Kronika. — Učlteljskl upokolencl v ItallJL Število učiteliskih iipokojencev je na 1. februarja 1920 doseglo 7362, ki so po višinah pokojnin porazdeIjeni tako-le: 1502 z manij nego 500 L letne pokojnine; 3164 s pokojnino od 500—10000 L; 2633 s pokojnino od 1000—2000 L in 63 s pokojnino nad 2000 L. Še bolj strašna ]e slika, ki nam io nudi tabela pokojnin vdov učiteljskih upokojencev. Od teh je 1092, ki imajo 250 L letne pokojnine; 898 s pokojnino od 250—500 L; 629 s Pokojnino od 500—1000 L in 17 s pokojnino nad 1000 L. — Da se odpomore tej revščlnl do preuredbe penzijskega fonda, je stavljen predlog, da se nakaže tem trpinom predujem na bodoče pokojninskc poboljške in slcer za upokojence 150 L, a za njih vdove pa 1000 L. — Z ozlrom na uredltev učlteljsklh pokojnln v Italijl je zavzel učiteljski sindikat v Bologni sledeče stališče: 1. Starost upokojenčeva naj se giblje od 45. do 55. leta, službena doba pa od 20. do 35.; 2. pokojnina ne sme bitl manjša od poloviične plače, ki jo je imed prizadeti v zadnjih treh službenih letih in je jemati v obzir tudi draginjske doklade, stanarino in vsakršne posebne doklade; 3. kdor je dosegel določeno službeno dobo, naj se mu dodeli poseben suplent; 4. penzijski prispevki naj se odračunavajo od vseh učiteljskih prispevkov; 5. država mora dati na razpolago učiteljskemu penzijskemu skladu potrebno svoto za pokritje večjega stroška. ki bo nastai po definitivni uredbi sklada. Pri tej poslednji točki je sindikat poudaril sokrivdo države v vprašanju penzijskega sklada, ker se ie šele 20 let po sprejetju zakona Casati (s katcrim je bil juridično ustanovljen ta sklad) odločila, da ga tudi v resnici ustanovi. Ako nima pokojninski sklad zadostnih sredstev in mu jih država tudi noče dati, tedaj je edino njena dolžnost, da prevzame ta zavod v lastno režilo in uredi vprašanje pokojnin po zahtevah pod točko 1.) — Preganjanje socialističnega učlteljstva v Franciji. Pod vlado Milleranda so začeli v Franciji preganjati socialistično učiteljstvo na najkrutejši način. Zveza fraiicoskih učiteljskih sindikatov se je bila o prilikl štrajka francoskih železničarjev postavila na stran poslednjih in s« je s tem pregrešila zoper suvereniteto države. Tako se glasi vsaj obtožba Millerandove vlade. Vsi voditelji takratnega gibania so ali zaprti, ali pa odpuščeni Lz službe- Tako le n. pr. zaprt učitelj Loriot. Med adpuščeniml beremo imena sledečih socijalistav: Firancois, Marje Mayout, Julia Bertrand, Lucle Colilard, Helena Brian, PauJ Briard (kl uživa provlzomo osebno prostost), Heriette Izambara in Louis Bouet, glavni tajnlk Zveze slndikatov. Premeščeni in na drug način kaznovani so sledeči: učiteljica Bouet, Gabrielle In oba Duranda. Vsi preganjanci so energičnl borUci za pravice učiteljskega stanu, ki so staril tudi rrmago dobrega frajicoskemu šolstvu. — Francoski učltelli In pravlca svobodnega združevanja v FraucllL Minlster javnega šolstva v Franciji ]e predložil zbarnici načrt zakona, po katerem se rrtofino utesnfujje pravica sindikalnega združevania za vse državne nastavljence. Vkijub protestu vseh učiteljskth organizacij ie ministrstvo v prošlem juniju razpustLo vse organizacaje, ki so aživele na podlagi zakona od 21. marca 1884. Zveza učiteljskih sindikatav pa je sMenila obdržati vseeno 1 nadalje svoja zborovanja. Opozarjamo posebno, da ]e bllo na Francoskem vsako sindikalno delo že itak tako i>od vpilijvom države, ki mu je daločala obliko, metodo, vsebino i obeneni tudi skrajno mejo. Tam je tudi učiteljstvo pofpolnoraa izključeno od dela na javneii adininistrativnem polju. Demokratizem živi tedai samo na papirja. kar nam posebno dokazujerjo preganjanja poslednjih tnesecev. ~- Protl SolL V Manieresu na Filipmskih atokih je prBlo vsiled odpora domačiinov proti vpeljaiva splošne šolske dolžnosti do spopada s stražniki, pri čemer je bilo 30 domačinov usanrčenih. Med žrtvami je tudi tamošnji učitelj. Kaj ne, prave kranjske razmere! — Šolski izdatkl Angleške. Provlzorična, mi nimalna skala za povišanje učfteljskih plač na Angleškem, ki jo je predložil minister prosvete M. Fischer, ie povišala državne izdatke za vzdrževanje šol za 3,500.000 funtov šterl. V letu 1913. so znašali ti izdatki (izključujoč univerze in kolegije) okoli 14 mil. funtov šterl. V prošlem letu so dosegli vsoto 33,000.000. a v letoSnjem letu so se povzpeli na ognomno vsoto 45.000.000, kar pomeni 40% zvišanje z ozirom na lansko vsoto. V nji so zajeti izdatki za osnovne in srednje šole, tchniške in učiteljske penzionate. Državni stroški za vseučilišča in nekatere kolegije so znašali v lanskem letu 1,000.000 funtov šterl., letos pa narastefo za pol milijona. Istotako je postavljena v proračun visoka vsota za vzdržanje Narodnega muzeja in Galerije umetnosti. — Za bolne učitelje v Franciji. Na predlog poslancev P. Evena, H. Avrfla ta P. Rameila je sprejela šolska komisija franco&ke zbornice resalucijo, v kateri se vlada porziva, da zavamje učiteljstvo proti napaiom ^etike in da se mxi da v slučadih bolezni pravica dopusta treh let s p»ino plačo, in v posebnih sluŁajih še dveh let s polovično plačo. Po mnogih peripetijah je bil ta zakon sprejet z bomioi z običaijnimi pomiselki zakladnega ministra. — Zobozdravniška kllnlka v Baselu. V tem švlcarskem mestu so ustanovili zobozdravniško kliniko za liudsko-šolske otroke. Zdravljenje zob se vrši z davoljenjem prizadetih staršev in ie breziplaono za revne učence. Država nakazirje zavodu podporo 20.000 Fr. na leto. — Učiteljska kriza v Amerlkl. Iz poročila o sboravanju šoJskih delegatov deveterih držav v Amoriki, ki se je vršilo v zadnjem času v Navem Yarku, je razvidno, da martjka Uniji samo v držaivi Novi York nad 5000 učnih »moči. Zastopnik West Virginije je paroCal, da niso mogli v letu 1919. odpreti zaradi pomanjkanja učLteljev o-kroglo 400 šol in da učitdjišča odrpustijo vsako leto le eno petinko potrebnih učnih moči. V državi Alamana je bfio zaprtih 500 šol za beloikožce^ in ravnctoltko šolskih zavodov za črnokožce. V neki grofiji v Pensylvaniji ie 53 Stfl brez potreb- nih učtt^jev. Po neki »tatistHol zrvez,nili držav primanikuje v Amerikl nad 50.000 učHeljev 1» Ojjronmo tševilo 60.000 učnih moči je pa nesposobnih za vsafcršno Solsko delo. Tajnik šoiskegi odddka države Mikane, je izjarvil, da se je t lanskem letii odpovedalo službovanou 145.000 učiteldev. Glavni vzrok krize v ameriških šodak je slab gmotni poilažaj, v kateTem mora živetl aimerišk! učitelj. Srednia piača v državi Alabama Je bila za uoiteije šol za beiakožce 470 dolarjeT, za učiteljice istih šol 312 dolarjev; v šoiah z* črnokožce pa ]e dosegla komaj 179 doOarjev. Tako parooa Yournal od Education. Drug šoilski list Tiie Migh Schoo1! Joiirnal pa poroča, da je v Uniji 40% učiteljev na deželi, ki zaslusžijo v enera letu manj nego 600 dolarjev, 36% manj nego 500 dolarjeiv, 15% manj od 400 dolarjev; naiv€Čje števiio pa je takih, katerih letna plača se gtblie od 300—100 dolarjev. Mesto Navl York po«raW 250.000.000 dolarjev za avtomobile, medtem kr> znaša stnošek za učiteljstvo le 36,000.000 dolarjev. — V Španijl. Privi šolskl zaikon Je bil v Španiji ustvariien leta 1857; dodočal je miniinum uč'teljsikih dohodkov letnih 200 L in službene por!ške 25 L. V letu 1904. je bH mininium poviša* na 500 L, v 1. 1915. na 625 L in v letu 1919. aa 1500 L. A to še po vztrajni agitaciji od strani u<2teljstva. Število vsega učiteljstra na ŠpanskeiB znaša 28.200. — Konec u51tel]ev — organlstov. Kakor pii nas so tudi na Ceškem v nekaterih krajih u6iteljl vršdll kot postransko službo, službo organfsita ˇ cerkvah. To rje bila navada v bivših avstr. časlli, ko so učitelji morali skrbeti radl sramatno aizklk plač, za postranske zaslužke, *oda sedaj, ko j« češka reputhlika gmotno zboljšala poiožaj narodnemu učifeljsitvu, prestala je ta portreba. Zartso }« češka učitedjska zveza sklenila, da prepove vsakemu učitelju orglanje po cerkvi, kw ]e tako delo poniž&valno za učitelja, ki j>ostatie na tak na6in uslužbenec župnika, kair ne odrgo«vair]a niegovemu dostojanstvu kot prosvetnemu delavcsu. Vsak učitelj, ki se ne bi pokoril temn sklerr-m, bo izključen iz učrteljske orgatiizaclje. — Isto stanle }e ponekod tudl še pri nas v Slovenijl in dofcro bi bilo, da se tudi pri nas naredl konec učlteliea — OTganistom. = Žena — minister orosvete. Kakw iavliak) iz Washingtona. namerava novi nredsednik liardine iz hvaležnostl nauram ženstvu. ki ie nri volitvah zani^lasovalo. i nredlaeati kon^resu usfanovitev noveea ministrstva Drosvete ki nai bi se ooverilo kaki ž&nskl. = Zahteve neraških soc. demokratoT. Pri raznravi o nroračumi v čehoslovaškem senatu ie bila snreieta resoluciia nemškib ->f>c. demokratov v kateri se zahteva. na^ '/saka narodnost v čehoslovaški renublški sama zase uDravlia svoie šolstvo. Nadalto ;e bila snreicta resohiciia. v kateri se zahteva nov šnlski zakon na oodlaei ločitve cerkve od države. O toi resolucisii so glarovaii v dveh delih ter ie bil druei del ^r>reiet s 56 glasovi Droti 55 elasovom.