, da se te dejavnosti ne more odreči nobena razvita dežela. To velja v celoti tudi za severovzhodno slovensko regijo, zlasti glede na njeno lego, visoko stopnjo zunanje menjave, poslovnih stikov in turistične aktivnosti. Zaradi tega regija ne more ostati izločena iz omrežja letališč, temveč se mora vanj vključiti na način in -v obsegu, ki bo družbeno in ekonomsko racionalen in učinkovit.
V neposredni bližini Maribora (v radiusu 200 km) so letališča: Celovec, Graz, Ljubljana, Zagreb. Kljub temu, da je lega letališča v Gradcu glede na od-
števali predvsem naslednje elemente.
1.	Velikost gravitacijskega prostora letališča Maribor, ki so ga določili na osnovi časa poti od mesta bivanja ali sedeža podjetja do najbližjega letališča (Lj.—Brnik, Zagreb—Plešo, Gradec—Thalerhof in Celovec);
2.	Gospodarska razvitost ter ekonomska struktura prebivalstva;
3.	Analiza tehničnih, meteoroloških in navigacijskih pogojev je pokazala, da ima bodoče mariborsko letališče izredne pogoje. Pri nas je le malo letališč, ki imajo tako visok odstotek uporabnosti (99,8 %), kar pomeni, da bo lahko letahšče od-
hod o podaljšali poletu0 , stajalno stezo za 300 11
povečali pristansko pl3^«
1:
i«
uredili drugo spojnico i*1«; no tehnično opremili le ‘ho'
Naložba za rnar'1| 2q „okno v svet“ znaša d° ^ sp, milijonov dinarjev. Od ^ ^ slaba polovica bančnih tov, drugi investitorji L
SCUP (Zvezna uprava ža.9(j itj letalstvo), JLA in SO ^ l v ] (gospodarstvo). Podjetj\)<) Je lišče Maribor je preprl° [ bit
ne bo poslovalo z izgnh0'^
mo le, da bodo takšn3 N,
držale.	J
REKORDNA LETINA I SEMENSKEGA KROMPIRJA/'
V Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj, ki je znan kot največji pridelovalec semenskega krompirja najvišjih vzgojnih razredov v naši državi, so letos izredno zadovoljni z letino. Nadejajo se od 280 do 300 centov semena na hektar, kar je najvišji pridelek pri njih doslej. Tudi lansko leto je bilo rekordno za dotedanje obdobje, vendar je za letošnjim zaostajalo za okoli 60 centov. Pri ocenjevanju tega dosežka v primerjavi z uspehi pri jedilnem krompirju je seveda potrebno upoštevati, da so pri semenskem krompirju prekinili rčtst z uničenjem cime že med 5
in 20. julijem. To je nujno zaradi tega, ker semenski krompir v premeru ne sme presegati od 55 do 60 mm in ker s tem obvarujejo pridelek pred virusnimi okužbami, kijih po tem obdobju povzročajo uši.
Po besedah našega priznanega strokovnjaka za krompir dr. MILOŠA KUSA, ki vodi v kombinatu ustrezno službo, je letošnji pridelek pripisati ugodnemu vremenu, kombinat pa je vse naravne pogoje tudi do kraja izkoristil. Krompir je bil pravočasno posejan in deležen vse potrebne nege in zaščite. Za
škropljenje so v kombinatu letos prvič uporabili novo škropivo Brestan 60 in ugotovili, da je izredno učinkovito. Ker pa delo s tem strupom Zahteva veliko strokovnega znanja, ga zasebniki za sedaj še ne morejo uporabljati. Ne nazadnje pa je k dobremu pridelku prispevalo tudi kvalitetno seme, ki se mu vidno pozna, da v novem sodobnem skladišču kombinata odlično prezimi, za letošnji pridelek bo imel kombinat na voljo že dve sodobni skladišči. Drugo bo v kratkem dokončno urejeno, z njim pa se skladiščne zmogljivosti povečujejo na
4000 ton krompir)3’vilil
toliko, kot bo zu pridelek.
ašal le'k
Ugotovitve o' dobr «
lem,
menskega krompir)3 ^ . )'il|
,ediW
ko veljajo tudi
Ve'1!«
pir na zasebnih kranjskega področja- 0 f med temi mnoga izr° njS0 \ h
deta. ker kmetoval0*1
s*. J'
rabili dovolj zdrav0® ^ ti, Lani je bilo nainr00 11 v-j(^ skem izredno velik0.
okužb krompirja k1
sim
uporabili gomolj0./j A
njiv, so sedaj	[/‘Jfni
manj tretjino možn0® vl-jlic,
STRAN 14


	
	
DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 33 - 24. A
vgus^
d

ŠPORT IN REKREACIJA
AKCIJA NA MARIBORSKEM LETNEM KOPALIŠČU TAM
■[Vabljiva rekreacija
■4*^ Plavalnega testa so se udeležili stari in mladi, precej družin, pa tudi ljudje iz zamejstva
l0snjo nadvse popularno »naučimo se plavati41, ki ališfod ^ V P0^etni^ mesecih šele. ta ste^a’ so vze^ v ^a' !0 Zelo jesno. Organizirali k^ne plavalne tečaje, polo 1 so za ceneno kopanje na .*'4vtn^ern kopališču pri Tovarni L fe^bilov Maribor in ne na-). a*nje so organizirali na vodi ett e kj10 akcijo TRIM, ki se jo
turna skupnost Maribor in pa tukajšni občinski sindikalni svet, je potekala štiri dni, vse od četrtka do^ večernih ur v nedeljo ..
•<!f°
PREMAJHNO KOPALIŠČE!
L”^kc
vit1*. Vrni avtomobilov Ma-lneJ	vsestransko
rv^fi
rekordno število
JVftl.
ški nit'
A
1,s£l
in l| ^cijo na letnem kopališču '^Pt ^l0 vsestransko dobro
\	saism0 se že vse8a
nadejali velike ude-ažJ	nam pripoveduje
b^lpOft kajšp, vodja službe za ^ m rekreacijo pri Občin-0dAt Saicitkalnem svetu Mari-0 5 n0 a omenjeno kopališče
kifftolf odločili zato> ker ie
leti tuj j Urejeno in s svojimi ba-0( le. ot)enem tudi na moč pri-.gjrPij, 0 za množične plavalne ist4(lei tVe-. Akcija, ki sta jo v let8*,) |0Vanju z upravo kopališča jert j^afoo sekcijo TAM orga-a Temeljna telesno kul-
0
bo
a'
}#'!
)3
ali1;
,oti‘
nova gorica
. Novo
kotalkališče
te
za hokej in kotal-
Nova Gorica je meseca izročil svojemu na-te* novo kotalkarsko \4	^ ko služilo mladim
Stasijem. Dela ob iz-»talj 1' novega igrišča so v®č kot 200 tisočakov.
,K Vjj J* otvoritvi so se zbrali 'j! Vtiiji.boljši kotalkarji Slo-0 Velenja, Trbovelj in
^ r ae in v lepi kotalkar-tižJeyiji prikazali Novogo-taL°m res vse lepote kolji1 ^Oog^kega športa. Več kot spterhi.Sledalcev je bučno lili izvajanje najbolj-''lilce °talkarjev naše repu-, K, .
C Hiji v naslednjih dneh je ' 1' kQ. 'j3 igrišču redna vadba J' nJ- anju. Za trening se 1	S10 200 mladih Iju-
Jev tega športa.
R.K.
bJ
Glavni namen akcije je bil, da bi čim večje število ljudi zaplavalo in opravilo določen plavalni test. Moški so morali preplavati dve dolžini olimpijskega bazena, to je sto metrov dolgo progo, ženske polovico toliko, otroci do dvanajst let starosti pa petindvajset metrov. Vsak udeleženec akcije je lahko plaval v kateremkoli slogu, po želji pa tudi „mešano“. Skratka, ni bil važen slog, še manj čas. Pogoj je bil le, da so udeleženci akcije preplavali progo In prišli na cilj. In kdor je nalogo uspešno opravil je prejel v spomin lično plavalno značko TRIM.
UDELEŽBA NAD VSEMI PRIČAKOVANJI
„Ko smo pripravljali akcijo, smo se y se skozi zavedali, da ne bomo uspeli brez dobre propagande ...,“ nadaljuje Jože Rajšp, vodja velike plavalne akcije. „Zato smo razpis posredovali preko časopisa in radia, poleg tega pa smo na akcijo že dalj časa opozarjali tudi na kopališču. In v teh dneh smo ugotovili, da naš trud ni bil zaman. Že v četrtek, petek in ; soboto se je plavalnega testa udeležilo več kot 700 ljudi, kar nas je še bolj prepričalo v to, da ljudje potrebujejo organizirane oblike rekreacije in da so take in podobne akcije uspešne le, če so dobro pripravljene in seveda — če so dovolj mikavne. V nedeljo, ko je bila glavna akcija, pa se je na startu pojavilo več kot 1000 ljudi! Presenečeni smo bili nad tolikšnim odzivom. Pričakovali smo sicer, da si bodo skušali številni plavalci .priboriti plavalno značko TRIM, kljub temu pa nas je 1000 startov le malce presenetilo. Seveda — prijetno presenetilo! Naklonjeno nam je bilo
tudi vreme, saj se je zbralo na kopališču več kot šest tisoč kopalcev. Voda je bila topla, imela je kar 26 stopinj, zato so bili pogoji za organizacijo množične plavalne akcije na moč ugodni, če odštejem precejšno gnečo...“
Tako je. Če ne bi bilo minulo nedeljo na letnem kopališču pri Tovarni avtomobilov Maribor skoraj rekordnega števila kopalcev, doslej jih je bilo največ 7300, bi lahko podelil organizator akcije še precej več značk. Tako pa je moral sredi dneva akcijo prekiniti in jo nadaljevati šele v popoldanskih urah, ko so se številni kopalci že odpravili domov.
Z AKCIJO BODO NAD AL JEV AU
Glede na velik odziv in številne ljudi, ki to pot iz kateregakoli razloga niso prišli na vrsto, so se organizatorji odločili, da bodo z akcijo nadaljevali. In zakaj ne, ko gre v bistvu šele za začetek, ki bo, sodeč po zanimanju, potegnil za seboj še precejšne število ljudi.
„Razveseljivo je, da se za skok v vodo niso ogreli le mladi, ampak v večini primerov odrasli ljudje. Računamo, daje bilo kar dve tretjini udeležencev plavalne akcije tistih, ki so že v službah. S tem hočem povedati, da je zajela akcija v glavnem odrasle ljudi, kar je bil tudi njen namen ...,“ nam razlaga Franc Fistrovih,' podpredsednik OSS Maribor, ki se je udeležil plavalnega testa s svojo družino. ,,Zamisel akcije je bifa enkratna, udeležba izredna, nad vsemi pričakovanji. Všeč mi je, daje obiskalo v teh dneh kopališče toliko ljudi iz delovnih organi-
zacij. Zelo veliko sem jih videl iz podjetja Svila. Sicer pa so startali ljudje od vsepovsod, celo iz zamejstva..
Eno z drugim: v Mariboru so letos dobro zastavili akcijo „naučimo se plavati11. Tudi tečajev se je namreč udeležilo veliko število neplavalcev, ki so po tednu dni dela v veliki večini primerov sp lavah. Za mnoge pomeni torej letošnje poletje konec strahu pred vodo in obenem začetek pravega kopanja, začetek enega izmed najlepših športnih razvedril.
A. Ul.
V taboru Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane, ki ga postavi šola vsako poletje pod rovinjskimi borovci, se je letos zvrstilo rekordno število športnikov in telesnokulturnih delavcev, med drugim tudi več kot 150 učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Naš posnetek je s seminarja diplomantov ... (Foto: A. U.)
Počitniški dom odprt več mesecev?
Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič" v Kidričevem ima svoj lastni počitniški dom v Crikvenici že vrsto let, ki se ga člani delovne skupnosti vse premalo poslužujejo, čeprav posluje dom tri mesece na leto. Žal je treba ugotoviti, da se oddiha v lastnem počitniškem domu premalo poslužujejo tisti člani kolektiva, ki so jim počitnice najbolj potrebne.
Vsekakor pa ne bi smeli trditi, da sindikalna organizacija ni dovolj storila za to, da bi se počitniškega doma posluževali predvsem ljudje, ki so počitnic s svojimi družinskimi člani tudi najbolj potrebni.
Morda je prav to in pa dejstvo, da je počitniški dom v Crikvenici odprt le tri mesece na leto, pripravilo predsedstvo tovarniškega zbora sindikata TGA Kidričevo, da o tem problemu razpravlja in da pripravi konkretne predloge, kako v prihodnje dom bolje izkoristiti. Člani predsedstva so menili, da
morajo samoupravni organi o tem vprašanju temeljito spregovoriti in da bi kazalo počitniški dom „Aluminij“ v Crikvenici vzdrževati tudi maja in septembra. Prav v Crikvenici je namreč sanatorij za zdravljenje dihalnih organov, kar bi prišlo delavcem TGA zelo prav.
FRANCE MEŠKO


-srrf-- —-c' 'T—-C"V ' ;
Delavci organizirano na rekreacijo
Tudi v središču Šaleške doline, v Velenju, namenjajo vse večjo pozornost rekreaciji občanov, posebej še zaposlenih. V neposredni bližini mestnega središča so uredili rekreacijsko središče, v katerem ne manjka
Kobla in /Niriskji planina
M.
večje sodelovanje gorenjskih zimskih turističnih središč
Vin avniki Školje Loke in ^ji?	ter sedanjih oziroma
ddi,vsko
''te
K>ini
^'Čučniks predstavniki
aN? “^,0 ta g*
/‘riNrili 'r0rmce Slovenije .i/ k°do zagotovhi '/k.ta*tnp8raclnj0- Obe središči "A> in jur0.ma bli*u drug dru-lo arnj ^ možiro povezati z VV>a Pa je tudi po-Vezanost.
.n 1 un.. centrov na Kobli ^ \	Bistrico in na'
4. %^ So se pred dnevi
^SvoS. ^mic
Kobla bo imela že v bližnji zimi 4 smučarske naprave, na Soriški planini pa bo stekla najmanj ena. S sedanjimi načrti je predvideno, da naj bi bili področji sposobni sprejeti hkrati blizu 5000 smučarjev, z ureditvijo vmesnega področja pa še nadaljnjih 2300. Na sestanku v Bohinju so poudarili, da bodo nove zmogljivosti, namenjene zlasti za rekreacijo delavcev, močno koristile tudi Bohinju in Bledu, ki imata sedaj za svoje
goste premalo urejenih smučišč. V zvezi s tem pa so menili, da bi bilo umestno v enoten program zajeti še Pokljuko, Vogel in Zatrnik. Za vključitev Soriške planine v ta kompleks je najpomembnejše, da obe občini poskrbita za izboljšanje vsestransko zanimive turistične ceste, ki vodi iz Bohinjske Bistrice prek Soriške planine v Selško dolino in omogoča tudi ugodno povezavo zgornjega dela Gorenjske s Primorsko.
M. S.
obiskovalcev prav nikoli V teh dneh, ko se povzpne živo srebro tudi v senci čez 30 stopinj Celzija, je vse polno obiskovalcev v kopalnem bazenu olimpijskih mer. Živahno pa je tudi v manjšem bazenu, ki je namenjen otrokom. Julija, ko je bilo le 12 kopalnih diii, je obiskalo velenjski bazen 13.000 kopalcev, v avgustu pa jih bo najmanj enkrat več.
Obiskovalci rekreacijskega središča v Velenju pa se po osvežitvi kaj radi podajo tudi na igrišča za tenis, odbojko in badminton, ki so v okviru velenjskega rekreacijskega središča in kjer so na voljo tudi rekviziti Nekatere organizacije združenega dela kot Rudarsko eleketro energetski kombinat Velenje, Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje in Toplovod Velenje so se z upravo rekreacijskega središča dogovorile za organizirane obiske njihovih delavcev. Zdaj že prihaja na kopanje irt na igrišča blizu 2.000 zaposlenih iz teh delovnih organizacij. Vsi skupaj pa si prizadevajo, da bi bilo stalnih obiskovalcev v velenjskem rekreacijskem središču v prihodnje še več.	(vš)
Poletje na Podpeškem jezeru
Igre vinogradniških delavcev Slovenskih goric in Haloz
Ze pred leti so se predstavniki občinskih svetov ZSS Ljutomer in Ptuj pogovarjali o možnostih organizacije sindikalnih športnih iger vinogradniških delavcev Slovenskih goric in Haloz. Vinogradniški delavci teli dveh področij, ki sodita v SR Sloveniji med manj razvita območja, si s trdim delom služijo svoj vsakdanji kruh, pridelujejo pa najkvalitetnejša slovenska vina. Vsakdanje trdo delo in sorodni problemi pa spodbujajo potrebo, da si vinogradniška delavca Slovenskih goric in Haloz podata svoji žu-Ijavi roki, in da se po napornem .celoletnem delu srečata na športnem področju, da bi združila koristno s prijetnim.
Ideja o sindikalnih športnih igrali, ki se je porodila v Ljutomeru in v Ptuju, je našla svoje mesto v sklepih IX. občnega zbora ZSS občine Ljutomer,
naletela pa je tudi na plodna tla med vinogradniškimi delavci v občinah Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
Za realizacijo sklepa o organiziranju sindikalnih športnih iger vinogradniških delavcev sta bila že dva sestanka v Ptuju in v Ljutomeru, tako da so priprave v polnem teku. Prve sindikalne športne igre vinogradniških delavcev bodo v Ljutomeru, predvidoma 21. ali 22. septembra 1974. Tekmovanja bodo v petih športnih disciplinah, med katerimi bo najbolj zanimivo TRIM tekmovanje vinogradnikov.
Namen sindikalnih športnih iger je, da prispevajo k razvijanju in poglabljanju tovariških vezi med delavci sosednjih občin na območjih Haloz, Slovenskih goric in obrobja Pohorja.	F. B.
DEVET KILOMETROV NOVE AVTOMOBILSKE CESTE POSTOJNA-RAZDRTO PRED OTVORITVIJO
kih kamionih, ali pa s samokolnico, krampom in lopato, pa bolj od težav podjetja zanimajo lastni problemi. To so predvsem podražitve, prenizki osebni dohodki, dolg delavnik, pomanjkljivosti v naselju in še neštete druge drobne, a zanje življenjsko pomembne stvari.
Križišče nekdanje in nove avto ceste je že urejeno
Le še nekaj tednov, morda bi lahko šteli to v dnevih, in naša prva avtomobilska cesta Vrhnika—Posojna bo dobila podaljšek. Zgrajenih bo nadaljnjih 9 kilometrov moderne štiripasovnice. Namesto v Postojni .se bo končala v Razdrtem. S tem bo odpadel del zoprne, ozke in ovinkaste ceste, ki je v sezoni dušila hitrejši promet proti moiju. Pa tudi težki tovornjaki bodo za nadaljnjih 9 kilometrov izgubili tisto vlogo, ki so jo preklinjali vozniki osebnih avtomobilov. Užitek pa si bodo tako podaljšali lastniki močnejših avtomobilov, saj bodo nekaj minut dlje lahko pritiskali na plin in vozib brez ovir oziroma strahu, da bi prekoračili dovoljeno hitrost.
Še nekaj dni torej.
Dela na odseku ceste Postojna—Razdrto gredo h kraju. Prav zato sem tudi obiskal gradbišče in se o delu in težavah pogovarjal z delavci na cesti in vodilnimi pri SGP Primorje, ki ta del avtomobilske ceste gradi.
Pa najprej nekaj podatkov o novem odseku avtomobilske ceste. Začeli so ga graditi julija 1972. Dolg je natančno 8,8 kilometra in ima vzpona največ 3 %. Višinska razlika najvišjega in najnižjega dela znaša 35 metrov. Izkopov so morali napraviti precej več, kot pa so jih predvidevali načrti. Prav tako tudi nasipov. Tudi nenosilnih
tal je bilo precej več. Izkopov za ta odsek so opravili nekaj preko 2 milijona kubičnih metrov, nasipov pa 1,4 milijona kubičnih metrov. Izkopa in nasipa nenosilnih tal je bilo za 366.000 kubičnih metrov, kar je več, kot še enkrat toliko, kot je bilo predvideno v načrtu. Pogodbena vrednost vseh del je bila 145 milijonov dinarjev. Na trasi je delalo od 100 do 250 ljudi, kakor je pač zahtevala določena faza dela. Prav sedaj, ko gredo dela h koncu, je na trasi tudi največ ljudi. Večina jih je nastanjenih v naselju v Stari vasi pri Postojni. Velik del, in to predvsem domačinov iz Ajdovščine, pa se vsak dan vozi na delo z avtobusom podjetja. Vsi delajo od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer, včasih pa še dlje.
Po pogodbi naj bi bil odsek ceste Postojna—Razdrto gotov že konec julija. Zamuda torej.
povečanje del, predvidenih po načrtu, je vsekakor podaljšalo gradnjo;14 je povedal tehnični direktor SGP Primorje, inž. PETER GLAVAN. „Pri tem je bilo odločilno močvirje pri Hruševju, kjer smo morali kopati ogromne količine nenosilnih tal in jih nadomestiti z gramozom. Da o drugih dodatnih delih sploh ne govorimo. Pa še deževni dnevi v maju in juniju, ki jih je bilo skupaj kar 31, vse to je povzročilo zamudo, s
Strojnik Emil Čuk dela na gredeiju že šest let
katero se moramo sedaj boriti, da bi bila čim manjša.
Hujše od zamujenega roka pa so za nas prav gotovo razlike v cenah materiala od sklenitve pogodbe pa do danes,44 je poudaril inž. Glavan. „Cene večine materialov so se v tem
EMIL C UK je visokokvalificirani strojnik in dela na gredeiju že 6 let.
,,Pri SGP Primorje sem deset let. Preden sem šel služit vojaški rok, sem delal v kovinarskem podjetju v Ajdovščini. Potem pa sem naredil tečaje za kvalifikacijo zdelo s težko mehanizacijo. Najprej sem upravljal buldožer, sedaj pa že šest let gre-der.“ Greder je velik stroj, ki ravna površino bodoče ceste. „V začetku je bilo delo vsekakor želo težko, saj je to stroj, ki lahko zelo veliko naredi, še več pa razkoplje, če z njim ne znaš upravljati. Tudi solze so mi včasih tekle po licu, ko ni in ni šlo tako, kot bi moralo. No, sedaj je drugače. Prav redkokdaj se zgodi, da presežem do-
Kljub vročini delavcem SGP Primoija kosilo prav dobro tekne, saj so vse dopoldne težko delali
času povečale znatno več, kot se je dalo predvideti. Samo bitumen, na primer, ki je glavni sestavni del asfalta, se je podražil skoraj za štirikrat. Osebni dohodki so se dvignili v teh dveh letih za 25 do 30 %. Po naših izračunih so se tako stroški del, na katere ne moremo vplivati, dvignili za približno 25 %. Investitor nam je doslej priznal le 12% dodatka na povečanje del in podražitev.44
Prav te dni se izvajalci pogajajo z investitorji o spremembi pogodbene cene. Pri SGP Pri-moije smatrajo, da bi se cena morala povišati za 40 milijonov dinaijev, investitorji pa zaenkrat priznavajo le 18 milijonov. Končni izid pogajanj bo za SGP Primoije prav gotovo zelo pomemben.
„Z avto cesto imamo doslej samo izgubo,44 pravijo pri Primorju. „Če investitor ne bo priznal dejanskih podražitev, ne vemo, kako bomo splavali.44
Res je, da je bilo del nekaj več, kot jih je bilo predvidenih v načrtu,44 je povedal inž. MARTIN JAKŠE, ki je eden od nadzornih organov investitorja na gradbišču. „Vendar mislim, da bi podjetje, ki sprejme delo, moralo prekontrolirati načrte in pred podpisom morda napraviti tudi kako vrtino, da se prepriča v pravilnost načrtov. Kar pa zadeva dodatne finančne zahteve zaradi podražitev, bo najbrž treba upoštevati tudi to, da je bila gradnja praktično vseskozi v zamudi. Če ne bi bila, tudi podražitev materiala ne bi v tolikšni meri vplivala na končno ceno. Kdo naj torej nosi posledice? Glede kvalitete del nimamo pripomb in s tem pri gradnji nimamo težav.44
Delavce, ki cesto gradijo, tiste, ki delajo na strojih, veli-
voljeno toleranco, ki je največ tri centimetre.
Sedaj še nekako gre, ko delam v bližini doma ih se tistih 25 kilometrov vsak dan vozim s svojim avtomobilom. Težje je bilo, ko smo delali v Vojvodini in v Istri, ko sem lahko prišel domov le vsakih 14 dni. Saj veste, kako je, če si daleč od družine. Res pa je tudi, če delam po 11 ur, lahko zaslužim tudi do 5.000 dinarjev mesečno, vendar mislim, da denar še ni vse.44
JURIJ SREBOT dela v asfaltni bazi SGP Primoije. Končal je triletno elektrogospodarsko šolo v Cerknem in je visokokvalificiran elektrikar.
„Z asfaltno bazo opravljam pravzaprav sam, saj je ena najmodernejših in avtomatizacija
je elektronsko urejena. Le enega ali dva pomočnika imam, ki pa sta le za to, da priskočita na pomoč, če se kje kaj zatakne. Mislim, da je to največja asfaltna baza v Jugoslaviji, saj zmore napraviti tudi 180 in več ton asfalta na uro, oziroma nad 2.000 ton na dan.44
DUŠAN ČOPI je gradbeni tehnik pri SGP Primorje že dve leti in dela na obračunih izvršenih del. Je pa tudi predsednik osnovne sindikalne organizacije TOZD Avtoceste.
,,Ko smo pred časom ustanovili TOZD, smo seveda organizirali tudi sindikat. Predsednik sem sedaj kaka dva meseca. In kaj dela naš sindikat? V glavnem organiziramo športna srečanja in pa na razne dopise iz uprave odgovarjam. Veste, za kakšne sestanke ali drugo aktivnost je naše delavce zelo težko pridobiti, saj ves dan delajo, potem pa gredo raje počivat ali pa v mesto. Le, kadar je na dnevnem redu pogovor o osebnih dohodkih, pndejo na sestanek, drugače pa ..
ŠEREMET SULIČ je doma iz Prištine. Pri Primoiju dela že drugo leto kot nekvalificiran delavec.
„Če delam 11 ur, zaslužim na mesec približno 1.800 dinarjev. Za hrano dam 650 dinaijev
Dušan Čopi je prav kim prevzel funkcijo P’ f nika osnovne sindikat^
nizacije na gradbišču avt°
o^'
in 30 za stanovanje.	^
pošljem domov družiijE , za cigarete si še nekaJ žim.“	j
»Res je,44 so pritrdi« Id so poslušali najin t „Šeremet le gleda, kad .< pijemo. Saj nima denat)"^
Pnfpm na c n nritlOV^ .
Potem pa so pnpo-e Petar iz Bosanske Kr0^
mal iz Velike Kladuše.j’ p iz Gračanice in Fuod lZa o tem, kako je delo, P°s J soncu, težko, kako E f skoraj toliko, kot leti, čeprav se jer'fevn«
precej podražilo. Kak° -0
že nekaj mesecev nim^. y( vode in da tudi hrana
po njihovem okusu. v to sem se sam PreP.^t
slaba, le okusi ljudi so Nekateri pravijo, da h' večnega krompirja raj jedli fižol.	.
Končnega daturn’ |ji bodo ta odsek avto / ceste odprli, si ni uPa*f[d{ nihče. „Lahko še vmes, dež morda.
v zamudi. Morda, ^ koncu meseca. Goto^ ^
rj
tembru.44 Tako so ■
kali natančnejšenrn
Ko pa sem se peljal
^---cptTI ■

novem odseku, sem ^ da je cesta praktičn0 »jpf1 prepričan sem, da b
Asfaltna baza je ena najmodernejših pri nas in pripravi več kot 180 ton asfalta na uro
ta mesec.
A-1
$
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga ur^nišktt_<^or. Direktor,	M
urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 3^-554, 316-695 in 310-033.	^ \
ciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri Komunalni banki Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pn Ljubljanski banki st. 501-620-7-12100. Posamezria steviiR	^
™	polletna 50,00 din — in letna 100,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana.
Naročnina je četrtletna 25,00 din --------------- ----- ----------- *	.
Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov
X1 Kr