KONFERENCA O ODPRTIH EKOLOŠKIH VPRASANJIH V OBČINI
Poleg dobre volje in zavesti, še denar
Konferenca o odprtih ekoloških vprašanjih v občini, ki jo je 2. oktobra pripravila naša občinska konferenca SZDL, udeležili pa so se je vsi tisti, ki so v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, občini in v mestu odgovorni za to področje, seveda ni mogla odgovo-riti na vrsto vprašanj in dilem, zapisanih že v gradivu ali pa izrečenih na srečanju samem. Vendar pa je bilo mogoče v treh urah, kolikor je trajla konferenca v dvorani Edvarda Kardelja v poslopju naše občin-ske skupščine, mogoče ponovno opozoriti na najbolj pereče pro-bleme našega mesta in občine. Ker čas ni dopuščal na seji sami oblikovati sklepe, so navzoči menili, naj to stori svet za urejanje prostora in varstva okolja pri občinski konferenci socialistične zveze.
Gradivo, ki je bilo dobro pri-pravljeno, to jc ugotovilo kar ne-kaj ra/.pavljavccv, ni moglo zaob-jeti vseh podrobnosti te obsežne tematike. Bilo pa je primerne os-nove za razprave na konferenci; poleg uvodnih misli se je dota-knilo urejanja prostora, uresniče-vanja nalog in ukrepov za izbolj-šanje okolja v ljubljanskih indu-strijskih delovnih organizacijah, preskrbe z vodo na območju naše občine, ravnanja z nevarnimi snovmi in njihovo shranjevanje, umiranje gozdov, postreglo je s pregledom realiziranih in zače-tih investicij v tem srednjedroč-nem obdobju s področja energe-tike, navedeni so bili odgovori na ¦vprašanja krajanov, ki so biJa po-stavljena Železniškem gospodar-stvu Ljubljana, dodana pa je bila še informacija o toplifikaciji sta-rejših strnjcnih naselij, za primer je bilo vzeto Kodeljevo.
Razprave na konferenci sami so se večinoma sukale okoli vpraša-nja, kako najti pametno razmerje med nezadržanim gospodarskim
razvojem in posledicami, ki jih ta prinaša. Očitno problem ne bi bil lako hud, če bi naše de\ovne orga-nizacije in družba nasploh imela na voljo dovolj denarja za senacijo obstoječe tehnologije in za gradi-tev takih novih objektov, ki bi bili opremljeni z vsemi pripomočki za varstvo okolja.
Ko je dejal predsednik sveita za urejanje prostora in varsivo okolja pri naši občinski konferenci SZDL dr. Janez Perkavac, ki je tudi vodil to konferenco, je tako imenovani ekološki problem naše občine strnjen v dve točki: prvič gre za izrabo prostora, drugič za posledice prvega dejanja, to je vpliv te izrabe na okolje, ki se kaže z nezaželenimi učinki. Vi-deti je, da se kljub našim prizade-vanjem življenjski pogoji ne: iz-boljšujejo, ravno obratno, pcone-kod sc cel« ^Vibšajo. Vsa vji pro-blematika zahteva poglobljen pri-stop, najprej pa zavedanje pro-blema samega. V socialist.ični zvezi so zato poskušali, je diejal dr. Janez Pekavac, potegnili niti do sleherne krajevne skupnosti,
da bi se tam, morda v svetih za komunalo, ki že obstajajo, pogo-varjali o teh stvareh. Prav pove-zava med socialistično zvezo in krajevno skupnostjo je tista, ki bo jo za boljše reševanje ekoloških problemov kazalo krepiti. Primer takega povezovanja in skupnega dela je KS Zalog.
Kakor je znano, je prišlo v Za-logu do zapletov v zvezi z gradnjo centralne čistile naprave na ljub-ljanici, in razmere same so prisi-JiJc krajane, da so se organizirali v poseben odbor, ki se je kasnje priček ukvarjati tudi z drugimi vprašanji okolja, ne le s čistilno napravo, v tej krajevni skupnosti.
(nadaljevanje na 2. strani)
Poleg dobre volje in zavesti, še denar
(nadaljevanje s 1. strani)
Kar nekaj razpravljavcev je na tej konferenci omenilo odlomek iz gradiva, v katerem je zapisano, da se v krajevnih skupnostih upirajo vsakemu posegu v prostor na nji-hovetn območju. To ni čudno, so pojasniJi, saj imajo krajani s tem slabe izkušnje; njihovo mnenje se pogostokrat ne upošteva, odloči-tve se sprejemajo v mestu in repu-bliki, ne prisluhne se tudi bese-dam strokovnjakov. Opozorjeno je bilo na embalažo in ostanke nevarnih snovi, kot na primer raznih sredstev za uničevanje škodljivcev, kjer je v navodilih zapisano, kako ravnati, ni pa ra-zloženo, kako deponirati ali uni-čiti ostanke. Gre sicer na videz za drobno zadevo, ki pa ni nepo-membna.
Več besed je bilo namenjeno divjim odlagališčem v krajevnih skupnostih in zaščiti vodnih vi-rov. Bilo je več takih, ki so me-nili, da bi bilo treba na ravni re-publike in federacije doseči spre-membo sistemskih ukrepov, tako da bi bil material, uporabljen za ekološko sanacijo, oproščen dav-kov in carine. Morali bi spodbu-jati tudi izdelavo aviomobilov na
bencin brez svinca, cena neosvin-čenega bencina bi morala biti nižja od navadnega, tako da bi spodbujali čistejše okolje, kar počno v vsem razvitem svetu.
Kot je bilo slišati, si za dvig ekološke zavesti prizadevajo v mladinski organizaciji. Zveza socialistične mladine poskuša za-vest prebuditi z organizacijo eko-loških taborov, kaj več pa ne more storiti. Tudi naše reke so onesnažene, saj bi rib v njih ne bilo več, je povedal predstavnik ribiške družine, če jih ne bi vla-gali vanje.
Problem odlaganja komunalnih odpadkov v Ljubljani je znan, kaže pa, da bo treba nekaj let še čakati na boljšo rešitev. Še večje težave pa bodo z odlagališči po-sebnih nevarnih snovi, ker občine v ljubljanski regiji ne dajo niti privoljenja za dovoljenja za pre-učitev možne lokacije. Poleg do-bre volje je potrebno še veliko denarja, je ugotovila Nuša Tavčar iz izvršnega sveta mesta Ljub-ljana, to pa je veljalo tako za mo-rebitne spremembe čistilne na-prave v Zalogu, zaščito vodnih virov in odlagališča divjih odpad-
kov v krajevnih skupnostih. (Te bi morale sarae poskrbeti za nji-hovo odpravo, in sicer takoj, ko se pojavijo.)
Nekateri so menili, da bi kazalo ponovno legalizirati krajevne rente, a ne kot daj-dam sistem, marveč kot socialno potezo. Glede Petrola, za katerega je predstavnik KS Zalog menil, da se ne more na tej lokaciji širiti dalje, je bilo slišati informacijo, da zanj še ni izdelan ureditveni načrt, nima pa tudi vseh potreb-nih ekoloških mnenj in soglasij. Kot je dejal Stane Mikuž, pred-sednik našega komiteja za to pb-dročje, so zdaj izredno pozorni pri izdaji upravnih dovoljenj; ne dobi ga nihče, ki ni zadostil eko-loškim pogojem na osnovi pozi-tivne zakonodaje.
Zgraditev centralne čistilne na-prave v Zalogu pa utegne s seboj prinesti tudi težave. Gre namreč zato, da bo to delovnim organiza-cijam, ki se bodo hotele priklju-čiti nanjo, povzročilo precejšnje stroške. Nekateri sodelujoči v razpravi so podpirali senacijo že obstoječih ekološko nevarnih ob-jektov, ne gradnjo novih, poseben
problem pa je TE-To Ljubljana, ki onesnažuje bližnjo in daljno okolico, posledice njenega več stranskega vplivanja na okolje pa bodo v celti vidne šele čez nekaj časa. Prav zato je bilo slišati tudi zahtevo, da se strokovnim svetom v krajevnih skupnostih, ki se uk-varjajo z ekološkimi vprašanji, omogoči dostop do raziskav, ne le do podaikov prek izvlečkov. Če bi imeli na vojo vsa dejstva bi se ljudje v Ljubljani najbrž lažje od-ločili za to, je dejal zagovornik te zadeve, da senacija Toplarn pred-nost pred vsemi drugimi objekti v Ljubljani, sak izredno slabo vpliva za zdravstveno stanje ljudi.
Ob koncu je predsednik občin-ske konfernce SZDL Niko Lukež predlagal, da v krajevnih skupno- . stih pripravijo sekcije, kjer bodo pretresli vprašanja, zapisana v gradivu in izrečene na tej konfe-renci. Bil pa je povedan tudi predlog, naj občinsko glasilo Naša skupnost eno številko na leto posveti ekološki problema-tiki, pa tudi druga sredstva jav-nega obveščanja bi morala o tem spregovoriti večkrat.
D. J.