LETNIKXVL, ST. 24 (747) /TRST, GORICA CETRTEK, 30. JUNIJA 2011
www.noviglas.eu
SETTIM AN ALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY		WM
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARJA 1996	■Kl
Uvodnik
Julijan Öavdek
Krcenje rajonskih svetov: zgroziti se moramo!
YpraSanje rajonskih svetov se je zadelo leta 2009. Sedanja vlada jih je ukinila z zako-nom St. 191 (finandni zakon za leto 2010). Na podlagi 17. dlena zakonskega odloka 267/2000 jih lahko ohranijo le obdine z ved kot 250.000 prebivalci.
Po vstopu v veljavo omenjenih doloäl smo dol-go dakali, kaj bo naredila naSa Dezela, ki ima za to zakonodajno avtonomijo. Na koncu smo dodakali dezelni zakon St. 1/2011, po katerem lahko ohranijo rajonske svete tudi pokrajinska glavna mesta. Tako je obäna Trst ohranila vse rajonske svete, drugade pa je za Gorico, ki je dozivela pravo ledeno prho, saj ne bo mogla imeti ved kot Stiri rajonske svete.
Sedanja goriSka obänska uprava se je dolgo obotavljala, kaj in kako ukrepati. Na Dezelo ni naslovila nobenega resnega protesta. Casa za spremembo Stevila rajonskih svetov pa je malo, saj rok zapade 31. decembra 2011. Postopek namred predvideva spremembo obdinskega statuta, kar je najprej delo obdinske komisije, sle-dijo razprava in volitve v obdinskem svetu. PrejSnji teden je iz odborniStva goriSkega podzupana priSel v javnost predlog, ki sedanje rajonske svete zdruzuje na tak nadin, da se njihovo Stevilo od deset zmanjSa na Stiri. Predlog ni dozivel podpore vseh predsednikov rajonskih svetov.
Do tu bi lahko rekli, da gre za postopek, ki spa-da v okvir javne upravne strukture, de ne bi takoj spoznali, zadenSi z dezelnim zakonom St. 1/2011, popolno neupoStevanje prisotnosti slo-venske narodne skupnosti. Spregledan je bil namred zaSditini zakon 38/2001, ki v 21. dlenu govori o zaSditi kulturnih in zgodovinskih znadilnosti pri administrativni strukturi. Prav to dolodilo se naslanja na Evropsko konvencijo za zaSdito narodnih manjSin, ki jo je sprejel Svet Evrope in jo je Italija ratificirala z drzavnim zakonom St. 302/1997. Ravno v 16. dlenu te konvencije se drzave dlanice Sveta Evrope zave-zujejo, da ne bodo spreminjale administrativ-nih meja v Skodo narodne skupnosti.
Zato je predlog, ki ga je javnosti predstavil go-riSki podzupan Fabio Gentile, naravnost straSljiv. V njem so trije tradicionalno slovenski rajonski sveti, Pevma-Oslavje-Stmaver, Podgo-ra in Standrez, dejansko utopljeni v tri Stevild-no najvedje enote. Gre za izbris iz upravne obdinske strukture.
Vsem je namred jasno, da to prizadene stopnjo prisotnosti slovenskih predstavnikov, raven uporabe slovenSdine, ohranitev sedanjih krajev-nih imen in Se bi lahko naStevali. Zaradi tega ni nobenega dvoma, da je za celotno slovensko narodno skupnost v Gorici sedanji predlog no-ve razdelitve rajonskih svetov nesprejemljiv. Vse bolj pa postaja jasno, da je tudi dezelni zakon bil temu povod, ker je bil napisan brez upoStevanja omenjenih zaSditnih dolodil.
Kaj smo torej Slovenci dolzni narediti, da nas sedanji predlog krdenja rajonskih svetov ne spravi do tega, da izginemo kot Subjekt, s kate-rim se je treba pogovarjati, ko gre za upravljanje obmodja, dolodanje urbanistidnih nadrtov, go-spodarskih in industrijskih projektov in za okoljevarstveno politiko? Kaj moramo narediti, da ne bomo le kulturni rezervat?
Najprej se moramo nad sedanjim predlogom resno zgroziti zaradi posledic, ki jih bo imel za naSo usodo. Ne bodo namred dovolj tiskovna sporodila ali priloznostni obiski raznih javnih funkcionarjev. Kot Slovenci nimamo druge iz-bire, kot da gremo v pravi "pravni boj" za ohranitev rajonskih svetov, ki so bili v vseh teh le-tih nezamenljivo sredstvo upravljanja z lastno zemljo.
Sloveni
Otroski pevski zbor Emil Komel (foto IG)
'S svojo drzavo smo postali razpoznavni po svetu1
Sprejem Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu je bil tudi letos na trzaSki Pomorski postaji. LetoSnja slovesnost, na ka-teri so se zbrali politidni predstavniki slovenske manjSine in predstavniki druzbene organiziranosti naSe narodne skupnosti, predstavniki mestnih in pok-rajinskih javnih in vojaSkih oblasti, je bila zaradi jubilejne obletnice osamosa-mosvojitve matidne domovine Se kako pomembna.
Ta vidik je jasno priSel do izraza v nagovoru, ki ga je generalna konzulka
Vlasta Valendid Pelikan imela ob zadetku slove-snosti. V njem se je med drugim zahvalila spon-zorjem, ki so omogodili tako uspeSno druzenje. Predstavnica slovenskega zunanjega ministrstva v Trstu je poudarila, da je slovenska drzava "prera-sla polnoletnost", sedaj od mlade republike pridakujemo zrelost. "Okrogla obletnica pa na-vadno zahteva dolodeno ocenitev in tudi usme-
Mariji Maver je spregovoril o polstoletni zgodovini trzaske zalozniske hise
ritve v prihodnost. Lastnosti Slovencev, kot so predanost, prizadevnost, usmerjenost k cilju in enotnost, so prispevale, da smo iz naroda postali nacija s svojo drzavo, jezikom in identiteto, ki je
razpoznavna v svetu. V dvajsetih letih smo pristo pili k EU, NATU in Stevilnim mednarodnim orga nizacijam, pri tem pa spoStovali nadela demokra-cije, odprtosti, sodelovanja, spoStovanja dlovekovih pravic in tudi manjSin". Spomnila je, da Slovenija se ne nahaja le znotraj drzavnih meja, temved zivi v lju-deh, ki jo predstavljajo. "Z od-daljenostjo in s specifidnimi okoliSdinami pridobi pomen.
Slovenci zunaj meja matidne domovine so njen odsev in pre-pridana sem, da z vsakdanjimi gestami pripomorejo k vidnosti in promociji, ne da bi se tega za-vedali", je poudarila. Generalna konzulka je zazelela, da bi vsi dejavniki in osebki, ki so pripo-mogli, da je Slovenija postala sa-mostojna in vidna drzava na svetovnem zemljevidu, nadalje-
vali dialog, izmenjavo staliSd, da bi skupaj gradi-li projekte, od katerih bi uzivali blaginjo vsi. "Tudi za to so potrebni dobra ideja, pogum, inovativ-nost, prijateljstvo in zaupanje". Ta dialog naj se nadaljuje tudi na relaciji RS - Italija in dezela FJk: "To je zagotovo kljud za uspeh, pravzaprav je edi-ni mozni kljud, ki odpire Stevilna vrata".
Sprejem Generalnega konzulata je bil letos na-ravnan na promocijo slovenskih specifik, ki lahko nedvomno postanejo pomembna vizitka v turi-stidni perspektivi. V tem vidiku je prav posebno vlogo imela predstavitev zamejskih kulturnih in enogastronomskih dejavnikov. S svojo izlozbo sta bili namred pri-sotni Trzaska knjigarna in turistid-na agencija Aurora Viaggi, krajev-ni kmetovalci pa so se predstavili s svojim oljem, vinom, medom in sirom.
Pred druzabnostjo je bil kulturni program, ki so ga oblikovali novo-nastali zbordek pri Glasbeni mati-ci pod vodstvom Nede Sancin, pevski sestav SCGV Emil Komel iz Gorice, ki ga vodi Damijana Cev-dek. Sklepna todka programa je bila zaupana plesalki Dasi Grgid. Na kraju slovesnosti pa so bila raz-stavljena tudi dela nekaterih slovenskih umetnikov iz Italije, ki so dlani druStva za umetnost Kons.
IG
KROZEK ZA DRUZBENA VPRASANJA VIRGIL SCEK in STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
vljudno vabita na
SVECANOST OB 20-LETNICI OSAMOS VOJ IT VE REPUBLIKE SLOVENIJE
sodelovala bosta dr. Dimitrij Rüpel in casnikarka Rosvita Pesek
ponedeljek, 4. julija 2011, ob 20. uri velika dvorana Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14
Novi glas in Zadruga Goriska Mohorjeva ter SSO
Mladi so spoznali temelje casnikarske poklica
Te dni je v prostorih naSe-ga uredniätva potekal tecaj, s katerim smo pri Novem glasu v organizaciji naSe Zadruge Goriäka Mohorjeva in s sodelovanjem Sveta slovenskih organizacij Stevilnim mladim prikazali de-lovanje naSega casnika in na-sploh Casnikarsko delo. Namen teCaja ni bil, da bi iz mladih naredili Ca-snikarje, ker za to nismo poklicani, tudi nasa Drzavna Casnikarska zbor-nica predvideva drugaCne oblike vzgajanja novih casnikarjev, ampak, da jim neposredno predstavimo opravljanje naSe-ga poklica, predvsem pa, da jim razlozimo, kako se ustvarja casnik. Na vec srecanjih smo v mesecih maju in juniju Stevil-nim mladim prikazali poklic
Casnikarja in tudi prikazali, kako Casopis nastaja, jim v gro-bih obrisih tudi prikazali, kakS-ni so izzivi pred danaSnjimi sredstvi obveSCanja, saj nas vse-prisotni svetovni spiet in Se po-sebej "web 2" postavlja pred Ci-sto nove oblike novinarskega dela. Poznavanje casnikarskega dela, novinarski izzivi, ki so
NOVI
GLAS
in Studijem in je zato zelo tezko najti ustrezne casovne termi-ne, ko se teCaj priredi. Zani-manje za teCaj je bilo veliko, veseli pa bomo, Ce se nam bo-do javili tudi novi mladi, ki bi radi spoznali uredniSko delo in kaj veC izvedeli o casnikarskem poklicu, na naslov: gori-ca@noviglas. it in jih bomo lahko obvestili, ko bomo imeli jeseni Se	podobna
srecanja. Tudi okro-gla miza o temi so-delovanja naSih ustanov in druStev z naSim tednikom, ki
pred nami, so mlade nagovori-li in razmiSljamo, da bi prire-dili jeseni Se nekaj takih srecanj z mladimi, Ceprav se za-vedamo, da so predvsem So-loobvezni dijaki in Studentje na univerzi med tednom izjemno zaposleni s poukom
je bila v sredo zveCer v Devinu, je spadala v teCaj, na-menjena pa je bila predvsem predstavnikom naSih kultur-nih ustanov, da se poblize sez-nanijo z naSim delom. O okro-gli mizi bomo poroCali v prihodnji Stevilki.
UiedniStvo
Slovenska skupnost - Gorica
Predsednik Enrico Gherghetta gost goriskega Pokrajinskega sveta SSk
Vtorek, 21. junija, je zase-dal goriSki pokrajinski svet stranke Slovenska skupnost. Zasedanje, ki ga je vo-dil pokrajinski predsednik Silvan Primosig, je imelo na dnevnem redu obravnavo pokrajinskih vo-litev, priprave na pokrajinski kongres SSk ter goriSke obänske volitve.
V politiCnem poroCilu je pokrajinski tajnik Julijan Cavdek na-povedal pokrajinski kongres SSk ob koncu septembra oz. najka-sneje v prvem tednu oktobra. ToCen datum bo doloCen glede na potek primarnih volitev za doloCitev levosredinskega zupan-skega kandidata. Pri tem je bilo podCrtano, da morajo obmoCne sekcije v tem obdobju sklicati
ske skupnosti ter o problemu Sirjenja pokopaliSCa. Dario Berti-nazzi iz Doberdoba je glede na dobro volilno sodelovanje obza-loval, da tega ni mogoCe prenesti na upravno obCinsko raven. Omenil je tudi problem Solskih prostorov v Romjanu. Primosig je opozoril na tezave, ki ga dozivlja vinska znamka in okoliS Collio zaradi vedno veCjega vsiljevanja znamke Friulano. Pri tem je poudaril bistvene razlike, ki zadevajo briSko znamko in njene razvojne moznosti v Cez-mejnem sodelovanju. Walter Bandelj je predsednika pozdravil tudi v irnenu SSO in podCrtal do-ber potek spletnega meseCnika PosoSka kronika. Obenem je spregovoril tudi o problematiki
no stanje. GoriSka pokrajina mo-ra postati zanimiva za nalozbe. Zato je veCje Cezmejno sodelovanje zelo dobrodoSlo, saj bi ga bilo lahko bistveno veC. Pokrajina bo pozorna do gorske skupnosti in bo upoStevala potrebe prebivalstva in gospodarskih operaterjev. Veliko bo Se treba delati, da bodo zagotovljena za-dostna finanCna sredstva. Glede znamke Collio je podprl zahteve briSkih vinarjev in napovedal podporo. PokopaliSCa postajajo problem, ker se njihove povrSine stalno veCajo in skupno jih je ze za ozemlje majhne obCine. Re-sno se torej postavlja vpraSanje moznosti upepeljevanja, ki terja naCrtovanje pokrajinske struktu-re. Opozoril je tudi na vplive ra-
sekcijske kongrese ter doloCiti de-legate, ki bodo imeli volilno pra-vico na pokrajinskem kongresu. V nadaljevanju se je zasedanja pokrajinskega sveta SSk udelezil pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta. Bila je to priloznost za kratko obojestransko zahvalo za odliCen volilni rezultat ter za imenovanje Mare Cernic na pod-predsedniSko mesto. Nato je sle-dila bogata razprava, ki se je do-taknila veC vpraSanj politiCne in upravne narave.
Najprej je Steverjanska zupanja Franka Padovan spregovorila o cesti med PleSivom in Steverja-nom, o prihodnosti BriSke gor-
azbesta, jezu na reki SoCa, sporne lokacije nove radijske antene ter vodovoda. Carlo Mucci je pohva-lil sedanje delo pokrajinske konzulte za Slovence, obenem pa predstavil sreCanj e vseh slovenskih vasi z imenom "Sele", ki naj bi potekalo v vasi Seltz-Selce pri Romjanu. Damijan Terpin je po-roCal o nedavnem sreCanju Sveta za Slovence v zamejstvu, kjer je podprl veCje sodelovanje pri evroprojektih, ki zadevajo Cez-mejno sodelovanje in pri tem vkljuCevanje resorjev goriSke pokrajine.
Predsednik Gherghetta je anali-ziral sedanje politiCno in druzbe-
dijskih anten ter Bandlju oblju-bil pomoC.
Glede upravnega sodelovanja na obCinski ravni pa je izrazil upanje, da bo do tega le priSlo. Zal je ostala slovenska narodna skupnost politiCno vezana na Stare kliSeje in ni priSlo Se do veCjih sprememb. Zaman je bilo upanje, da bi se tudi pri Sloven-cih oblikovala neke vrste slovenska Oljka. A bliznje goriSke obänske volitve bodo nova priloznost za to in prav Slovenska skupnost lahko postreze z zares pogumnimi predlogi. Tudi pri tem pa bo odloCila enotnost v le-vosredinskem taboru.
Ob politicnem dogajanju
Severna liga - ujetnica lastnih protislovij
Ze nekaj Casa je v politiCnih razpravah o sedanjem politiCnem polozaju v drzavi aktualno vpraSanje, povezano z dejansko in potencialno politiCno vlogo Severne lige, to se pra-vi stranke, ki se je iz golega pro-testnega gibanja postopno razvi-la v politiCno stranko, ki sodeluje kot zaveznik z desnosredinskimi Berlusconijevimi vladami ze tretjo mandatno dobo in zaseda tri ministrstva (za reformo javne uprave, za federalistiC-no ureditev in za no-tranje zadeve). S tem dolgoletnim sodelovanjem v vladi se je dejansko sprijaznila z osrednjimi drzavnimi institucijami in od blizu spoznala pred-nosti in Sibkosti osrednjih drzavnih oblasti ter nekako spravila v ozadje svojo primarno zahtevo po samostojni Padaniji.
Na osnovi teh politiCnih kom-promisov se je sicer dokopala do vzvodov drzavne oblasti in posle-diCno tudi do ustreznih sredstev za vzdrzevanje svojih Struktur in propagandnih dejavnosti, a je hkrati postopoma pri njenih pr-votnih privrzencih popustil zaCetni idealni zagon. S svojevr-stnimi zahtevami in pobudami za preureditev drzavne uprave in po drugih reformah in predvsem po uvedbi t. i. "federalizma" je politiCno pridobila, kar so do pred kratkim potrjevali izidi raz-nih volitev. Prav na raCun te svo-je programske usmeritve je nje-no vodstvo priCakovalo znaten porast konsenza tudi na nedav-nih delnih upravnih volitvah. NekritiCno je sprejelo napadalen naCin vodenja volilne kampanje zlasti v velikih mestih, kot so Milan, Turin, Bologna in Neapelj, in Se v drugih Stevilnih obCinah in pokrajinah. Volilni izidi pa ji niso prinesli priCakovanih sadov. Se bolj porazni so bili izidi za za-vezniSko stranko Ljudstva svobo-de.
Voditelj Severne lige Bossi je po volitvah sicer javno oCital Berlu-
sconiju, da je zaradi svoje zgreSe-ne volilne kampanje oSkodoval tudi Severno ligo. Po medijih je grozil, da bo pretrgal sodelovanje v vladi, Ce ne bo sprejela njego-vih zahtev. Tako je na tradicio-nalnem letnem ljudskem zboro-vanju v kraju Pontida ob izviru Pada govoril o preveritvi sodelovanja v vladi. Dejansko postavlje-ne zahteve pa niso pri zbranih privrzencih naletele na nav-duSujoCe soglasje kot v preteklih
letih. PriCakovali so namreC veC odloCnosti od svojega voditelj a, ki so jo v dneh pred zborova-njem napovedovali drugi stran-kini prvaki (Maroni, Castelli in Calderoli). Kljub besednim groz-njam je Bossi potrdil ohranitev zavezniStva z Berlusconijem v vladi do konca mandata 2013. Da bi pomiril nezadovoljne strankine privrzence, je v obiCaj-nem demagoSkem tonu zahteval prekinitev sodelovanja Italije v vojaSkem posegu v Libiji in seli-tev nekaterih ministrstev v Lom-bardijo. Te zahteve ligaSkega voditelj a so naletele na javno na-sprotovanje Demokratske stranke, Italije vrednot in sredinske UDC oz. Tretjega pola, ki so v raz-pravi v naslednjih dneh v parla-mentu predlozili zadevno reso-lucijo, ki jo je nato osvojila po-slanska zbornica. Le-ta je potrdi-la tudi zaupnico Berlusconijevi vladi. Predsednik Berlusconi je zato napovedal, da bo vlada na-daljevala izvajanje svojega pro-grama do izteka mandata 2013. Kljub temu da Severna liga po zboru v Pontidi ohranja svoj po-lozaj v vladi, pa je pomembno tudi dejstvo, da je skupaj z vlado in Berlusconijevo stranko Ljudst-
Povejmo na glas
va svobode po majskih upravnih volitvah prejela Se drugo politiCno "zauSnico" na glasovanju o Stirih ljudskih referendumih mi-nulega 12. in 13. junija. Vodstvo Lige se ni sicer jasno izreklo o vpraSanju referendumov, vendar je njen vodja Bossi zagovarjal vz-drzanje. Izidi glasovanja pa so nato pokazali, da njeni volivci niso veCinsko sledili temu nasvetu, temveC so skupaj s Stevilnimi pri-vr2enci Ljudstva svobode glaso-vali za odpravo spornih zakonov. TopotrjujeveCin-ska volilna ude-lezba tako v Lom-bardiji (54%) kot v Venetu (57%), kjer sta ti dve stranki na vladi. Volilni izidi u-pravnih volitev in referendumov so pokazali, da se je znaten del volivcev iz krogov srednjih slojev zlasti na severu drzave oddaljil od desnosredin-skega pola, ki ga predstavljata Berlusconijeva stranka Ljudstva svobode in Bossijeva Severna liga. Ta sedaj plaCuje predvsem zaradi svoje protislovne drze, ker namreC po eni strani sodeluje z nekdaj osovrazeno "rimsko" vlado, po drugi strani pa se svoj im tradicionalnim privrzencem na svojem zgodovinskem obmoCju skuSa predstavljati kot opozicij-sko gibanje. Vodstvo Bossijeve stranke je sedaj pred tem, kako razreSiti to protislovje, ki od-daljuje tradicionalne volivce. Z vodenjem takSne dvoliCne poli-tike Severna liga postaja politiC-na ujetnica same sebe. Potem so tu prisotni Se znaki boja med glavnimi strankinimi prvaki za Bossijevo politiCno nasledstvo. Pri tem mediji omenjajo zlasti staliSCe notranjega ministra Ma-ronija, ki se zavzema za trdejSe zadrzanje do Berlusconijeve vla-de, medtem ko voditelj Bossi ze-li sedanjo vlado ohraniti pri zivljenju do izteka njenega mandata 2013 in povezane ugodnosti od sodelovanja pri oblasti.
Alojz Tul
Trdi prijemi vbistvu zgreSeni
Ze veCkiatsmo na tem mestu iziazilipre-prifanje, da so trdi prijemi vselej zgreSe-ni in poslediöno Skodljivi. Zelo lep pri-mer je podatek, ki ga je nedavno objavila Glo-balna komisija politik proti pozivilom. Omenjena komisija je sestavljena iz uglednih osebnosti, pozorno spremlja problem uzivanja droge in daje o njem svoje mnenje. NajnovejSa izjava oziroma ugotovitev je osupljiva ter vsekakor pomenljiva, vendar ni povzroüla veä kot toliko odziva. Vnjej je reCeno, da je "vojna, ki proti drogi traja Stirideset let, propadla in je izgubljena". Vzadnjih desetih letih se je namreC Stevilo uzivalcev droge vsvetu poveCalo za Cetrtino in znaSa sedaj okrog 250 milijonov, od tega se dve tretjini posluzujeta marihuane. Komisija predlaga opustitev trdega prijema v odnosu do uzivanja drog, Se veC, predlaga lega-liziranje lazjih med njimi. Trdi prijem, ki ga je odloälno uvedel ameriSki predsednik Robert Nixon in somu bolj ali manj sledili tudi vdrugih drzavah, ostro postavlja drogo izven zako-na, jo uveljavlja kot kaznivo dejanje s poseb-nim poudarkom na preprodajalcih. Ravno takSen pristop je po mnenju komisije razlogza neverjetno koliCino Skodljivih stranskih uäinkov, med katerimi jeprvi ta, da je dobil ve-likansko priloznost prav organiziran kriminal, ki oskrbuje porabnike. Komisija celo trdi, da je bilo zaradi kriminaliziranja droge zrtevin mrt-vih vec“, kot bi jih bilo v normalnejSih razme-rah. Z drugimi besedami: tukajSnji dogodekpo-
novno in nazorno dokazuje, kako so trdi prijemi Skodljivi, nemara kratkoroäno uspeSni, na daljSi rok pa se njihov namen prevesi v svoje nasprotje. Toda zal dosti ljudi vnjihovo neizo-gibnostverjame, in to vsvojem osebnem kakor druzbenem zivljenju. V druzbenem zivljenju bomo menda samo z ostrino napravili red, zato bomo uveljavili t. i. popolne zakone, in kdor se ne misli ravnatipo njih, je pai kriminalec in ga bomo obsodili. Ce pa gledamo na stvari nekoliko globlje, je trda roka v osnovi zoper äloveka, ali le uporaba sile zoper takSne ali dru-gaCne pojave. Trda roka namreöpredpostavlja kriminalno naravo öloveka, in tukaj zato ne more biti milosti, ter oätno dvomi, kar je Se slabSe, v graditeljski nagib tega istega äoveka. Zato popolnoma spregleduje drugo pot, ki verjame vponovni dvigosebe vstiski, se vanjo vzivlja, je ne obsoja in ji zeli pomagati, vzpo-stavlja z njo dialog in je ne potiska v obmotfe zavrzene izvenzakonitosti. Ce dobro premisli-mo, je kriminaliziranje droge povzroöilo med drugim to, da se v njeni send nemoteno Siri uzivanje alkohola in nikotina, kjer pa na sredo pristopamo do ljudi v stiski brez obsojajoöh zakonov in s tem razsrjenega javnega mnenja. Skratka, dosti koristneje in pravilneje jegradi-ti druzbo s premiSljenimi in predvsem razume-vajoGmi prijemi ter enkratza vselej opredeliti trdo roko, kje koli ze ta grozi, kot pristop, ki dobesedno ruSi raven naSe skupne Cloveänosti.
Janez PovSe
P0G0V0R
Marij Maver
Na teh temeljih bodo lahko mlajse generadje nedvomno gradile naprej nekaj novega
Zalozba Mladika je pred ne-davnim slavila petdesetlet-nico delovanja. O njeni zgodovini smo se pogovorili z od-govornim urednikom istoimen-ske revije, Marijem Maverjem, ki je delovanje zalozbe spremljal skorajda od samega zaCetka. KakSni so bili vzgibi, kl so pred 50 leti vodili skupino kultur-nlkov v ustanovltev zalozbe Mladika?
Zaäetki segajo v obdobje, ki je sta-rejSe od polstoletnega delovanja zalozbe same. VSlovenijl je bil te-daj Se moöan rezimski pritisk in v zamejstvu je bil manevrski pro-stordemokratiCno-katoliSkega ta-bora zelo ozek. Zaradi teh oko-liSiin so se pomembne kulturne osebnosti, kot Joze Peterlin, VinkoBeliüä, Martin Jevnikar, g. Stanko Janeziä, Maks Sah in Ja-nez Prepeluh, zaöeli povezovati s sorodnimi krogi na KoroSkem znotraj revije Vera in dom, ki je izhajala v Celovcu. Sodelovanje pa se je v Casu zaCelo krhati, ker so bila zanimanja slovenskih bralcev na KoroSkem razliCna od zamejskih Slovencevvltaliji. Ko-roSke potrebe so se izkazale za drugaöne od naSih: naSi pisci, ki so izhajali izpovojnih Sol - Dio-mira Fabjan Bajc, Drago Stoka, Violica Fonda in drugi -, so v svojih prispevkih izrazali staliSia in bili sami izraz okoliSün, ki so bile za koroSke bralce tuje. Narav-no je tako bilo, da so se v Trstu le-ta 1956 odlodili ustanoviti novo revijo, ki bi odgovarjala naSim potrebam. Navezali smo zato stike z g. Kazimirjem Humarjem v Gorici, v Trstu sta svoj doprinos prispevala duhovnika g. Lojze Skrlj in ze omenjeni g. Stanko Ja-neziä, njim pa so stali ob strani Joze Peterlin, Martin Jevnikar in Vinko BeliüC. To je bilo öloveSko ogrodje, okrog katerega je nasta-la revija Mladika, ki je redno zaäe-la izhajati leta 1957.
Ob reviji se je porodila potreba tudi po zalozniSki dejavnosti, ki bi na drugaäen naäin ovrednoti-la literarno dojaganje naSih kro-gov. Takrat je bila zelo aktivna pesnica Bruna Marija Pertot, ki je svoje poezije objavljala v trzaSkem revialnem tisku, zlasti v Mladiki.Jozetu Peterlinu se je kot uredniku revije porodila zamisel, da bi pesniüne prispevke objavi-li vknjizni obliki. Prva knjiga zalozbe Mladika je bil takopesniSki prvenec Brune Marije Pertot z na-slovom Moja pomlad, ki je izSel maja leta 1961. Tej knjigi so sle-dile Se mnoge pesniSke zbirke, na primer Gmajna Vinka Beliöiöa in druge. V tem obdobju so knjige izhajale bolj poredkoma, ker sredstev na razpolago ni bilo ve-liko: prvenstveno skrb so namreC snovalci vlagali vizdajan je revije Mladika. Dejavnost zalozbe se je razmahnila zlasti po letu 1990.
O tem kasneje. Se za trenutek bi se zaustavili ob kljuCnih moMi tedanjega obdobja. Bi nam lahko pojasnili, kakäni so bili ideoloSki vzgibi, ki so tvo-rili njihovo kultumo zaledje in poslediäio zaloZniSko dejavnost revije in zaloZbe Mladika? Revija Mladika je spadala v t. i. demokratiini tabor, ki je slonel na vrednotah krSdanstva, demok-racije in slovenstva. Takrat so bili spori vpolitiki zelo ostri: moä so merili na eni strani 'demokra-tiüii' Slovenci, na drugi pa 'rezimski' Slovenci, ki so zago-varjali jugoslovansko politiko in marksizem. Zaradi pomanjkanja finanCnega zaledja je naSa de-mokratiöna stran temeljila zlasti na prostovoljnem delu posamez-nikov in podpori bralcev ter so-
Foto IG
miSljenikov, nasprotni tabor pa je finanäno in gospodarsko pod-piral jugoslovansko-slovenski rezim. Tak odnos se je kratkoma-lo ohranil skorajda do pred kratkim: razlike, ki so se takrat ustvarile, se Se danes poznajo. V demokraciji imata oba tabora deklarativno enake moznosti, dejansko pa ni tako.
Ali bi nam lahko naäteli neka-tere zunanje in notranje mej-nike, ki so zaznamovali zaloi-bo Mladika?
Omenili ste Ze prelomno leto 1990.
Leto prej je padel Berlinski zid, rezi-mi v vzhodnem bloku so zaöeli razpadati. Pom-ladni val je zajel tudi naSo matiC-no domovino.
Tako je zalozba Mladika lahko konCno svobod-110 in enakoprav-no vkorakala v Slovenijo, kar je bilo do tedaj ne-pojmljivo. V Casu rezima je moral posameznik pre-snetopaziti, kakS-ne öasopise in revije je nosil s se-boj öezmejo... Ce si imel pri sebi, denimo, KatoliSki glas, Mladiko ali pa kakSno revijo izzdomstva, si resniCno tvegal za-sliSevanja na meji. Ta pritisk se je Se bolj poostril po t. i. Kocbekovi aferi; le-to je sprozil Boris Pahor s knjigo, ki jo je napisal v sodelo-vanju z Alojzom Rebulo. Takrat smo za izdajo broSure tudi znotraj naSega tabora zbirali sredst-va: vsi podporniki, ki so bili imensko navedeni v publikaciji, so bili na spisku nezazelenih oseb vSloveniji. To gonjo sta temelji-to opisala Pahor in Rebula v svojih dnevnikih: vsakizmednas pa bi o teh pritiskih lahko mar-sikaj povedal. Tudi sam sem na mejnem prehodu na Repentabru ve£ ur äakal na zasliSanje...
Kako pa se je odnos zaloZbe Mladika do matiöie domovi-ne spremenil po letu 1990? Nova slovenska ustava je doloä-la enakovredno upoStevanje vseh manjSinskih osebkov ne glede na njihove ideoloSke opredelitve. Konäno smo zaöeli razpolagati z doloäeno vsoto prispevkov, ki so vse do danes postajali iz leta v leto bolj redni, enakopravni in pra-viäni na podlagi porazdelitve Urada za Slovence v zamejstvu in posvetu. To je nedvomno olajSa-lo zalozniSko in naütovalno politiko zalozbe. Se pred zakonom St. 38 je tudi italijanska drzava preko dezele odmerjala doloCena sredstva vsem manjSinskim dejavnikom. Mladika je tako utr-dila svojo vlogo in lahko zaäela raäunati na Stevilo stalnih sode-lavcev, ki so omogoäli redno delovanje revije in zalozbe.
Kako so se krSCansko-demok-ratski temelji razvili vpetdese-Üetnem delovanju zaloZbe? Ali so po osamosvojitvi matiöie domovine dobili neko novo veljavo?
Opredelitev za krSöanske in de-mokratske vrednote je bila vnas vseskozi prisotna. Bilo je nekaj povsem naravnega gojiti taka üi-stva; to ni bila neka gola ideo-loSka izbira ali zastava, vsenci ka-tere zasledovati lastne cilje. Revija je bila laiCna, odprta kulturi. Zalozba je objavljala tudi avtorje,
ki so razmiSljali drugaCe kot mi. Objavili smo pesniSke zbirke Mi-roslavu KoSuti in roman Marku Sosiäu - da omenim le nekatere primere. DrZali smo se nekih sploSnih kulturnih na£el, nikakor ne ideoloSko-strankar-skih. Ponavljam, pobudniki in akterji zalozbe smo izhajali iz krSäanskih in demokratiänih vrednot: topa je bil le sploSni ok-vir, vkaterem je nato vsak oblikoval svojo osebno zgodbo.
Poglejmo v vsebinsko razseZ-nost zaloZbe. Na katero izmed mnogih publikadj, ki jih je v vseh teh letih zaloiila Mladika, ste najbolj ponosni?
Vsakii, ko pripravljaS novo knjigo, si nad njo navduSen. Cepa se ozremnazaj, bi v naSi preteklosti naSel ve£ publikacij, nad kateri-mi sem Se danes ponosen.
Se najbolj mi ostaja v spominu knjiga, ki smo jo izdali v ita-lijanSüni... To je bil faksimiliran ponatis Brizinskih spomenikovv izvirniku in italijanskem prevo-du s komentarjem vred. To delo je opravil prof. Janko Jez v sode-lovanju s Paolom Parovelom. Na ta naüt sem navezan zato, ker Brizinski spomeniki dokazujejo in potrjujejo naSo stoletno slo-vensko identiteto. Brizinski spomeniki, ki so nastali v 9. stoletju, so tako bogati in celostni, da ce-lo italijanska kultura ni takrat znala izraziti vsvojem jezikupo-dobne vsebine. Dejstvo, da smo imeli moznost predstaviti tudi italijanskim kulturnim krogom tako pomemben spomenik naSe kulture, je bilo res imenitno! Ce-prav je bila publikacija namenje-na strokovnim bralcem, smo jo izdali vkar treh nakladah vsode-lovanju z zalozbo Valecchi. Za posamezne izvode so se zanima-le tudi knjigarne v Firencah in Neaplju. Kakovost in pomen za-lozniSkega naüta je potrdilo tudi priznanje, ki ga je Mladika preje-la od Slovenske akademije zna-nosti in umetnosti. Tedanjipred-sednik SAZU prof. dr. Bernik nas je celo s krajSo slovesnostjo sprejel vLjubljani.
Izdali smo Se nekaj temeljnih knjig. Spomnil bi se dnevnika Alojza Rebule, ki je opisoval rav-no dogajanja okrog Kocbekove afere in kulturno zivljenje v Pe-terlinovi dvorani znotraj DruStva slovenskih izobrazencev. Prav tako bi omenil zajetni zbornik L’altra anima di Trieste, ki ga je uredila prof. Marija Pirjevec. Tudi ta monumentalna publikacija nas izredno lepo predstavlja ita-
lijanskim someSdanom. Imel sem priloznost sliSati niäkoliko pohval z italijanske strani, deS da ta knjiga nazorno prikazuje slo-vensko kulturo v Trstu.
Kakäen je torej odnos italijan-skih bralcev do 'italijanskih' knjig Mladike?
Knjige, ki jih izdajamo v ita-lijanSüni, so namenjene ciljni publiki. Bolje reCeno: v italijanskem jeziku objavljamo to, kar nas zanima, da bi priSlo med italijanske bralce. Vse-bina tovrstnih publikacij temelji zlasti na predstavitvi slovenske kulture v Trstu in Italiji na-sploh.
Kakäna pa je danes zaloZniSka politika Mladike?
Na podlagi bolj red-nega dotoka prispevkov lahko Mladika smotrno naü-tuje svojo zalozniSko dejavnost. Zalozba izdaja tako tudi do 20 naslovov letno, sicer naS cilj ni kvantiteta. Izdajamo namreä knjige s toöno do-loCeno vsebino, namreä tako, ki za-deva naS prostor. SkuSamo ovredno-titi predvsem naSe zamejske avtorje: v preteklosti je Mladika izdala niöko-liko prvencev, od ze omenjene pesniSke zbirke Brune Marije Pertot do prvenca mladega pesnika Borisa Pangerca, ko je bil Se Student. Prav tako smo izdali prvo pesniSko zbirko Davida Bandlja. Podobno je bilo s proznimi deli Jasne JureQiin VilmePurii. Nak-lade pa so od knjige do knjige raz-
liCne. Za pesniSko zbirko je pred-videnih - denimo - od 300 do 400 izvodov, imeli smo tudi publika-cije v nakladi 2.000 izvodov, ki so pozele med bralci veliko zanimanja. Tako je bilo s knjigo Slo-vensko pomorsko ribiStvo od Tr-sta do Devina Bruna Volpija Li-sjaka, ki je Cez noCpoSla, Ceprav tega nismo priäakovali. Zanjo so se veliko zanimali tudi v Slove-niji. S to knjigo nam je avtor prikazal veliko resnico, in sicer da se slovenska etniäna obala ujema z obmorskim pasom od Trsta do Devina: na to smo zal pozabili. KakSna pa je trZna razseZnost zaloZbe Mladika med zamej-skimi bralci?
Zamejci naSe knjige berejo in ku-pujejo. Opazil pa sem, da se je ko-liüna odjemalcev nekoliko zmanjSala. Spomnim se dasov, ko so izhajali veliki romani Borisa Pahorja in Alojza Rebule: to so bili pravi kulturni dogodki, ki so razveseljevali zlasti knjigarnarje. Danes so naklade in poslediino prodaje knjig manjSe, to tudi zato, ker so se Casi v zalozniStvu spremenili. Nekoä so knjige izhajale bolj poredkoma, zalozb je bilo znatno manj. Vzadnjih letih je skupno Stevilo naslovov, ki jih slovenske zalozbe izdajajo, naraslo na Sest tisoC letno. Take-mu Stevilu bralec enostavno ne more biti kos!
Kako pa poteka sodelovanje z ostalimi zamejskimi zaloZba-miinz zaloZbami v Sloveniji? ZaCel bi s Slovenijo. Bili soprime-ri, ko smo nekatere knjige izdali v sozalozbi z Druzino in Celjsko Mohorjevo druzbo. Zal to sodelovanje ni zazivelo, kot bi morda moralo. NaSe zamejsko podroCje ima svojo specifiko, ki najbrz bralca iz osrednje Slovenije bolj malo zanima. Tudi prodaja slovenskih knjig v zamejstvu ima dokaj ozek trzni spekter, ki se v
bistvu pretaka v eni knjigarni v Trstu (naj matiini trgovini na FranüSkovi ulici priStejemo Se podruznico na Opöinah) in eni knjigarni v Gorici.
Postavlja pa se Se vpraSanje sode-lovanja zalozb v zamejstvu. Vsaka zalozba ima svoj profil in svojo ciljno publiko. To je navse-zadnje tudi prav, ker ima vsaka zalozba pri nas svoje idejne fern ei/e, na katerih gradi svojo zalozniSko politiko. Tezko je zato, da bi zalozbe kar tako zdruzevali, res pa je, da moramo zamejske zalozbe sodelovati tarn, kjer je mogoäe. Ravno Mladika je pred leti predlagala ZalozniStvu trzaSkega tiska in Novemu Ma-tajurju sodelovanje na ljubljan-skem knjiznem sejmu (GMD je izbrala sodelovanje s sestrskimi zalozbami iz Celovca in Celja). Tezko bi bili v vrvezu 300 slovenskih zalozb prepoznavni, ko bi nastopali posamezno: v sku-pnem paviljonu pa imamo svojo tezo. Prav tako sodelujemo pri kulturnih dogodkih v TrzaSki knjigarni.
Se zadnji dve vpraäanji bolj osebnega znaCaja. Kaj pomeni Mariju Maverju zaloZba Mladika?
Resnici na ljubo nisem bil pri-pravljen na tako vpraSanje. Dejansko sem z zalozbo Mladika zrastel. Z revijo in zalozniSko hiSo sem zaäel sodelovati ze kot dvaj-setletni Student. Pod mentorst-vom prof. Jozeta Peterlina mi je dejavnost Mladike zrasla pod kozo. Vletih so se moje odgovor-nosti mnozile in Se danes sem odgovorni urednik revije.
Naj zveni Se tako patetiCno, kar bom rekel: brez zalozbe Mladika bi v meni nekaj zmanjkalo. Ne zamiSljam si svojega zivljenja brez Mladike.
Sedaj pa obratno vpraSanje: kaj pomeni Marij Maver za zaloZ-bo Mladika?
Na to vpraSanje bi morali odgo-voriti drugi. SkuSal sem storiti to, kar je bilo v mojih moäeh. Pre-priCan sem, da smo s sodelavci v vseh teh letih opravili dobro de-
lo.	Na teh temeljih bodo lahko mlajSe generadje nedvomno gradile naprej nekaj novega.
Igor Giegoii
GORICA
| Zahvalna masa msgr. Cvetka Zbogarja ob 65-letnici masnistva
"Pri sv. Ivanu sem bil krscen, tu sem
M
stregel, tu se je razvil moj poklic'
Vpreteklem tednu se je veC slovenskih du-hovnikov z GoriSkega spomnilo okrogle obletnice maäniSkega posve&nja.
Na praznik sv. Janeza Krstni-ka, farnega zavetnika duhov-nije sv. Ivana, ki zdruzuje slovenske vernike v Gorici, se je 24. junija pri ve&rni maSi ze-lel "skromno in preprosto zahvaliti Bogu za neprecenlji-vi dar maSniStva" msgr. Cvet-ko Zbogar, ki opravlja duhov-niäki poklic v korist naSe sku-pnosti ze celih 65 let. Stevilni verniki, ki so napolnili cerkev kot ob veCjih praznikih, zupnijski upravitelj g. Marij an MarkeziC in dekan Karel Boläna, ki sta so-maSevala, pa tudi meSani zbor Lojze Bratuz, ki je pod taktirko di-rigenta Bogdana Kralja s srcem prepeval na koru, so se Meli s svojo navzoCnostjo pokloniti duhovniku, ki z dragoceno mo-litvijo spremlja najpomembnejSe zivljenjske trenutke Clanov naSe skupnosti; floveku, ki s svojo ve-dro, modro in svetniSko prisotno-stjo govori o tem, da Clovek, ki iS£e Gospodovo obliCje, postane studenec zive vode, ki jo ljudje kr-vavo potrebujejo.
V homiliji je msgr. Zbogar spre-govoril o Janezu Krstniku kot gla-sniku, najveCjem preroku, edi-nem svetniku, Cigar rojstvo
Foto DP
Cerkev slavi s posebnim praz-nikom. "Vsak Clovek je enkraten in neponovljiv, vsakemu je zau-pana posebna naloga”. Vsak kri-stjan bi moral kazati - kot Krstnik - na Jezusa Kristusa, OdreSenika. Se danes je boleCa Janezova tozba, saj Jezusa Se vedno ne poznamo, Ceprav je med nami. "Zapiramo o£i, uSesa in srce", tudi "med nami je premalo takih, ki bi pristno ziveli po evangeliju”. Jezusa ne znamo videti v tistih, ki trpijo na duSi in telesu. Ziva vera in dejav-na ljubezen sta najboljSi sredstvi za izpriCanje Bozje ljubezni. Jubilant je ob misli na 65-letnico maS-niStva s psalmistom povedal, da z vsem srcem rad hvali Gospoda, nobene njegove dobrote ne bo pozabil, zato: "okusimo in spoz-
najmo, kako dober je Gospod”! Tik pred koncem maSe je Se povedal, da je bil posve&n 28. junija 1946 v cerkvi Srca Jezusovega, da pa je Mel obhajati spominsko maSo na praznik sv. Janeza Krstnika pri sv. Ivanu: "Tu sem bil krSCen, tu sem sluzil kot streznik, tu se je rodil in razvil moj poklic". G. Marija-nu se je zahvalil "za dragoceno priloznost". Posebno zahvalo je izrazil stari strezniSki skupini, ki je zrasla ob njem in se je za to slavje zbrala okrog njega pri oltarju. Vse je spodbudil k mo-litvi za nove duhovne poklice, svoje besede pa sklenil s sv. AvguS-tinom: "Tvojemu usmiljenju, Gospod, izroCam svojo greSno pre-teklost, sedanjost tvoji ljubezni, prihodnost previdnosti".
G. MarkeziC, ki praznuje 35-Ietni-co maSniStva, se je zahvalil vsem, ki so duhovno in materialno pri-pravili praznovanje; to naj bo "zahvala in spodbuda za nadalje-vanje molitve za zdravo pamet in mir”. Kot se spodobi, se je svetoi-vansko slavje nadaljevalo za cerk-vijo v bratski skupnosti in ob sim-boliCnem kresu. / DD
30. junija 2011
Kristiani in druzba
Razmisljanje za pocitniske dni
Trenirati je treba tudi duha!
Ce ne treniraS svojega te-lesa, miSice opeSajo. Ce ne treniraS svojega uma, zakmi. Ce se ne druziS z niko-mer, si osamljen. Torej, de ne treniraS svojega duha, je rezul-tat podoben. Nekako tako po-teka pogovor zadnjo uro ve-rouka. In potem razglabljamo, kaj pomeni trenirati svojega duha. Vedno znova se zavedam (predvsem ker poudujem sku-pino mlajSih otrok), da je to te-ma, ki bi jo pravzaprav morala predebatirati s starSi. Kaj so “minimalni standardi", da lahko redet, da skrbiS za svoje duhovno zivljenje? Da je po-trebno skrbeti za duhovno zivljenje, je vsem jasno. Ali pa binam vsaj moralo biti. Clovek je zadovoljen, de uspe zado-voljiti svoje telesne, umske, druzbene in duhovne potrebe.
Ne gre za vrstni red, v resnici gre za prepletanje koncentrid-nih krogov. Pravo ravnovesje pa se vzpostavi v tisti todki, kjer so vse potrebe zadovoljene. Tako enostavno se sliSi ali pre-bere. Stephen R. Covey, Ame-ridan, ki velja za enega naj-boljSih	mednarodnih
strokovnjakov s podrodja vo-denja, je o tem napisal razlidne knjige. Najprej je bila prevede-na Najprej najbolj pomemb-no", sledile so Se "7 navad zelo uspeSnih ljudi", “7 navad zelo uspeSnih druzin". Stephenov sin Sean Covey je nadaljeval z “7 navad zelo uspeSnih najst-nikov" in "7 navad srednih otrok". Vse temeljijo na istem principu. Oditno ni tako zelo enostavno, de je potrebno na toliko razlidnih nadinov razla-gati eno in isto stvar, kajne? Sa-
lo na stran. VSedmi je bila ideja o ravnovesju in sinergiji teh po-treb. S prevelikim posvedanjem samo eni potrebi pozabiS na vse ostale in poruSiS ravnovesje. A tudi de pozabiS samo na eno, nisi vedv ravnovesju. VSedmi je tudi, ker duhovne potrebe niso opredeljene kot “samoosre-diSdenje" v stilu, da si sam sebi zadosti, da je disto dovolj, de si ti "duhovno napolnjen", tudi de vsi okrog tebe trpijo... Naj-viSji dosezek samorazvoja in sa-moizpopolnjevanja je sposob-nost, s katero udinkoviteje se-gamo navzven in pomagamo drugim. Prispevati. Ziveti za nekaj, kar presega tvoj jaz. Ob tem mi je priSla na misel pri-merjava, ki sem jo sliSala v nekem intervjuju o aktualni slovenski politiki, in sicer, kakS-na je razlika med politikom in drzavnikom. Politik deluje z mislijo na naslednje volitve, drzavnik deluje z mislijo na na-slednjo generacijo. Mislim, da ne bi nikomur od nas Skodilo, da bi razmiSljali kot drzavniki. Zavest, da imaS nekaj, kar mo-reS in moraSpredati naprej, na-slednji generaciji, ti dajesamo-zavest, da si pomemben, da si
potreben. NajlepSe pri vsem tem je, da ima vsak, disto vsak nekaj, kar lahko daje. Ena naj-lepSih prilikv Svetem pismu je tista ogordidnem zrnu. Drobce-no, drobceno zrnce, izkaterega zraste mogodno drevo. Otroci pa imajo radi zgodbo o naj-manjSem vijaku na ladji dezo-ceanki, ki dvomi o svoji korist-nosti, ker je tako majhen. Od-lodi se, da bo popustil, ker je padnepomemben. V trenutku, ko se odlodi izpolniti svojo na-mero, ga ustavijo drugi vijaki in ogromne ploSde, ki se znajdejo vnevarnost, da ne bodo mogle zadrzevati vode in bo ogromna ladja potonila. Vedno bolj verjamem, da imajo naSe misli, naSe besede - sploh danes, ko imamo ogromno moznosti iz-razati svoje misli pred praktid-no celim svetom (deprav vir-tualnim) - vedno vedji vpliv. Zelim si, da bi se tega bolj zave-dali in to dejstvo uporabili za dobro - sebe in drugih. Kajti, "desar je polno srce, to usta go-vore". S dim si torejpolnimo srce? In treniramo svojega duha? Da bi bile te poditnice prilozno-st tudi za razmiSljanje o tem...
Alenka Hvalica
zanjo prejel trzaSko literarno na-grado Vstajenje. Sledile so Se zbirke: Argentinski slovenski od-mevi, Venec na grob materi in nato Se osem zbirk. Zadnja nje-gova zbirka, Stirinajsta po vrsti, je izSla v Gorici leta 1985 z na-slovom Soneti.
Njegovo liriko so ocenjevali zelo razlidno. Nekateri so jo pod-cenjevali, drugi so v njej zaznali odraz trpljenja, ki ga je imel naS primorski dlovekv dasu faSizma, pa tudi vkomunizmu, tretji so se spotikali, da je ubiral prevedrea-listidne strune, ki so bile blizu Si-monu Gregordidu. Oditali so mu celo, da ni Sei po izpovedni poti, kot sta jo imela v tistem dasu Tone Vodnik ali Edvard Kocbek z ekspresionistidno liriko. Kljub vsem u pa jeplemeni tost njegove pesniSke izpovedi prav v njemu lastni umirjenosti, pa tudi ra-zumljivosti, kar danes pri sodob-ni poeziji velikokratpogreSamo. Njegov liridni notranji svet se je odrazal tudi pri njegovem znadaju. Pravzato je pridujodi za-pis zanimiv.
Ambrol Kodelja
Kratki
Nedelja Slovencev po svetu
Nedeljo Slovencev po svetu v Cerkvi na Slovenskem obhajamo 1. nedeljo v mesecu juliju; to bo letos 3. julija. Njen namen je obuditi spomin na verujoce Slovence po svetu in krepitev zavesti in soodgovornosti do razseljenih vernikov. V Sloveniji ni veliko zupnij, ki ne bi imele svojih zupljanov tudi izven meja maticne domovine. Duhovniki pogosto ne vedo, kaj lahko naredijo zanje. Z vidika oznanjevanja in verskega zivljenja sta brezskrbnost in brezbriznost nesprejemljivi. Danasnja mobilnost ljudi je dosegla taksne razseznosti, da jih v pastoralnem smislu ne moremo vec spregledati. Vprasanje je, kako jim slediti, kako in na kaksen nacin ohranjati stik z njimi ter jim na podrocju verskega in cerkvenega zivljenja prihajati naproti. Ti ljudje na neki nacin se vedno pripadajo svoji druzini, ki je ostala doma, in zupnijski skupnosti, kjer so oblikovali svoje cerkveno in versko zivljenje. Vprasanje pastoralnega spremljanja popotnikov in migrantov ni novo pastoralno podrocje, je pa vedno intenzivnejse in zajema vedno vecje stevilo ljudi. To narekuje nacrtno zanimanje duhovnikov in laikov v zupnijskih pastoralnih svetih (ZPS). Sodelovanjeje potrebno tudi na ravni dekanijskega pastoralnega nacrtovanja in medsebojne pastoralne podpore med zupnijami. Ob spremljanju zupljanov nepogresljivo postaja tudi sodelovanje z izseljenskimi duhovniki. Ni namrec brez pomena, ce posameznik ali druzina, ki je odsel/odsla vtujino ali tarn ze dalj casa zivi, prejema informacije o slovenskih verskih srecanjih in dogodkih. Sodobni migranti so predvsem mladi ljudje, ki so tudi uporabniki sodobnih elektronskih medijev.
Sodelavci Rafaelove druzbe za Slovence po svetu pripravljajo tudi naslednja dogodka: v petek, 1. julija 2011, bo v Ljubljani potekalo srecanje Slovencev iz zamejstva in sveta z naslovom Dobrodosli doma, v nedeljo, 7. avgusta 2011, pa romanje treh Slovenij na Sv. Visarje.
Otroci nas potrebujejo - dobrodelna akcija Slovenske Karitas za pomoc otrokom s solskimi potrebscinami
Slovenska Karitas je pricela dobrodelno akcijo Otroci nas potrebujejo za pomoc otrokom v obliki solskih potrebscin. Zbrana sredstva bodo avgusta razdelili socialno ogrozenim osnovnosolcem po vsej Sloveniji. Glede na razdeljeno pomoc v lanskem letu pricakujejo, da bo letos pomoci potrebnih vsaj 10.000 socialno ogrozenih otrok. Stroski za vstop v osnovno solo na zacetku septembra so za mnoge starse preveliko breme, ki ga sami ne zmorejo. Kljub temu da naj bi se v skladu z ustavo osnovnosolsko izobrazevanjefinanciralo izjavnih sredstev, starsi za enega osnovnosolca na zacetku solskega leta potrebujejo tudi vec kot 200 evrov. Posebej velik strosek predstavlja nakup delovnih zvezkov. Polegzbiranja denarnih sredstevje Karitas tudi letos pripravila spodbudo za otroke Pokloni zvezek, v kateri so otroci ze od meseca maja po osnovnih solah zbirali zvezke ter razmisljali osolidarnosti instiskah, kijih dozivljajo njihovi vrstniki. Na Karitas so do zdaj posredovali ze 7350 zbranih zvezkov. Druzine se po pomoc glede solskih potrebscin lahko obrnejo na zupnijske in skofijske Karitas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in Murski Soboti. Njihovi kontaktni podatki so objavljeni na spletni strani www. karitas. si. Pomoc bo realizirana neposredno v obliki solskih potrebscin ali bonov oziroma narocilnic za nakup. Tisti, ki bi akcijo Otroci nas potrebujejo, zeleli podpreti, lahko prispevek v visini 1 evro kadarkoli prispevajo s poslanim SMS sporocilom z geslom KARITAS na st. 1919. Na voljo je tudi transakcijski racun: Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: 02140-0015556761 / sklic: 3620, namen: Otroci nas potrebujejo.
Doberdobski zupljani na enotedenskem izletu na Sardiniji
Uzitek ob umetniskih in naravnih lepotah
Letos smo se doberdobski zupljani odpravili na eno-tedenski izlet na tretji naj-vedji otok v Sredozemlju, na Sar-dinijo, dudovito italijansko deze-lo v Tirenskem morju. Odpotovali smo iz Doberdoba, vozili smo se mimo Benetk, Bo-logne in Firenc in dospeli v Sie-no, prvo etapo Se na celini. Siena je staro obzidano srednjeveSko mesto, ki se razprostira na treh hribdkih v osrdju toskanske pla-note na viSini 322 metrov. Ima veliko umetniSkih in zgodovin-skih zakladov, kot so cerkev S. Domenico, stolnica in Piazza del Campo. V Sieni poteka namred Palio, konjeniSka igra. Vsaka me-stna detrt izbere jezdeca, ki bo tekmoval na paliu. Stolnica je res velidastna v romansko-gotskem slogu. Fasada ima tri velike portale in je iz belega marmorja in ima tudi mozaike. V notranjosti je Se lepSa. Priznica je vsa v relie-fu z intarzijami. NajlepSi del je gotovo knjiznica, v kateri so predudovite freske in knjige verskega petja. Iz Siene smo pot na-daljevali po Maremmi skozi Grosseto in priSli do Civitavec-chie, rimskega pristaniSda ob Tirenskem morju. Tarn smo se vkr-cali na trajekt, ki nas je v nodi pripeljal v Olbio. Sardinija je svet
zase. Odpravili smo se na znano obalo Costa Smeralda, v leto-viSdarski kraj, ki slovi po belih peSdenih plazah, turkiznem morju in nodnem zivljenju. Najprej smo se ustavili v Porto Cervo, znameniti vasici, v kateri imajo vile Silvio Berlusconi, Putin, Stevilni nogometaSi in znane osebnosti. Ta kraj je po-letna prestolnica svetov-ne 'smetane' vltaliji. Po promenadi po srediSdu vasice smo odSli v no-tranjost, v pokrajino Gallura, kjer smo si ogledali slovite ’Tombe dei giganti - Coddu Vec-chju'. To so prazgodo-vinske skupinske grob-nice. Naslednja etapa je bila slikovito ribiSko me-stece Santa Teresa di Gallura, kjer smo si pri-voScili sardinsko kosilo.
V tem mestu smo si ogledali Se aragonski stolp Longosardo iz 16. stol. Sprehodili smo se tudi po rtu Capo Testa. To je rt, ki ima velike znadilne granitne kamne. Z njegovega skrajnega roba, ki je najbolj severni del na Sardiniji, smo videli Korziko, ki je oddalje-
na le nekaj morskih milj. Vozili smo se po severnem delu obale in po Sassariju smo zavili v no-tranjost, kjer smo si ogledali naj-
lepSi biser romanike na Sardiniji, cerkev Svete Trojice Santissima Trinita' di Saccargia. Ime izvira iz sardinskega "sa acca argia", ki pomeni krava z lisasto dlako. Po ogledu smo dospeli v Alghero,
kjer so nam v restavraciji postre-gli z odlidnimi sardinskimi do-brotami, kot so ravioli in ribje specialitete. Naslednjega dne
smo si ogledali pristaniSko mesto Alghero, ki slovi po tem, da so Se vedno prisotni modni Spanski vplivi. Velika vedina prebival-stva govori Se katalonsko. Celo napisi na ulicah so v katalonSci-
ni. Nato smo obvozili Algherski zaliv do Capo Caccia. To je rt, na katerem domujejo najrazlidnejSe vrste ptic, kot so pelikani, galebi in grifoni, ki so zaSditena ende-midna vrsta. Tu smo prehodili 650 stopnic, na vrhu katerih smo videli galebje mladide; prispeli smo do znane Neptunove jame -Crotta di Nettuno. Po naporni poti navzgor smo se potem odpravili po pokrajini nasa-dov plutovcev do kraja Santa Cristina pri Pu-lilatinu. Tu smo si ogledali nuraSko na-selje in znameniti tempelj v obliki vodnjaka, pri katerem je nuraSka civilizacija dastila vodo kot naj-vedjo boginjo. Po ogledu smo se odpravili v nov hotel v blizini Oristana. Naslednje jutro smo se najprej ustavili v kraju Santa Giusta, kjer sta jezerce in romanska cerkev. Naslednji postanek je bil v Oristanu, slikovi-tem mestecu, v katerem se na pustno nedeljo odvija Sartiglia, igra s konji. Nato smo nadaljeva-li pot v Thaross, mesto ki so ga ustanovili Fenidani v 8. stol pr. Kr. Bilo je pomembno pristaniS-ce in je cvetelo tudi v rimskih da-sih. V blizini arheoloSkih najdiSd
je vasica San Giovanni di Sinis, ki slovi po dudovitih plazah in starokrScanski cerkvi. Istega dne smo se odpravili v vinsko klet v Oristano, kjer pridelujejo znano belo vino Vernaccia, ki smo ga seveda Se sami pokusili. Naslednje jutro smo se ze poslavlja-li od Sardinije. Vozili smo se po pokrajini Marmilla, v Barumini, kjer se nahaja najboljSe ohranje-no 1 nuraSko' naselje Su Nuraxi. Med vsemi' nuraghi', stolpi iz leta 1500 pr. Kr., kraljuje velikan-ska trdnjava visoka 19 metrov. Ustavili smo se Se v Cagliari, pre-stolnici avtonomne dezele Sardinije. To je lepo pristaniSko mesto s katedralo in promenado ob morju. V vedernih urah smo se vnovid vkrcali na ladjo. Naslednje jutro smo na morju videli celo delfine, ki so plavali po-leg ladje. Po pristanku v Civita-vecchi smo se napotili Se v Piso, ki je bila nekod pomorska repu-blika, poleg Genove, Amalfija in Benetk. Z minibusom so se odpravili na "Campo dei Miracoli”, trg dudezev. Tu so svetovno znane umetnine: katedrala, krstilni-ca, pokopaliSce "Campo Santo" in najznamenitejSi zvonik na svetu - "Torre di Pisa", pravi bi-seri znadilne romanike, ki se je razvila v Pisi v 11. stoletju. Po ogledu teh znamenitosti smo se po dolgi poti dez Apenine, Pad-sko, Furlansko nizino vrnili v Doberdob.
M. P.
Stefan Tonkli 1908-1987
Vrednota vere in naroda (1)
Ob 80. obletnici duhovniSkega posvedenja Stefana Tonkljija
Temu zapisu sta botrovala dva sludaja. Obiskal me je sta-rejSi gospod, ki domuje pod Smarno goro pri Ljubjani, rojen je v Vipavski dolini in je obiskoval slovensko Solo v Gorici. Zanimajo ga upodo-bitve sv. Cirila in Metoda. V pogovoru mi je pripomnil:
"V nadSkofijskem arhivu v Gorici so mape naSih pokoj-nih slovenskih duhovnikov zelo borne, to dokazuje, da je nekdo poskrbel za distko"! Nisem rekel nid, ker vem, da je osebna mapa g. Jozeta VoSnjaka nekdanjega duhov-nika iz Jamelj, pokopanega v St.Janzu vRozu na KoroSkem vsebovala en sam popisan li-st. Drugi sludaj pa je ta, da
sem disto po na-kljudju odkril oru-meneli zapis Stefa-na Tonklija, svojega predhodnika na Grahovem in v Jamljah. Ker je zapis zanimiv, bi ga rad posredoval naSim bralcem. Stefan Tonkli se je rodil v Bre-
ginju leta 1908. Osnovno Solo je obiskoval v Breginju in na Sici-liji, kamor je morala druzina bezati v dasu prve svetovne voj-ne. Na klasidni gimnaziji v Ljubljani je maturiral 1927, vstopil v goriSko bogoslovje in bil po-sveden v duhovnika 30. maja 1931. Njegove zivljenjske po-stajo so bile: kaplan v Tolminu, Brestovica-Jamlje, Grahovo ob Badi, Gorica; odSel je tudi vAr-gentino in se vrnil leta 1964, bil zupnik v Mavhinjah, ob upokojitvi pa se je naselil vZa-vodu Sv. Druzine v Gorici, kjer je umrl star 79 let 8. avgusta 1987.
Med zamejskimi duhovniki je bil svojstven. Od leta 1939 do 1985 je izdal namred 14 pe-sniSkih zbirk, in to zvedine s psevdonimom Vendeslav Sejalec. Razen ene, je vse sam zalozil. Leta 1943 je izSla v Tr-stu prva njegova pesniSka zbirka z naslovom Pesmi. Bez-ni oblaki 1928-1948 so izSli v Gorici 1.1948. Po vrnitvi iz Ar-gentine je izSla zbirka Na kriz-potih ceststojim. Leta 1976 je
NOVI	yT • • • • ~t y-J
glas	Knstiam m druzba
"OSEM TISOCINK"
J Emporij solidarnosti y goriski nadskofiji
Emporij predstavlja veliko pomoc za druzine v stiski
Emporio
Jmporioi
moka in olje.
Naän oskrbovanja. "Veliko nam pomagajo skupine, s kater-imi sodelujemo", nadaljuje Chiara
Bertolini, "to so zupnije, italijanski Rdeä kriz,
Vincencijeva konferenca,
Gruppo Vin-cenziano, obäna in skupnost Ar-cobaleno". Na sedezih omenjenih ustanov in zdruzenj delujejo centri za posluäanje, kamor se lahko obrnejo ljudje v stiski. Tarn zberejo podatke, ki jih nato pre-verijo, da bi ugotovili, ali gre zares za primer ljudi v potrebi.
Prosilcem, ki jim priznajo tak Status, podelijo kar-tico s toäcami, ki jih nato lahko "potroSijo"	v
Emporiju; Stevilo toCk pa je odvis-no od Stevila druzinskih äanov	in
ekonomskega stanja. ToCke je treba porabiti v mesecu dni, nato jih zbriSejo in ponovno nalozi-jo; kartice veljajo
darnosti je v bistvu nastal, da bi zadovoljil potrebe ätevilnih druzin, ki s tezavo na dosto-janstven naän prehajajo v tretji in cetrti teden meseca, ki pogos-to moäio preizkuSata druzine", je povedala Chiara Bertolini, Clanica zdruzenj a La Ginestra, ki upravlja Emporij. "Po zaslugi te vrste 'trgovine' ta dejavnost pridobi dostojanstvo: z uslugo
Poleg nadSkofijske Karitas Emporij podpirajo Se Fundacija GoriSke hranilnice, goriSka obäna in pokrajina, ki so pri pobudi soudelezeni in ta inova-tivni podporni instrument tudi spodbujajo. "Sveze izdelke nam nudi Ipercoop iz GradiSCa ob Soä", je Se povedala Bertolinije-va, "prek projekta 'Grdi, a do-bri'; zraven so Se izdelki, ki jih nudita Banco Alimentäre in Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura - AGEA". Eden izmed cil-jev Emporija je tudi nabi-ranje darov zasebnikov in, zlasti prek zupnij in supermarketov, spodbu-janje nabirke tistih izdelkov, ki so nujno potrebni in na policah najprej izginejo, kot npr.
po tri mesece in se lahko ob-novijo, Ce se stanje ne izboljSa. "To omogoCa veCji nadzor, saj lahko ugotovimo, ali je priSlo do izboljSanja oziroma
poslabSanja	razmer
posameznih porabnikov; poleg tega omogoCa centrom za posluSanje, da ohranjajo stik s temi osebami in spremljajo dru2ine ter jim pomagajo korak za korakom pri izhodu iz tezav, v katerih se nahajajo", je Se povedala odgovorna.
Doslej smo izdali 280 kartic, preko katerih pomagamo prib-lizno 800 osebam. "Med temi je veliko druzin tujcev, opazili smo, da se krepko vefia Stevilo tudi italijanskih".
Zivljenjski projekt. V Emporiju se najdejo tudi izdelki za CiSCen-je bivaliSC in osebno higieno, pa tudi za otroke; druzine, ki za to zaprosijo, lahko najdejo tudi plenice za otroke od 13. do 24. meseca. Vsak izdelek velja doloCeno Stevilo toCk, ki jih ob koncu nakupa odbijejo od kartice. "Pri nekaterih izdelkih ob-
stajajo neke omejitve", je povedala ga. Bertolini, "tako da s kartico v istem mesecu ni mogoCe kupiti veC, kot je doloceno za tisti izdelek; na tak naän lahko vsi prejmejo to, kar potrebujejo. Opazili smo, da tak sistem deluje, z njim smo vsi ze-lo zadovoljni. Ce ob koncu meseca komu Se ostajajo toCke na kartici, ne silimo ljudi, da bi jih nujno konCali za vsako ceno. S Casom skuSamo uravnoveSati bodisi iz-dajanje toCk kot vrednost izdelkov, sicer bi tvegali, da bi ljudje kupovali tudi to, Cesar ne potrebujejo; tako poCetje se nam ne zdi primerno". Prostovoljci v Emporiju solidarnosti so dejavni tudi pri spremljanju uporabnikov pri nakupih, da bi bili pri tem po-zorni; pomagajo jim tudi na na-jboljSi naän razumeti razpolozljive toCke na kartici in upravljanje z njimi. "Mnogi so se prav dobro nauäli uporabl-jati izdane zneske, kar je za nas veliko zadoSCenje", je Se povedala odgovorna Chiara Bertolini. "Emporij gotovo ni reSitev za druzine v stiski, brez dvoma pa predstavlja zanje veliko pomoC".
Selina Trevisan (piev. DD)
Obdobje krize, ki je prizadelo italijanski polotok, ni prizaneslo niti goriSki pokrajini. Na ozemlju je zelo dejavna nadSkofijska Karitas, ki s pod-poro zupnijskih srediSC ter sode-lovanjem Stevilnih ustanov in zdruzenj zmore nuditi mnogo uslug osebam, ki imajo razliäie potrebe, ne nazadnje s pomem-bnim
prispevkom iz sklada osem ti-soänk (8 x 1000), brez katerega bi res ne mogli ures-niäti veliko dejavnosti in uslug v korist ljudi v tezavah.
GoriSka nadSkofijska Karitas poma-ga ljudem z ra-zliCnimi finanCnimi "orodji"; med njimi so Solidarnostni sklad za tiste, ki so izgubili sluzbo, mikrokredit, druzbena agencija z nepremifininami Betlem Onlus, prava "operativ-na roka" za reSevanje problema oseb brez bivaliSC. Karitas pa je tudi prispevala k nastanku Em-porija solidarnosti, prvega na ozemlju dezele Furlanije Julijske krajine, ki je odprt in dejaven od meseca marca.
Potreba po nastanku Emporija solidarnosti. "Emporij soli-
’nakupovalna tor-ba', ki jo je prej nudila Karitas, so razdeljevali doloCene izdelke, ki pa niso vedno odgovarjali resniäiim potre-bam ljudi; sedaj pa ljudje sami prihaja-jo v Emporij, kjer na samostojen in odgovoren naän izberejo to, kar potrebujejo".
Duhovniki pomagajo vsem.
Pomagaj vsem duhovnikom.
Vsak dan 38.000 skofijskih duhovnikov oznanja evangelij ljudem po zupnijah ter nudi miloscino, tolazbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali s svojim poslanstvom, potrebujejo tvojo pomoc, in sicer dar za vzdrzevanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrzevanje duhovscine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejsih skupnostih in lahko torej racunajo na radodarnost vseh ljudi.
Dar za nase duhovnike. Podpora mnogim koristi vsem.
Darujete lahko na 4 nacine:	Dar je odtegljiv:
• z nakazilom na postni tekoci racun st. 57803009	Kdor zeli, lahko pri izracunu davcne osnove za izracun davka od
• s kreditno kartico: v sklopu mreze CartaSi s klicem na brezplacno	dohodkov fiziönih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih
stevilko 800.82.50.00	skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za
• z bancnim nakazilom v najpomembnejsih italijanskih bankah	vzdrzevanje duhovscine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto.
• neposredno na Institutu za vzdrzevanje duhovscine v vasi zupniji.	Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it
KATOLISKA CERKEV - C.E.I. Italijanska skofovska konferenca
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratke
Na Gabrskem koncu v Steverjanu spet kraljuje Marija
Steverjanci se bodo odslej med voznjo mimo sredisca vasi lahko priporocili Mariji. Marko Cernic je namrec med obnovo svoje hise na Gabrskem koncu - v ulici Oslavia - odkril kapelico, ki je nekdaj stala na tistem mestu. Prijatelj in sovascan Filippo Formentini mu je podaril lesen kipec Matere Bozje neznanega
Arhiv slovenskih drustev na Goriskem spada v kulturno dediscino
Vtorek, 14. junija, je v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuz potekal zacetni seminar o vodenju dokumentarnega in arhivskega gradiva kulturnih, prosvetnih in sportnih drustev. Seminar je goriski SSO pripravil s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice in je bil namenjen goriskim clanicam krovne organizacije. 0 pomenu in pravilnem vodenju arhiva je spregovoril
strokovnjak Jurij Rosa. Drago Trpin, ravnatelj Pokrajinskega arhiva iz Nove Gorice, je pozdravil v imenu te ustanove in podcrtal pomen, ki ga imajo drustveni arhivi za utemeljevanje slovenske prisotnosti na Goriskem. Ravno tak pomen imajo se privatni in cerkveni arhivi oz. arhivi slovenskih zupnij. Seminarja se je udelezilo vec predstavnikov kulturnih drustev in zvez, ki so vclanjeni v SSO. Vsaka clanica ima svoj arhiv, ki je bolj ali manj organiziran. Vendar ne glede na to predstavlja pomemben vir informacij oz. dokumentarnega gradiva, ki ga ne gre nikakor izgubiti. Unicenje arhivskega gradiva predstavlja brisanje narodne in kulturne prisotnosti, ki si ga ne smemo dovoliti. Takoje vsvojem uvodu poudaril strokovnjak Jurij Rosa, ki je razlozil pomen razlicnega dokumentarnega in arhivskega gradiva ter nacin katalogiziranja in hranjenja.
Projekt o arhivskem gradivu se bo se nadaljeval. Na vrsti je sedaj ugotovitev lokacij drustvenih arhivov, njihovo stanje in nacin vodenja. Predstavniki posameznih drustev bodoto opravili v naslednjih mesecih skupaj z osebjem Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.
Duo Bakalina v Kulturnem centru Bratuz
V cetrtek, 30. junija, bo ob 20.30 pod lipami ob Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici prijeten poletni glasbeni vecer. Oblikoval ga bo duo Bakalina, ki ga sestavljata Jani Kutin in Renata Lapanja; glas in harmonika se prepletata v preprosto in prijetno etno glasbo z vonjem po ljudskih pesmih. Besedila na hudomusen nacin opisujejo kmecko zivljenje in ga z narecnim petjem postavljajo vtolminsko hribovje, od kodertudi prihajata clana. Harmonika pa zenostavnim igranjem pricara veseljasko vzdusje.
Na veceru pod lipami bo Danilo Cotar predstavil sir Tolminc iz Cadrga ter sirarsko skuto.
V primeru slabega vremena bo vecer z veselo glasbo in pokusnjo domacih dobrot potekal v notranjih prostorih centra Bratuz. Toplo vabljeni!
imMUHi:! Filip Hlede, predsednik drustva F.B. Sedej iz Steverjana
"Nas festival je v zadnjih 20 letih zrasel v enega najbol j znanih v Sloveniji"
Z41. festivalom narodno-zabavne glasbe Steverjan 2011, ki bo potekal od 1. do 3. julija v osrCju Brd, druSt-vo F. B. Sedej stopa v peto de-setletje priljubljene prireditve z zagnanostjo in s svezimi moCmi. Nekaj mesecev po lanskem, jubilejnem festivalu je bil namreC izvoljen nov druStveni odbor, ki ga vodi predsednik Filip Hlede. Nekaj dni pred dogodkom si je vzel £as, da nas je obiskal na ured-niätvu; za prijaznost in sproSCen pogovor se mu iskreno zahvaljujemo.
Kako se poCutiS kot predsednik druStva, ki se pripravlja na svoj "prvi" festival v tej vlogi?
Na lanskem obCnem zboiu je bil pomlajen cel odbor; pod-predsednik je Nikolaj Pintar, tajnica Katja Dorni, njena po-mocnica Martina Hlede, bla-gajniöarka	Martina
Valentinen in drugi. PoslediCno smo pomladili tu-di odbor festivala, saj so vodil-ni v druStvu tudi vodilni pri festivalu. Ceprav sem ze kar dobro "vpeljan", saj sem v odboru druStva ze priblizno deset let, v odboru za festival pa sedem let, ko postaneS predsednik ali tajnik, opaziS, da je Se veliko drugega, Cesar prej nisi vedel. Sicer ni vse na tvojih ramenih, nosiSpa goto-vo ve£ odgovornosti. Festival prinaSa namrec z organizaci-jskega vidika neSteto nalog in opravil.
Kdaj ste ga zaCeli pripravl-jati?
Prve seje smo imeli ze ob koncu prejSnjega leta. ViSek dela pa je seveda v zadnjih dveh oz. treh mesecih, ko imamo v roki seznam ansam-blov, ko urejamo vse potrebne papirje in dokumente. Sotore so nam prinesli v torek; clani druStva so ze tako vpeljani, da jih postavijo v dveh dneh. Cakajo nas Se zadnja, drobna organi-zacijska opravila, tista, ki nam na koncu zagotovi-jo uspeh.
Ta vaSa osrednja prireditev torej sloni na velikem pomenu, ki ga dajete prostovoljnemu delu...
Da, zraven so odborniki in ölani druStva, zlasti pa prejSn-ji predsedniki. Brez Mateja Pintarja in Mihaela Corsija bi
res ne zmogel izpeljati vsega. Zlasti Miha Se vedno ohranja stike s Clani komisije, z Jane-zom Dolinarjem in vsemi tisti-mi, ki so pred 20 leti zaCeli de-lati z nami. Brez njih res ne bi vedel, kam naj se obrnem. Gre za prostovoljno de-lo vseh (:1anov druStva. V velik ponos nam je, da je pri tem tudi ze-lo mlada gen-eracija Clanov, ki so stari od 15. do 19. leta; teh je ve£ kot deset, ki dela-jo z vsem srcem za festival, pa tudi za Likof in katerokoli prireditev naSega druSt-va. Za prihodnost se res ne bojimo, brez strahu lahko gledamo naprej.
Sicer pa imamo v odboru festivala tudi druge, kot npr. Simona Komjanca, ki nam veliko pomaga pri delu in s svojimi idejami; potrebu-jemo tudi misli starejSega, ki nam v dolocenih trenutkih more razjasniti ideje. PrizoriSCe festivala bo letos spet Med borovci, zraven pa bo prenovljeni vaSki trg.
Po lanskem letu, ko smo festival organizirali v Formentini-jevem parku, se vraCamo Med borovce. Na ploSfadi pred nji-mi bo velik Sotor, kamor se bo premaknilo prizoriSCe v primeru slabega vremena. Buffet bo tudi tokrat na trgu pred cerkvijo; letos je vaSki trg prenovljen, tako da nudi
obiskovalcem tudi lepe raz-gledne to£ke.
Prijavilo se je 23 ansam-blov. So vsi iz Slovenije?
Letos bo nastopil tudi trzaSki ansambel Ober opli iz
Bazovice. Iz soseSCine, GoriSk-ih Brd, prihaja ansambel Brjar, ostali pa so iz raznih krajev Slovenije. Ansamble iz zame-jstva spodbujamo, da bi se
udelezili festivala, zal pa jih verjetno ni dovolj oz. se bojijo tekmovanja.
V petek, 1. julija, se bo na prvem tekmovalnem veäeru od 20. ure dalje pomerilo ena-jst ansamblov, v soboto, 2. julija, pa ob isti uri ostalih dvanajst. Finalni veder bo v nedeljo, 3. julija, z zaCetkom ob 17. uri, ko bomo imeli v gosteh ansambel Slovenski muzikantje.
Vprimerjavi z lanskim festivalom se je Stevilo skupin letos znatno znizalo; organiza-torji podobnih festivalov so nam povedali, da tudi drugod v dasu krize Stevilo nastopa-
jodih upada. Za nas je Stevilo prijavljenih ze dovolj dobro tudi zato, ker nimamo predi-zbora, vsakemu ansamblu pa zelimo dati moznost, da nastopi na odru pred obCin-
stvom. Kot velja od prvega festivala dalje in kot predpisuje pravilnik, bodo izvedli eno skladbo iz slovenske zaklad-nice, druga pa mora biti izvir-na.
Boste tudi letos doga-janje predvajali po in-temetu?
Da, vse tri veCere bomo predvajali v neposrednem preno-su prek naSe spletne strani www. sedej. org.
Pripravljate kakSno novost?
Novost je, da bomo letos sodelovali s festivalom Alpen Grand Prix, ki bo potekal v Meranu meseca okto-bra. Denis Novato nam je namreä pred-lagal, da bi naSa komisija izbrala na-jboljSe ansamble s Steverjanskega festivala, ki bi nato nastopili v Meranu. Ce bo vse steklo, kot si zelimo, bo naS festival lahko postal nekak predizbor slovenskih ansamblov, ki se bodo tako lahko pomerili na sred-njeevropskem festivalu naro-dno-zabavne glasbe Alpen Grand Prix. Na njem po nava-di nastopajo skupine izAvstri-je, Svice, Nemüje in Italije, zelijo pa vkljuäti tudi Sloveni-jo. Lani se je slovenski ansambel Polka punce zdruzil z avstrijsko skupino, da bi se lahko udelezil tekmovanja; zmagal je in celo poletje nastopa na tujem. Sodelovanje s tekmovanjem Alpen Grand Prix bi znalo biti torej zelo zanimivo, saj bi naS festival lahko bil za mar-sikateri slovenski ansambel pomembna odskoä-na deska, da bi se nato lahko uspeSno uveljavil tudi na tujih odrih v Avstriji, Nemöiji in dru-god.
Se kakSna posebna zah-vala?
Tudi letos bosta festival napovedovala Janez Dolinar in Jasna Kuljaj. Dolinar bo z nami ze dvajseti£ s tem se bo od nas tudi poslovil. Tudi njemu gre velika zahvala in za-sluga, de je vzadnjih dvajsetih letih naS festival zrasel iz do-brega festivala venega najbolj znanih v Sloveniji.
DD
Arhivski posnetek, foto I.S.
Spremembne rajonskih svetovv Gorici
Krivico bi trpeli le Slovenci!
Stranka Slovenska skup-nost negativno ocenjuje predlog goriSke obänske uprave glede znizanja steviIa rajonskih svetov. Najbolj so namreC prizadeti ravno tisti rajonski sveti, v katerih je slovenska narodna skupnost v Gorici najbolj prisotna.
Pri oceni predloga za znizanje rajonskih svetov je najbolj oätno to, da si goriSka obäna ni niti malo prizadevala, da bi iztrzila Cim veC od dezelne uprave. ObCini Trst je uspelo ohraniti vse rajonske svete. Se enkrat se je izkazalo, da bo Gorica nastradala.
V pregledu predloga izstopa razlika zdruzevanja rajonov. Trije pretezno slovenski rajoni so bili vkljuCeni v tri nove enote, ki so glede na prebival-
stvo precej velike (veC kot 10.000 obCanov). Rajonski svet Locriik pa je s pridruzitvi-jo Madonnine ostal bistveno manjSi (priblizno 4.300 ljudi). Taka nova porazdelitev bo prizadela slovensko pred-stavnistvo v novih rajonskih svetih, v katere bo bistveno tezje izvoliti slovenske pred-stavnike. To se tiCe tudi izva-janja pravic na podlagi zaSCit-nega zakona 38/01 glede na to, da ga goriSka obäna ne iz-vaja na celotnem obänskem obmocju, kot bi bilo prav.
Z zdruzitvijo treh slovenskih rajonov Pevma-Oslavje-St-maver, Podgora in Standrez bodo izginili tudi slovenski nazivi, ki so jih ti rajoni nosili do sedaj. Postavlja se tudi vpraSanje, ali bo v teh novih enotah slovenSCina Se vedno tako prisotna kot sedaj ali ne, in pa Se vpraSanje o sami iden-titeti teh vasi oz. zaselkov, ki so do prihoda faSistiCnega rezima bili samostojne obäne.
Pri utemeljevanju predstavl-jenega predloga izstopa cudna
trditev, ki jo najdemo tudi v obrazlozitvi dezelnega volil-nega urada; le-ta pravi, da rajonski sveti niso predmet izva-janja dolofil zaSCitnega zakona 38/01. V resnici je ravno nasprotno, saj v zakonu 38/01 £len 21 govori o upravni ured-itvi (assetto amministrativo), ki mora spostovati kulturo in zgodovino dolocenega ozeml-ja.
Slovenska skupnost meni, da je goriSka ob£ina dolzna poseö na dezeli v prid celot-nega mesta in Slovencev, ki zivijo v mestu. Najbolj primer-no bi bilo, da bi dezelni zakon 1/2011 spremenili in pri tem upoStevali tudi pravice slovenske narodne skupnosti.
Julijan Öavdek Pokrajinski tajnik SSk
S-rifiji r "if.ir !’ -" j. _ i.
palaci v Aiellu. V
soboto, 25. junija, je domaci zupnik Anton Lazar blagoslovil kipec in kapelico. Marko Cernic je v prvem nadstropju svoje hise uredil tudi razstavo fotografij z zacetka dvajsetega stoletja, ki prikazujejo steverjanske vedute in so last Formentinijeve druzine. Razstavljeni so bili tudi nacrti za prenovo vaskega trga arhitekta Maksa Fabianija. Razstava je bila na ogled le tisti dan. Srecanja se je udelezilo lepo stevilo ljudi, vecinoma sovascanov, ki so pokazali, da jim je dogajanje na vasi pri srcu in da se vedno radi zberejo skupaj. Poleg zupanje Franke Padovan so bili prisotni tudi predstavniki in predsedniki obeh steverjanskih drustev: Briskega grica in F. B. Sedej. Srecanje se je koncalo s prijetno druzabnostjo. / Bee
umetnika, ki ga je odkril njegov ded baron Geno (Eugenio Formentini) po prvi svetovni vojni med rusevinami steverjanske cerkve. Doslej so ga Formentinijevi hranili vdruzinski
Zbor Trubar s sopranistko Alessandro Schettino
Glasba pod cerkvenim obokom
Dva cezmejna zbora in Komelovi preludiji
mladega Spanca Ramira Reala, Nemca Paula Kickstata in Pavle-ta Merkuja. Nekaj posebnega je bil motet Pie Jesu angleäkega sodobnika Johna Rutterja, ki ga je zbor odpel ob klavirski spremljavi goriSkega skladatelja Marca Colelle in ob izvrstni so-pranistki Alessandri Schettino. Pravo "dozivetje" je bila sklad-ba romunskega skladatelja Paula Constantinescuja Doamne Ii-
suse Hiistoase, t. i. molitev srca iz vzhodne duhovne tradicije, ki jo je zbor Trubar zapel "v prostoru": mladi nadarjeni pev-ci so namreC v osmih skupini-cah obkrozili publiko in ji tako dali obCutek, da je "znotraj" sk-ladbe. PreseneCenje je bilo tudi sklepna pesem Jubilate Deo, psalm, ki ga je uglasbil Silvan Zavadlav iz Standreza. BuCno ploskanje je zbor nagradil, kot se spodobi v slovenski cerkvi, s priljubljeno Marijino Lepa si, lepa si, roza Marija.
Glasba pod cerkvenim obokom iz niza Sno-vanj, ki ga prirejata SCGV Emil Komel in Arsatelier, je 25. junija v cerkvi sv. Ivana v Gorici zdruzila dva goriSka zbora, ki povezujeta pevce z obeh strani meje.
Prvi je nastopil OtroSki pevski zbor Emil Komel, ki je pod vod-stvom Damijane Cevdek Jug re-pertoarno prerasel solski okvir in & nekaj let uspeäno nastopa tudi na pomembnejSih tekmo-
vanjih. Nastop je zaCel s taizej-skim kanonom Magnificat, ki je dal ton koncertnemu veCeru sakralne glasbe, nadaljeval z ganljivo Jericijevo Moj ljubi Bog, saj veS in dvema deloma Messe breve francoskega skladatelja Lea Delibesa. Po TomCe-vi Molitvi je prepriCljivo odpel zahtevno in hkrati briljantno Mozartovo Alelujo iz moteta Exultate Jubilate, nastop pa sk-lenil s Cudovito Quaggiatovo priredbo ljudske pesmi iz Na-
diSkih dolin Narlieusa je, ki je ob spremljavi klavirja (Eva Do-linSek), violine (Noemi Cristia-ni) in zvona (Nada TavCar) izzvenela po-sebno milo in spevno.
S kora so se nato ogla-sile orgle bratov Zu-pan. Nanje je sedem preludijev Emila Ko-mela mojstrsko zaigral g. Mirko ButkoviC, ki je iz "kraljice vseh gla-sbil" z odliko diplomi-ral v Ljubljani leta 2007.
Goriäki meäani mladinski zbor Primoz Trubar, ki zdruzuje srednjeSolce in gimnazijce z ob-moCja Nove Gorice in okolice, od lanske sezo-ne dalje vodi David Ban-delj, na vsakem javnem nastopu pa kaze neneh-no rast in kakovosten razvoj, zaradi Cesar od njega lahko äe veliko priCakujemo. Zapel je veC sakralnih skladb najrazliCnejSih sklada-teljev, od renesanCnega mojstra Palestrine do
SNOVANJA 2011
| V parku vile Olivo y Gorici
Zivahni jazzovski Zig zag
Vponedeljek, 20. junija 2011, so se na koncertu iz cikla Snovanja 2011 pred-stavili uCenci oddelka za jazz gla-sbo Slovenskega centra za glasbe-no vzgojo Emil Komel. Odigrali so vrsto znanih jazzovskih rit-mov in ustvarili prijetno vzduSje v izjemno lepem parku za vilo Olivo, ki stoji na Korzu Italia. Koncert, ki je nosil naslov po sk-ladbi francoskega glasbenika in skladatelja vietnamske narodno-sti Nguyen Leja, je bil razdeljen na tri dele. Prvega in zadnjega so odigrali uCenci s srednje stopnje, zaCetniki pa so se predstavili v drugem delu. S kitarami so na-stopili Pietro Basso, Alessandro
Contino, Marta Vidoz, Thomas Titze, Jasmin PodverSiC, Mattia Bregant, Simone Porta, Enrico De Naccini, Christian Fassina in Michele Marino, za bobni je se-del Jannis Paraschos, kontrabas in bas kitaro je odigral AljoSa KoSuta. Obe zasedbi vodijo men-torji Gianluca Jan Sturiale, Francesco Gavosto in Pietro Spanghe-ro. Ta se je med koncertom tudi pridruzil mlajSi skupini z bas kitaro. Za koncert so izbrali dela iz razliCnih obdobij, nekaj klasikov, ki so nastali izpod prstov jazzi-stov starejSe in mlajSe generacije. Izvajali so med drugim znano Davisovo So What, ritmiCno zi-vahno Revelation Russela Fer-
ranteja, nepozabna standarda, Kernovo Autumn Leaves in Dorhamovo Blue Bossa, proti koncu pa izvrstno delo Pata Methenya, Bright Size Life, in konCali z rockersko The Crying Machine Steva Vaia. ObCinstvo so tako navduSili, da so na koncu dve skladbi Se ponovili. Prei-gravali so aranzirane skladbe iz jazzovske tradicije, posegali pa so tudi na druge zanre, pop, rock,
Foto K. Bresan
etno in sodobno glasbo. S krajSi-mi improvizacijami so lahko iz-razali tudi lastno kreativnost, saj je teCaj skupinske igre za jazz za-sedbe namenjen ravno temu. Vsak posameznik mora osebno prispevati k oblikovanju kakovo-stnega skupinskega zvoka, zato med Studijem spoznavajo tudi naCine komponiranja, prirejanja in izvajanja jazz glasbe v skupini.
KB
naslopajoci postali bolj samo-zavestni in samostojni, kar sa-mi namrec poskrbijo za posta-vitev scene, ne potrebujejo veC nobenih navodil in niti pre-ganjanja k delu. Vsak ve toCno, kaj je treba narediti in katera je njegova vloga. To pa pomeni, da so poleg izbire prave pravlji-ce in pravih lutk izbrali tudi pravo vzgojno pot in da se bo morda kdo izmed njih odiocil celo za igralski poklic. Ferletice-va nam je Se povedala, da ni nikogar preganjala k sodelo-vanju, vsi so namrec pristopili k ustvarjanju igrice iz lastnih vz-gibov in notranje motivacije, zato je uprizoritev dobra in uspeSna. Velika zahvala gre pri tem zupniku Marijanu MarkeziCu, ki je prevazal vso opremo iz vrtca v vrtec.
Z nastopom v vrtcu v BraCanu so se mladi igralci za letoSnje Solsko leto poslovili od gledal-cev. Septembra bodo lutkovno predstavo prikazali Se, tudi v vecernih urah, v Sedejevem do-mu v Steverjanu, Devinu in morda Se kje. Kdor si je ni Se ogledal, bo to lahko storil v je-seni.
SG
Obvestila
KatoliSka knjigarna zaposluje sodelavca. Prosnje naj zainteresirani s podatki (curriculum vitae) predstavijo do 15. julija 2011 na upravi Katoliske knjigame v Gorici, Travnik 25.
V prostorih Kultumega centra Lojze Bratu2 v Gorici je prosto stanovanje pribl. 90 kv. metrov. Zainteresirani naj predstavijo prosnjo na upravi Kulturnega centra Lojze Bratuz v Gorici.
"Jaz, mi, oni - multikulturni dialog". Po Rimu in Piacenzi seje skupinska razstava “Jaz, mi, oni -multikulturni dialog” preselila v Gorico. Odprtje skupinske razstave, ki bo na ogled do 4. julija, je bilo v petek, 24. junija, v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Na razstavi sodelujejo Franko Zerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice, Loretta Dorbolo' iz Benecije ter peterka iz Bosne in Hercegovine: Enes Levic, Slavko Medunic, Ruza Gagulic, Samir Hedzbic in Hana Popaja.
Feiglova knjiZnica bo v poletnem casu od 27. 6. do 29. 8. 2011 odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Za dopust bo knjiznica zaprta od 1.8. do 12.8. 2011.
SD SonCnica in ASz Olympia
prirejata poletno sredisce Srecanja 2011 za otroke od 3. leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu Sv. Druzine. Tel. st. 335 5952551 (Damijana).
DruStvo slovenskih upokojencev za GoriSko prireja vsakoletni tradicionalni piknik v soboto, 6. avgusta 2011. Odhod iz Gorice ob 8. uri zjutraj. Ob 10. uri vodeni ogled Rizarne v Trstu, nato se etnografskega muzeja pri zupniku Jakominu v Skednju. Od 13. ure dalje druzabno srecanje z glasbo in bogatim srecelovom v restavraciji AI Mulin pri Kopru. Vpisovanje od 4. julija dalje: Ivo
tel. 0481 882024; Dragica 0481 882183; Rozina 347 1042156; Marija 0481 390697; Saverij 0481 390688. Ob vpisu akontacija 20 evrov.
Darovi
Ob postavitvi doprsnega kipa predragemu ocetu dr. Antonu Kacinu darujeta Marija in Metka 1.000 evrov za Kulturni center Lojze Bratuz.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddoje (od 1.7.2011 Jo 7.7.2011)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do
22.30. Ob nedeljah od 14.30 do
15.30. Spored:
Petek, 1. julija (v studiu Niko Klanjscek): Zvocni zapis: posnetki z nasih kulturnih prireditev -Glasba izstudia 2.
Nedelja, 3. julija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem in rezijanskem narecju.
Ponedeljek, 4. julija (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zanimivosti in humor.
Torek, 5. julija (v studiu Matjaz Pintar): Utrinki v nasem prostoru -Glasbena oddaja z Matjazem. Sreda, 6. julija (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Z drobnico na planinah - Izbor melodij.
Cetrtek, 7. julija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti in prakticni nasveti.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
vljudno vabi na
Glasbeni vecer pod lipami
BAKALINA
Jani Kutin, g/as Renata Lapanja, harmonika
Daniio Cotar nam bo predstavil sir Tolminc iz Cadrga in sirarsko skuto
Kulturni center Lojze Bratuz cetrtek, 30. junija 2011, ob 20.30
SKPD F. B. SEDEJ
vabina
41. FESTIVAL "STEVERJAN 2011"
Med borovci
1. julija ob 20. uri - prvi tekmovalni vecer 2. julija ob 20. uri - drugi tekmovalni vecer 3. julija ob 17. uri - finalni vecer
gost finalnega vecera bo ansambel SLOVENSKI MUZIKANJTE
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE - GOR/CA
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ vljudno vabi na ogled lutkovne predstave Miroslav Kosuta STIRJE FANTJE MUZIKANTJE
v izvedbi skupine O'Klapa rezija Franko Zerjal mentor skupine Katerina Ferletic
Kulturni center Lojze Bratuz ponedeljek, 4. julija 2011, ob 11.30
Gostovanje mladih igralcev skupine O'Klapa v vrtcih
Stirje fantje muzikantje so razveselili malcke
Lutkovna igrica Stirje fantje muzikantje pod rezij-skim vodstvom Franka Zerjala in mentorstvom Katerine FerletiC je dozivela v prej-Snjih dneh vrsto ponovitev. Bir-
naSih vrtcih, in sicer v ponedeljek, 13. 6., v vrtcu v Pevmi, v torek, 14., v Max Fabiani, v sre-do, 15., v Standrezu, v Cetrtek, 16., pa je imela kar dva nastopa, v vrtcu v ul. Brolo in v Rupi.
manska skupina O'Klapa zu-pnije sv. Ivana v Gorici je samo-zavestno nastopila skoraj v vseh
FerletiCeva je dejala, da je bil odziv otrok v posameznih vrtcih razliCen in je seveda vsakiC
drugaCe vplival na nasto-pajoCe. V Pevmi so mladi amaterski igralci nasto-pali ob spremljavi joka-joCega fantka, v vrtcu Max Fabiani so otroci po-zorno in v tisini sprem-ljali celotno zgodbo, v Standrezu so celo razbrali du-hovito plat predstave, saj so se venomer smejali. Vul. Brolo so malCke najprej najbolj prevzele lutke, potem pa so se poCasi vzivljali v zgodbo, jo razumeli in bili navduSeni nad prelepimi lutkami, ki so predstavljale osla, psa, muco in petelina. Ogle-dovali pa so si tudi hu-dobne in nepoStene raz-bojnike, pred katerimi je trepetal tudi kakSen otrok. Ko so po predsta-vi lutke romale med otroke in vzpostavljale stik z njimi, so se teh krutih razbojnikov kar malo bali. Bolj pogumni so jim sicer podali roko, ostali pa so se tiSCali vz-gojiteljic.
Po predstavi nam je "glava in duSa" lutkovne skupine, Kate-rina FerletiC, povedala, da so
II periodico della tua Provincia - II periodic de tö Provincie - Glasilo tvoje Pokrajine
Cronache Isontine
Cronichis Lisuntinis - Pososka kronika
provincia di gorizia provincie di gurize pokrajina gorica
www.cronacheisontine.it
II progetto e realizzato dalla Provincia di Gorizia e finanziato dalla Regione Friuli Venezia Giulia, ai sensi delle leggi 482/99,38/01 e della L.R. 26/07.
II progjet al e realizät de Provincie di Gurize e finanziät de Regjon Friül Vignesie Julie, ai sens des leqs 482/99,38/01 e de L.R. 26/07.
Projekt izvaja Pokrajina Gorica, financira pa ga Dezela Furlanija Julijska krajina v okvüu zakonov 482/99 in 38/01 ter dezelnega zakona 26/07.
La lenghe sarde
La lingua sarda
La Sardegne, une des grandis isulis dal Mediterani, e ä une fisionomie culturäl dute particolär, une vore carate-rizade, par tancj ponts di viste. Une des sös specialitats e je la lenghe fevelade de plui part des personis che a vivin
li.	Poe plui di un milion di lör, di fat, a doprin "sa limba", ven a stai "la lenghe".
Lis primis testemoneancis de lenghe sarde, che tancj di lör a pensin che e sedi une des lenghis romanzis plui similis al latin, a son de Ete di Mieg. La prime letare scrite ta eheste lenghe e je adiriture dal an 1070. II document forsit plui impuartant di che ete e je la Carta de Logu, une sorte di Costituzion dal Ream di Arborea, un dai cuatri stäts indipendents de Sardegne di in che volte. Par casualitat, o forsit no, la Carta de Logu e je de seconde metat dal Tresinte, e duncje, de stesse ete che in Friül il patriareje Marquart di Randeck al meteve adun -par latin - lis Costituzions de Patrie dal Friül.
Dopo de Ete di Mieg la lenghe sarde e ä pierdüt impuar-tance tal üs public, a favör des lenghis dai sorestants forescj di passag: i catalans, i spagnüi e i piemontes. La situazion e ä scomengät a cambiä dome a la fin dal secul XX, cuant che, di fat, prin la Regjon Sardegne e po il Stat Talian a an ricognossüt la esistence di une minoran-ce sarde, cun cierts dirits fondamentai di fonde. Po, tai prins agns dal secul XXI, e je stade frontade une cuistion impuartante e delicade: che de lenghe comune. La lenghe sarde, di fat, e je dividude in doi grancj grups di dialets (i logudores e i campidanes), che a son pluitost diferents tra di lör, pür se a fasin part di un unic sisteme linguistic. Su la fonde di chestis dös varietats, si ä taeät a meti adun une lenghe sarde comune (Limba Sarda Comuna), che e je la varietat Standard che si dopre tai ats publics e tes ocasions uficiäls. Ore presint il dibatit su la lenghe sarde comune al e inmö viert.
Cui che al vül, al pues ejata plui informazions su la lenghe sarde in internet. Si ejatin ancje dizionaris (www.ditzionariu.org),	gramatichis
(www.limbasarda.it), pagjinis di notiziis (www.sotziulimbasarda.net) e, par cui che al vül, ancje musiche rap (www.crcposse.org).
A Gurize e je presinte la sezion provinciäl de Associa-zion regjonäl dai sarts in Friül Vignesie Julie, impegnade in iniziativis culturals une vore interessantis.
Musiche par duej
Musica per tutte le tasche
Se tu äs metüt sü un grup musicäl, ma no tu puedis fä lis provis ta la cantine dai tiei parce che chei dongje a protestin... Se ti plasares incidi un CD ma no tu säs di ce bande scomengä... a C^arvignan e je la soluzion: la “Casa della Musica” in Vie Verdi 23, une struture di 700 metris cuadris, su doi plans, che e je dedicade propit a duej i apassionäts e ai professioniscj di ehest setör. Si träte de seconde struture di eheste fate in dute la regjon (che altre e je a Triest). La “Casa della Musica” e je gjestide da la Supersonic Studio, che e garantis la assistence tecniche organizative, e direg il studi di regjistrazion e e promöf events musicäi. Tal plan tiere si ejatin un spazi espositif, une sale central e cuatri salis insonorizadis par fa provis. Culi a son un implant audio, amplificadörs par bas e ghitare, batarie e plan eletric. Lis salis par fa provis si puedin nauliza, a presis plui bas, par zovins e associazions. Tal plan disore, invezit, si ejatin rauditorium cun 100 puescj, la sale di riprese e la regjie dal studi di regjistrazion. L’auditorium al e fumit di implant audio, mixer 24 canäi pal live, 2 proietörs con 2 schermis a tindine e di colegament cabli cu la regjie dal studi. La “Casa della Musica” e je vierte lunis, martars, joibe e vinars des 17.00 aes 20.00 e, su prenotazion, tes stessis zomadis, fin aes 22.00. Informazions:	tel. 0431	388990,	392	2837733,
casadellamusica@com-cervignano-del-friuli.regione.fVg.it.
La Casa della musica, in via Verdi 23, a Cervignano del Friuli, e una struttura di 700 metri quadrati, su due piani, dedicata a tutti gli appassio-nati o agli addetti ai lavori della regione. La Casa della musica e gestita da Supersonic Studio, che garantisce assistenza tecnico-organizzativa, dirige lo Studio di registrazione e promuove eventi musicali.
Zagoreli so junijski kresovi
I fuochi della notte di San Giovanni
Eno izmed stevilnih tradicionalnih kresovanj je bilo tudi letos in sicer v torek, 21. junija, na Jeremitiscu. Zaselek pri Standrezu so v vecemih urah obiskali stevilni radovednezi, ki so v veseli druzbi izrekli dobrodoslico poletju in skupaj prieakali sezig visoke grmade suhih vej in lesa. Gostoljubni Jeremitaiji so seveda poskrbeli tudi za pogostitev mimoidoeih s prigrizkom in zlahtno kapljico.
Kresovanje je v organizaeiji standreskega rajonskega sveta potekalo tudi v Standrezu in v Selcah v organizaeiji krajevnih drustev Jadro in Trzic.
Okoli 21. junija preide pomlad v poletje s pojavom poletnega solstici-ja. Na ta dan, ki se mu pravi tudi kres, je dan najdaljsi oziroma noc najkrajsa. Skratka, dan se priene se neopazno, a zanesljivo postopoma krajsati. Astronomski pojav je hkrati tudi osnova za praznovanje tako imenovane kresne noci. Ta ljudska sega, ki je odraz narodnostne kultume dediscine, je tudi med Slovenci v Italiji se vedno ziva in prisotna.
Vsako leto ob godovanju sv. Janeza Krstnika zagorijo stevilni kresovi, ki jih krajani obogatijo s krajsim kultumim programom in z druzabnim srecanjem. Obicaj seziganja kresov je po mnenju etnologov stara slovanska navada, ki izvira iz poganskega obredja nasih prednikov. Z dviganjem plamenov v temno nebo je clovek hotel pocastiti sonce in mu z ognjem pomagati, da ohrani cim dlje svojo moc.
Alla fine di giugno, quando laprimavera lascia ilposto all ’estate, nell ’ambito della comunitä slovena nel Goriziano si rinnova l ’antica usanza dei fald in ricordo della nativitä di San Giovanni Battista. Tale data, che nel calendario liturgico oscilla tra il 20 e il 28 di giugno, coincide con ilfenomeno astronomico detto solstizio d ’estate. In questoperiodo il sole comincia a decrescere e di conseguenza la notte inizia ad allungarsi. 1fuochi della notte di San Giovanni, che in sloveno si definiscono con il termine “kresovanje ”,fanno parte di una tradizione arcaica e lontana nel tempo.
II bus Overnight riparte per Sistiana
Overnight e pronto a ripartire il 2 luglio. Autobus messi a disposizione dall’Azienda Provinciale Trasporti saranno dedicati aH’accompagnamento dei ragazzi che il sabato sera vorranno raggiungere in sicurezza la Baia di Sistiana.
I partner storici, owero Provincia di Gorizia, Ass n. 2 Isonti-na e Apt, si stanno coordinando con i soggetti di Overnight Trieste per predisporre tutti i dettagli necessari all’attivazione del servizio. Operatori ed educatori saranno cosi presenti sia sugli autobus sia nelle postazioni informative presenti nella Baia di Sistiana.
Percorsi e orari degli autobus non subiranno grandi variazioni rispetto allo scorso anno e verranno comunicati nel dettaglio durante una conferenza stampa in Provincia a Trieste il prossimo 1 luglio.
Nel corso dell’anno Overnight Gorizia e stato presente a numerosi concerti e altri eventi giovanili, nonche nelle scuole superiori con il progetto “Liberta di emozione” e la collaborazione di Pino Roveredo e Andrea Picco. Tutto e stato possibile anche grazie al finanziamento della Regione Fvg.
Ormai giä da diversi anni grazie a questo progetto i giovani di Gorizia, Monfalcone, Trieste ma anche tutti coloro che abitano i centri piü piccoli possono viaggiare da e per la Baia di Sistiana in completa sicurezza.
Inoltre un servizio di informazione e consulenza contro l’abuso di alcol e droghe fomisce ai ragazzi tutti i mezzi necessari ad evitare Passunzione di queste sostanze.
Overnight e apprezzato sia dai ragazzi stessi che dai genitori.
0 ilrtfc-öriflö
znhuvnv
JL'IjMSlJi?
Narodno-zabavni veceri v Steverjanu
Tre giomi di musica folk a San Floriano
V vlogah napovedovalcev ne bosta manjkala ze vecletna sodelavca Janez Dolinar in Jasna Kuljaj, priljubljeni osebnosti slovenske televizijske scene. O samem nastanku festivala in se o marsicem zanimivem v zvezi z veselico nam zaupa letosnji novi predsednik »Steveijana 2011« Filip Hlede.
Tradicionalni Festival narodno-zabavne glasbe »Steveijan 2011« zaznamuje vsak prvi julijski konec tedna v Brdih. Letosnji datumi festivala, ki je 41. po vrsti, so kar se da zgodnji, sepravi odpetka, 1. julija, do nedelje, 3. julija. Festival je tekmo-valnega znacaja. Prva dva vecera nastopajo ansambli pred dvema komisijama, na nedeljskem finalu pa se priblizno petnajst najboljsih ansamblov poteguje za zmago.
Od kod je prisla ideja, da bi priredili festival?
Clani steveijanskega ansambla Lojzeta Hledeta so po udelezbi na tekmovanju v okviru prvega Ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe postavili na noge podobno tekmovanje v Steveijanu. Organizacijsko so ga v sodelovanju z drustvom »F. B. Sedej« iz Steveijana vodili do 20. izvedbe. Potem je bila organizacija festivala prepuscena le dmstvu.
Steverjanski festival spada s Ptujskim in z Vurberskim med tri najpomembnejse tovrstne slovenske festivale. V cem se Steverjanski razlikuje od ostalih dveh?
Najizrazitejsa razlika je gotovo v tem, da festival v Steveijanu daje vsakemu ansamblu moznost tekmovanja, medtem ko pride do selekcije pred zacetkom ostalih dveh festivalov.
Gotovo je tekom let prislo do dolocenih sprememb in modernizacije. Kje se jih opaza?
Po osamosvojitvi Slovenije je festival prodrl v medije, kar seveda pomeni tudi vecjo promocijo. V 90. letih se je namrec zacelo vsakoletno sodelovanje z Janezom Dolinaijem, ki je takrat delal na RTV Slovenija. Velika pridobitev zadnjih let je lepo oblikovana in urejena spletna stran drustva »F.B. Sedej« (www.sedej.org), na kateri je vsako leto poleg objave seznama nastopajocih, sestave dveh komisij (za glasbo in za besedilo) ter imen nagrajencev, mozno neposredno slediti poteku vseh vecerov.
Opazam, da se smehljas. Na kaj si se spomnil?
Na anekdote, ki ne manjkajo na festivalu, na poseben nacin pridobivanja dovoljenja za plakatiranje v lokalih, se pravi na vse napitnine za natakaije, na prinasanje pijace in jedace polici-stom na bivsi mejni prehod, da bi ga pustili odprtega pozno v noc in tako omogocili prihod ljudi iz slovenskih Brd...
Ogni anno, durante il primo fine settimana di luglio, l’atmosfera a San Floriano del Collio e all’insegna della musica folk, quando si svolge il tradizionale Festival di San Floriano/Steverjan, giunto quest'anno alla quarantunesima edizione, che avrä luogo dal 1° al 3 luglio 2011. II festival e articolato in un concorso musicale tra i complessi iscritti, che competono esibendosi durante leprime due serateperpoter farpoiparte dei quindici migliori gruppi che si confronteranno nella finale durante la terza serata. II festival verrä presentato da due famosi conduttori della scena televisiva slovena, Janez Dolinar e Jasna Kuljaj. Filip Hlede, attualepresidente del Festival, ci confida alcuni dettagli riguardanti la manifestazione.
Sia la “Spiaggia di Snoopy” (Grado Pineta) che il “Lido di Fido” (Grado) sono attrezzate oltre che di ombrelloni, brandine e docce, per uomini e animali, anche di un servizio di dog sitter e di uno spazio di 500 metri quadrati dove poter lasciare il proprio animale libero di giocare.
II presidente della Git, Marino De Grassi, oltre a sottolineare l’assurditä del lungo iter burocratico da seguire per l’apertura delle “spiagge canine”, ha evidenziato come l’opportunita di portare il proprio cane in spiaggia rappresenti una risposta concreta ai 9mila cani abbandonati ogni anno nel periodo estivo.
Presenti alle inaugurazioni il presidente Enrico Gherghetta e l’assessore Sara Vito, in rappresentanza della Provincia di Gorizia, e il vice sindaco del Comune di Grado Gianni di Mercurio, il consiglie-re Dario Raugna, il presidente della Git Marino De Grassi, il prefetto di Gorizia Maria Augusta Marrosu con la sua bassottina Olga, il comandante di Circomare Cillo e il maresciallo della stazione dei carabinieri Bottoni.
Infine, Eleonora Zanutel, responsabile dello “Sportello a 4 Zampe” della Provincia di Gorizia, ha suggerito due siti in cui trovare le spiagge aperte ai cani sia in Italia che in Europa: il sito della Protezione Animali ENPA (www.enpa.it) e www.vacanzebestiali.org.
A Grado con Fido sulla spiaggia
L’arrivo dell’estate corrisponde ad un aumento degli appelli contro l’abbandono dei cani. Purtroppo, perö, in Italia viaggiare con il proprio amico a quattro zampe resta un’impresa difficile. Su 8.000 chilometri di costa ci sono solo 27 spiagge aperte agli animali. Consa-pevole di questo problema, la Provincia di Gorizia ha stanziato 17mila euro per la realizzazione di 3 spiagge private aperte agli amici a quattro zampe. Lo ha sottolineato il presidente della Provincia di Gorizia, Enrico Gherghetta, aH’inaugurazione, awenuta nei giomi scorsi, delle due spiagge gradesi (la Spiaggia di Snoopy e il Lido di Fido), e della futura area attrezzata del lido di Staranzano.
V Italijo na aperitiv, v Slovenijo pa na vecerjo
Aperitivo in Italia, a cena in Slovenia
Mladi se radi zabavajo in dvajsetletniki z Goriskega znajo slovenscine, saj bi to gotovo privabilo se vec ljudi iz Slovenije. V odlicno izkoriscati priloznosti, ki jih nudijo razni lokali in MagmoX rad zahaja tudi enaindvajsetletni Daniele iz Gorice, ki zabavisca tako na eni kot na drugi strani nekdanje meje. To sta dodaja: »V Novo Gorico rad zahajam tudi na veceijo, saj so tarn nam potrdila fant in dekle iz Nove Gorice in njuna vrstnika iz odlicne restavracije in picerije, ki so med drugim cenejse od Gorice. »Zelo rada zahajam v Gorico, saj je v njenem centru italijanskih.« Skupni element, ki zdruzuje nase anketirance, pa je zvecer bolj zabavno in zivahno kot pa v Novi Gorici.« Tako nedvomno Sesljan. »Pogosto se poleti s prijatelji odpravimo v nam je zaupala enaidvajsetletna Kristina iz Nove Gorice in Sesljan, ker je relativno blizu in ker so tarn veckrat zelo zabavni dodala: »V Italiji je pa sploh zelo uspesna navada aperitiva, ki pa zuri,« je povedala Kristina, ki je priznala, da se veckrat tja odpravi v Sloveniji ni tako razsiijena.« S to trditvijo se strinja tudi Kristi- ali z avtomobilom ali s taksijem. Ko pa smo ji rekli, da Pokrajina nin somescan Tadej, ki je star 23 let: »Med vikendom gremo Gorica prireja brezplacno avtobusno povezavo med Gorico in radi s prijatelji na pijaco v Gorico. Pri tem bi dodal pa to, da prijatelji, ki ne obvladajo italijanscine, raje ostanejo v Sloveniji, saj jim je vcasih nerodno, ker v Gorici tezko najdejo kak lokal, kjer usluzbenci razumejo slovenscino.« Ce je Gorica privlacnejsa za t.i. »aperitiv«, je pa Nova Gorica bolj zanimiva za druge vrste zabave. »S prijatelji redno zahajamo v MagmoX, saj je ta prostor cudovit in vkljucuje veliko elementov, ki jih na italijanski strani nekdanje meje tezko najdemo.
Lahko se namrec zabavas z bovlingom, z biljardiranjem in obenem poveceijas. Poleg tega je tarn vse lepo urejeno kot tudi v nakupovalnem srediscu Qlandia,« je povedala enaindvajset-letna Stefania iz Gorice. Slednja je tudi priznala, da jo skorajda vsi v Sloveniji razumejo, tudi ce spregovori v italijanscini, in da bi se morali tudi v Gorici potruditi, da bi poznali vsaj osnove
Sesljanom, t.i. Ovemight, nam je priznala, da bo gotovo pomislila na to priloznost in dodala: »Veijetno bi bilo treba razne pobude v Italiji bolje oglasevati v Sloveniji, saj veliko potencialno zainteresiranih oseb sploh ne ve zanje.« Tudi Tadej rad zahaja v Sesljan, saj »redko lahko najdes tako lep disko v tako lepi lokaciji.« Sam Daniele pa je priznal, da se je ze veckrat peljal z avtobusom Ovemight, Stefania pa je povedala, da ni velika ljubiteljica Sesljana, »kljub temu pa bi morale ustanove dodatno okrepiti ponudbo projektov, kot je Ovemight, saj se tako lahko nudi mladim odlicno moznost za zabavo na najbolj varen nacin.«
Igiovani amano divertirsi e i ventenni del Goriziano sanno sfruttarepienamente le occasioni che vengono loro Offerte da vari locali e luoghi di divertimento sia dall’una che dall’altraparte di quello che una volta era il confine tra Italia e Slovenia. Di cid abbiamo avuto conferma parlando con una coppia di giovani di Nova Gorica e una di Gorizia. “Mipiace molto venire a Gorizia, perche di sera il centro e piü divertente e vivace di quello di Nova Gorica, ” ci ha confidato la ventunenne Kristina di Nova Gorica, che poi ha aggiunto: “In Italia riscuote molto successo il rito dell ’aperitivo, che invece in Slovenia non e particolarmente dijfuso. ”
Strofis pituradis di jazz
Strofe dipinte di jazz
“Strofis pituradis di jazz” al e un titul che al e dut un program e che al palese ben il significät de rassegne. Cheste manifesta-zion, di fat, e ufris une panoramiche complete di diviersis formis di espression artistiche. La manifestazion “Strofis pituradis di jazz”, che si davuel? te biele suaze dai läts de FIPSAS di Romans, ehest an e je rivade a la seste edizion. E je promovude da la associazion culturäl no-profit “Liberatorio d’arte Fulvio Zonch”, che e inmanee events musicäi, spetacui di piture dal vif e di teatri, leturis poetichis, mostris e instala-zions.
Par cui che nol ä mai partecipät, e väl la pene di fa un salt, dai 7 ai 9 di Lui, par passä une serade divierse dal solit.
II fin da la socie di Romans al e propit chel di promovi la art in dutis lis sös modalitats espressivis, da la piture a la musiche, da la sculture a la poesie, da la fotografie al univiers vivarös da lis “prestazions”. E sarä ancje fumide di un bon ejanton enogastro-nomic, lä che si podarä mangjä, ma si podarä ancje provä stimui visifs, cu lis sugjestions e cu lis emozions dal ambient dulintor, o pür rilassäsi ejaminant tor dal lät. Te suaze da la manifestazion si esibiran ancje une vore di grups musicäi. Sul pale si podaran viodi i Sdc Trio, The Dark Wave, Exposurensemble, Imagens Quartet, Arbe Garbe e Togue. Si pues ejata plui informazions sul event e su la associazion intal sit www.liberatoriodarte.it o su Facebook.
Scrivono / a scrivin / pisejo : Alessio Potocco, Marco Bisiach, Ilaria Purassanta, Paolo Roseano, Matteo Femia, Tanja Zorzut, Jerica Klanjscek, Vanja Sossou, Albert Voncina.
Collaborano / a colaborin / sodelujeta: Servizio Identitä Linguisti-che / Servizi Identitas Linguistichis / Sluzba za jezikovne identite-te, Ufficio Stampa / Ufiei stampe / Tiskovni urad - Provincia di Gorizia.
Promotori / promotörs / pobudniki: Societat Filologjiche Furlane, Slovenska kultumo-gospodarska zveza e Svet slovenskih organi-zacij
Incomiciata dalla suggestiva atmosfera dei Laghi Fipsas di Romans d’Isonzo, la manifestazione “Strofe dipinte di jazz” giunge quest’anno alla sua sesta edizione. Promossa dall’associazione culturale no profit Liberatorio d’arte Fulvio Zonch, propone eventi musicali, performance di live painting e teatro, letture poetiche, mostre e installazioni all ’aria aperta.
mmuHi Peterlinova dvorana
Uresnicene sanje Franca Jeze
Ob dvajsetletnici osamo-svojitve Slovenije sta Zveza cerkvenih pev-skih zborov in DruStvo sloven-skih izobraiencev priredila v Pe-terlinovi dvorani v Trstu slovesen veCer domovinskih pesmi in dr-zavotvornih spisov Franca Jeze ter drugih avtorjev z naslovom UresniCena sanja. Prisotne sta pozdravila Marko TavCar in Sergij Pahor, ki je veCer poklonil vsem Stevilnim generacijam pred na-mi, katerim so se z osamosvojit-vijo matiCne domovine Slovenije uresniäle sanje, in tistim, ki so v to verjeli, a niso tega doziveli. TavCar je spomnil na zgodovin-ske dneve, ko smo bili priCe roj-stvu Slovenije, in se zaustavil pri knjigi Samostojna Slovenija bodi pozdravljena, Osamosvajanje Slovenije v zamejskem periodi-Cnem tisku 1988-1991, ki je izSla letos pri GoriSki Mohorjevi druzbi.
Velik idealist in borec za neod-visno Slovenijo Franc Jeza je v svojem programskem Clanku
KakSno slovensko drzavo hoCe-mo napisal: "Slovenska drzava bo organiziran izraz etniCnega narodnega obCestva in bo teme-ljila na medsebojni ljubezni, svo-bodi, demokraciji, vzajemnosti, soodgovornosti vseh za vse in na spoStovanju do dela". Odlomke drzavotvornih spisov Franca Jeze, Kazimirja Humarja, SaSe Mar-telanca, Draga LegiSe in Janeza Vuka sta prebrala Nadia Roncelli in Tomaz SusiC. V zapisih Franca Jeze naletimo na toCen naCrt: "Po ustavi slovenske drzave bo ta matiCna domovina vseh Sloven-cev brez ozira na to, kje zivijo. Vsak Clovek slovenske narodnos-ti ne glede na to, Ce je ze drzav-ljan kake druge drzave, bo imel pravico do slovenskega drzav-ljanstva. Vsakdo pa se bo tudi lahko s takojSnjo veljavnostjo od-povedal slovenskemu drzavljan-stvu, ker Clovek ni suzenj drzave".
Jubilejno proslavo so z domovin-skimi pesmimi, ki v vsakem po-sluSalcu vzbudijo globoke obCut-
Krozek za druzbena vprasanja Virgil Scek in stranka Slovenska skupnosf
Vljudno Vas vabim na svecanost ob 20-1 etnici osamosvojitve Republike Slovenije, ki jo organizirata Krozek za druzbena vprasanja Virgil Scek in stranka Slovenska skupnost v ponedeljek,
4.	julija 2011, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, ulica Filzi 14, z zacetkom ob 20. uri.
Sodelovali bodo dr. Dimitrij Rüpel, prvi zunanji minister samostojne Republike Slovenije, in casnikarka Rosvita Pesek./ dr. Rafko Dolhar, predsednik SSk
Festival Kras / Druge strune
Vtorek, 28. junija, seje pricel klavirski koncertni niz Drugih strun festivala Kras. Otvoritveni vecer je bil v Srednji dvorani Kosovelovega doma in bil namenjen vrednotenju mladih talentov z recitalom sedemnajstletne Ane Kravanja. Pianistka iz Trente je zacela spoznavati glasbeni svet ze kot petletna deklica. Njena prva uciteljica klavirja je bila prof. Marija Skerl, zena skladatelja Daneta Skerla. Solanje je nadaljevala na Glasbeni soli Tolmin. V letu 2006 je dosegla zlato priznanje na regijskem tekmovanju pianistov Primorske v Postojni, naslednjega leta pa srebrno plaketo na drzavnem tekmovanju v Ljubljani. Med najnovejsimi dosezki je uspeh na drzavnem tekmovanju mladih pianistov v Velenju, kjerje pod mentorstvom prof. Aleksandre Cesnjevar Glavina prejela zlato plaketo. Koncerti Drugih strun se bodo nadaljevali v cetrtek, 30. junija, z recitalom Aleksandra Gadzijeva v Luteranski cerkviv Trstu, 1. julija pas koncertom za dva klavirja (in dva plesalca tanga) z duom Razem-Cesnjevar v palaci Gravisi-Barbabianca v Kopru.
TRZASKA KNJIGARNA
| Goriska Mohorjeva druzba
Sprehod po Trnovski planoti z Jozetom Susmeljem
Ob lepem, vedremin jas-nem jutru, takoj po dezevnati noCi, se s Trnovske planote pogled razpro-stira vse do severno jadranskega zaliva: "Takrat se ti zdi celo mogoCe, da, Ce vrzeS kamen pro-ti morju, bo ta kar naravno padel v vodo", je dejal Joze SuSmelj, na predstavitvi knjige Zgodbe s Trnovske planote, ki jo je sam uredil. Po goriSki predstavitvi je bila v torek, 21. junija, na vrsti Se trzaSka, na kateri je ob uredniku knjige sodeloval Se Marko TavCar v imenu GoriSke Mohorjeve druzbe, ki je knjigo zalozila kot 22. zvezek v priljubljeni zbirki NaSe korenine. TavCar je sogov-orniku ponudil eno samo iz-toCnico, na podlagi katere je SuSmelj, ki ga zamejci dobro poznamo zaradi njegove diplo-matske sluzbe v Rimu in Trstu, razvil zanimivo predavanje, v katerem je spregovoril o vsebini publikacije in o sami geografiji Trnovske planote, od koder je sam doma.
Urednik knjige je pojasnil, da so Slovenci ta gorati kraSki svet za-Celi naseljevati od leta 1500 dal-je, izkoriSCanje njegovih bogatih gozdnih virov pa se je zaCelo le v
Casu Marije Terezije, zlasti pa v 19. stoletju. Planota je bila leta 1860 s sodobno cesto povezana z Gorico, kar je prebivalcem omo-goCilo lazjo pot v mesto in s tem boljSe pogoje za zivljenje. Trnovski gozd je tedaj postal pomem-bna turistiCna in iz-letniSka toCka gori-Skih meSCanov. SuSmelj je poudaril, da je bila planota Se pred izgradjo SoSke in KraSke zeleznice bolj turistiCno obiskana, kot je danes: "O tem priCajo viri, ki govo-rijo, kako so bile te-danje gostilne izred-no dobro zalozene z razliCnimi vrstami jedaC in pijaC".
SuSmelj je obCinstvu TrzaSke knjigarne zaupal, da je knjiga nastala na podlagi zbiran-ja raznih Casopisnih Clankov in odlomkov. Tako je skuSal sestavi-ti zgodbe, ki jih ne veze neka rdeCa nit, druzi jih namreC le okolje. V prvem prispevku je urednik podal pregled zgodo-vine Trnovske planote od na-selitve dalje, dr. Branko MaruSiC pa je za knjigo pripravil Studijo o
poznanih osebnostih s Trnovske planote. SuSmelj je dejal, da med temi ni sicer veliko slavnih lju-di, so pa nekateri tako ali dru-gaCe prispevali k slovenski zgo-dovini. Med temi je omenil zlasti barona Andreja Winklerja. Ta je
bil potomec nemSkih druzin, ki jih je Marija Terezija naselila na Trnovsko planoto, da bi tamka-jSnje prebivalce izuCili v naCinu izkoriSCanja goznih virov. Baron Winkler je bil najprej goriSki glavar, nato poslanec v duna-jskem parlamentu in prvi dezel-ni glavar Kranjske. Bil je zelo priljubljen; postal je Castni obCan neSteto mest in obCin v
Sloveniji. NajveC prostora v knjigi pa zavzemajo lovske zgodbe iz Trnovskega gozda, ki jih je 1. 1911 v Lovcu objavljal domaCin, vnet gozdar in lovec Josip PlesniCar: iz njegovega pripove-dovanja izvemo marsikaj iz tedanjega zivljenja ljudi. Nekaj posebnega je tudi novela oz. pripovedka Trnovska roza, ki pripoveduje o nesreCni ljubezni med pastirico s Trnovega in mladim kromberSkim grofom. Pri starih tekstih, ki jih je SuSmelj zbral iz Casovnega razdobja med 1870 do konca prve svetovne vojne, se je pojavilo vpra-Sanje, ali besedila posodobiti, da bi bila danaSnjemu bral-cu razumljiva, ali ne. SuSmelj je dejal, da so se v sozvoCju z dr. MaruSiCem in prof. Marijo CeSCut domenili - prav za-to, ker knjiga je po-ljudnega znaCaja - za minimalne posege in posodobili le be-sede, ki jih danaSnji pravopis ne vsebuje veC. Pri tem je veliko na-pora vlozila avtorjeva zena, ga. Olga. SuSmelj je tudi dodal, da so pisci uporabljali nemSko sin-takso, kar pomeni, da so razmiSl-jali v nemSCini. Ti so namreC imeli pretezno nemSke Sole, bili pa so zavedni Slovenci in so se trudili, da bi pisali slovensko.
IG
Mednarodna pevska akademija iz Kriza
Figarova svatba je prevzela dijake
Figarova svatba Wolfganga Amadeusa Mozarta je bila prva opera, s katero se je Mednarodna pevska akademija iz Kriza predstavila SirSi javnosti ob zaCetku svoje dejavnosti leta 2008. Po treh letih je pedagoSki in umetniSki projekt basista Aleksandra Svaba pridobil nekaj novih in navduSenih sodelavcev. Po ustanovnih namenih je pred-stavil vsako leto veC opernih in koncertnih produkcij. Akademija zdruzuje lepo Stevilo mladih pevcev razliCnih narodnosti in je s svojim delom dokazala, da se z minimalnimi sredstvi in veliko
idealizma lahko gradi nekaj vrednega, pokazala je razvojni potencial tega opernega labora-torija, poiskala je povezave s Solskim okoljem, da bi med mladi-mi Sirila zanemarjeno operno kulturo. Kljub dolgoroCni per-spektivi projekta, ustvarjalnosti in zagnanosti celotne ekipe pev-ci in njihovi sodelavci nimajo stalnega sedeza, niso delezni za-dostne institucionalne podpore, uprizarjajo opere ob klavirski spremljavi in z lastnimi moCmi poskrbijo za kostume, sceno in rezijo. Letos se je Akademija vrni-la k Mozartovi Figarovi svatbi z
matiCne domovine bolj optimistiCno od tega, kar se je naposled izkazala, je navduSenost ostala v me-ni enako sveza kot takrat”. Pred slovesnostjo v Peter-linovi dvorani je bila v cerkvi Novega svetega An-tona v Trstu zahvalna sv. maSa za domovino, ki so jo darovali duhovniki Mario Gerdol, DuSan Jakomin in Anton Be-denCiC. Daritev je ople-menitil zdru2eni zbor Zveze cerkvenih pevskih
Danilo LovreCiC, SaSa Rudolf, Drago LegiSa in SaSa Martelanc. Martelanc je napisal ganljiv Cla-nek, objavljen v Mladiki, ki se je porodil ob sv. maSi za Slovenijo v KoCevskem rogu 7. julija 1990: "Bili smo na pogrebu, najveCjem v slovenski zgodovini, morda na enem sploh najveCjih na svetu. Na pogrebu, na katerega je bilo treba Cakati 45 hudih in tezkih let. Na tem pogrebu smo doziveli nekaj, kar se mogoCe Se ni pripetilo nikoli in nikjer: sliSali smo zalostinko, ki so jo zrtve zapele same sebi". Ravno SaSa Martelanc nam je po konCani slovesnosti zaupal, da glede dogajanja okrog slovenske
osamosvojite Se vedno misli isto. zborov pod vodstvom Edija Rac-"Ceprav smo v tedanjem eta in ob orgelski spremljavi koCljivem obdobju za slovensko Tomaza SimCiCa. zgodovino videli prihodnost	Sin
ke, obogatili pevci OPZ KraSki cvet od Sv. Ivana pod vodstvom s. Karmen Koren in ob klavirski spremljavi Lucienne LonCina ter MoPZ Sv. Jernej z OpCin, ki so za-peli ZemljiCevo Oj Triglav, moj dom, MarkiCevo Tarn, kjer pisa-na so polja, GomilSakovo zname-nito Slovenec sem in Jenkovo Pobratimijo, ki jo je uglasbil Vin-ko Vodopivec.
Leta 1990 je v KatoliSkem glasu msgr. Kazimir Humar objavil Cla-nek Priznati zmoto in prevaro, v katerem govori o spravi tako tis-tih na levi kot tistih na desni. Marko TavCar je pojasnil, da so takratne dogodke skrbno spreml-jali kolegi z Radia Trst A, kot so
rezultati, ki jasno dokazujejo	srednjih Solah dezele FJk o	konCnih nastopih na matinejah,	vlogi Barbarine. Med pevci, ki se
napredek, predvsem v novi	operni literaturi in zakulisju	ki so bile v gledaliSCih na	vrstijo v raznih zasedbah, je veC
povezavisSolskostvarnostjopod operne uprizoritve. Dijaki so se TrzaSkem, GoriSkem in mladih talentov, ki so ze okriljemDezelnegaSolskegaura-	laboratorijsko sooCili prav z	Videmskem. Poleg matinej so	glasovno in igralsko zreli za
da. Sodelavci in pevci Akademi-	opero Figarova svatba in seiznje	povsod bile tudi veCerne pred-	preskok na poklicne odre. Pri
ogledu amaterskih produkcij postanejo nerod-nosti neizkuSenih inter-pretov ovira pri dozivljan-ju celote, velika veCina pevcev kriSke Akademije pa se je tako sproSCeno in prepriCljivo vzivela v vloge in Svabova rezija, ki izhaja iz izkuSnje "na terenu", je dala predstavi tako dober ritem, da je obCinstvo nemoteno prevzela in zabavala na nivoju polpro-fesionalne uprizoritve z velikim Custvenim nabo-
je so namreC izvedli v tem	nauCili nekaj znanih arij in	stave s solopevci akademije, med	jem. Pri zborovskih toCkah so
Solskem letu projekt "Ragazzi al-	zborov. Sodelovalo je preko 1000	katerimi sta tudi TrzaCana Goran	sodelovali tudi nekateri trzaSki
l'opera"! z vodenjem rednih	dijakov, zreb pa je doloCil peSCi-	Ruzzier, ki je pelv vlogi Figara, in	viSjeSolci.
sreCanj na osnovnih in nizjih co, ki je lahko sodelovala pri Mojca Devetak, ki je debitirala v	PAL
NOVI
QBOkroglijubilej
Slavje ob pol stoletju
■	MV	•	|	•
knjiznih izdaj
TrzaSka Zalozba Mladika praznuje okroglih petde-set let plodnega delovanja, zato je na slavnostni veCer v Pe-terlinovo dvorano povabila vse avtorje, ki so sodelovali z njo. Med Stevilnim obänstvom je bi-lo veliko uglednih gostov, naj omenimo samo Johna Earla, Miroslava KoSuto in Bruna Lisjaka.
Urednica Nadia Roncelli je podala kratek zgodo-vinski pregled preho-jene poti, od ustanovit-ve revije Mladika leta 1957 do nerednega izha-janja knjig in publikacij.
Leta 1961 je izSla prva knjiga, in sicer pesniSka zbirka Moja pomlad Brune Marije Pertot. Po mnenju Jo&ta Peterlina je bil povojni rod gene-radja, ki je bila sposob-na kljub prestanemu voj-nemu zlu spregovoriti o pomladi. Zalozba je na zafetku slonela celotno na prostovoljnem delu.
Kljub temu da ni bilo honorar-jev, je krog izobrazencev in inte-lektualcev rade volje daroval svoj prosti Cas, trud in pozrtvoval-nost. Kot je dejala urednica, "bila je knjiga in ta je ostala". Zalozba je v devetdesetih letih dozivela pomembno prelomni-
Sponosom naprej! To je bilo geslo bogatega in obCutenega veCera, na katerega je v Kulturnem domu na Proseku vabil Zenski pevski zbor Prosek-Kontovel ob prvi desetletnici delovanja. V petek, 24. junija, je zenskemu sestavu v pozdrav najprej zapel domaci MoSki zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Marka Sancina, os-rednji nastop pa so seveda imele jubilantke, ki jih od vsega zacel-ka vodi Marko Stoka.
Zbor je nastal z namenom, da bi obogatil vaSko kulturno zivl-jenje, potem ko je utihnil nek-danji vaSki zenski zbor, ki je nastal leta 1980. Danes so pevke pomemben Clen raznovrstnih vaskih prireditev, saj redno
co, saj je zaCela prejemati finan-Cne prispevke samostojne slo-venske drzave, leta 1999 pa se je osamosvojila, prej je delovala v Slovenski prosveti. Od takrat se je veliko zgodilo, izSlo je okrog tristo knjig najrazliöiejSe vsebi-ne: pesmi za otroke in mladino, katalogi, slovarji, proza, znan-
stvene razprave in Se bi lahko naStevali. Pri tem je sodelovalo sto dvajset avtorjev, nastal je Si-rok krog bralcev, tudi onstran morja in Alp. "Pestro delovanje dokazuje ljubezen do slovenske-ga jezika in kulture, predvsem pa do lastne zemlje". Nagovor je
nastopajo na domaCih posvet-nih in verskih sreCanjih, med letom pa se udelezujejo tudi veC revij. Repertoar je raznolik in
konCala z besedami, "korenine so pognale obilo sadov, ki jih Se vedno uzivamo z novo moznos-tjo Cutenja in izrazanja".
Za predavateljsko mizo je prof. Marija Pirjevec zbranemu obfiin-stvu predstavila pesniSko zbirko Brune Marije Pertot Crnike do-bre na nabrezju. "PesniSko rojst-
vo avtorice sodi v za&tek Sestde-setih let, ko je revija Mladika iz-dala Mojo pomlad, leta 2007 pa drugo pesniSko zbirko Ti navdih in jaz beseda". Iz obeh zbirk veje izjemna zadrzanost, hkrati tudi strog odnos do lastnega ustvarja-nja, saj pesnici ni do uveljavitve
obsega ljudske in nabozne pesmi, priredbe ljudskih napevov in partizanske pesmi. Pri izbiri skladb dajejo prednost do-maäm slovenskim in predvsem primorskim avtorjem, katerim je bil posveCen tudi jubilejni
koncert. "Vsa ta pestra de-javnost je mozna le s podporo Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki nas vsestransko pod-
navzven. Mnenja je namreC, da koliäna ne more nadomestiti knjizne kakovosti. Kot je dejala prof. Pirjevec, "Ceprav ima prva zbirka samo dvajset slogovno tradicionalnih lirskih izpovedi, je njena izrazna norma gibljiva in prozna, odprta v druzbeno resniäiost". Pesnica je v celoti pozitivno usmerjena in ima izvirno razmerje do dejanskega sveta. V eni izmed njenih pesmi je "Se smrt kot travniki zelena". Po drugi svetovni vojni, po ob-dobju "kulturnega genocida", je znova pognalo bogato kulturno in literarno zivljenje. Mladi so objavljali svoje prve poskuse v dijaSkih listih. "Tudi Bruna Pertot je bila med njimi, a je literarno in po vred-nostnih merilih dru-gaCna od ostalih, saj je od nekdaj hodila svojo pot lo&no od drugih, skoraj samoraslo", je na koncu poudarila prof. Pirjevec. Bruno Pertot je oznaäla kot "pesnico z izredno moCjo osebne-ga hudomuSnega in razigranega vitalizma, ki nikoli ne joCe zaradi zivljenjskih tegob". Izbor pesmi je prebrala Alenka Hrovatin, za glasbeni utrinek pa je poskrbela pianistka Jana ZupanCiC. Ob koncu kulturnega praznika so si av-torji na druzabnosti segli v roke, nazdravili prvim petdesetim letom Mladike in se posladkali s torto.
Sin
pira in za kar ji gre naSa prisrc-na zahvala", je v uvodnih besedah poudarila pevka Irena Rustja in obnovila nastanek zb-ora, ki je prviC zapel septembra leta 2000 v veseloigri PuSat kon-tovelskega gledaliSkega ustvar-jalca Alojza Cijaka. In prav odlomki iz te igre, ki jo je takrat postavilo na oder domaCe dramsko druStvo Jaka Stoka, so na petkovem koncertu pove-zovali program pesmi. Nastopila sta Clana dramske druzine Dario Rüpel in Aleksij Stoka; med eno in drugo pesmi-jo sta hudomuSno prikli-cala v spomin stare Case zivljenja na vasi. Pevke so ubrano zapele ducat pesmi, med avtorji skoraj da ze ponarodelih motivov pa so bili Avseniki, Vrabec, Gobec, Merku', Martelanc in Mozina. VeCer je sklenila z moSkim zborom skupna Foer-sterjeva pesem Pevec.
Obvestila
Delavnice slovenSCine za
otroke od 9. do 12. leta v projektu Jezik-Lingua: v slovenscini o glasbi, filmih, racunalnistvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblacilih, predmetih in o drugem, kar je mladim vsec, in o soIi v neformalni slovenscini. V prostorih Slovenskega dijaskega doma S. Kosovela, ul. Ginnastica 72, Trst, vsak torek in cetrtek od 9.30 do 11.30 od 13. 6. 2011 do 1. 7. 2011. Informacije: teco01@jezik-lingua. eu.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta vljudno vabi na
Tradicionalno romanje slovenskih vernikov trzaSke Skofije je navad-no organizirano 25. aprila, ven-dar se je letos izjemoma pre-maknilo na Cetrtek, 2. junija, ki se je tokrat, tudi izjemoma, uje-mal z italijanskim drzavnim praznikom in Vnebohodom.
Tako so vsaj tisti, ki so se ude-lezili romanja, koncno po dol-gih letih spet lahko praznovali Vnebohod na isti dan, kot ga praznuje Cerkev in pol Evrope. Romanja v Gornji Grad ob reki Dreti, med Mozirjem in Kam-nikom, se je udelezilo vec kot dvesto romarjev v Sestih avto-busih. Spremljalo jih je deset duhovnikov s Skofovim vikarjem in dekanom g. Be-denCiCem. Slovesno maSo je ob somaSevanju zamejskih duhovnikov vodil celjski Skof Stani-slav LipuSCek.
Ogromna katedrala v Gornjem Gradu je posve&na svetima Mohorju in Fortunatu in po prostornini in kupoli spada
slovesno praznovanje svetih bratov v nedeljo, 10. julija letos, ob 17. uri na Vejni pri Trstu. Sv. maso bo vodil novomasnik g. Gasper Lipuscek. Sodeluje Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.
Darovi
Misijonski kro2ek Rojan je prejel:	za	slovenske
misijonarje: Bojan Kamnik 25 evrov; za akcijo misijonarja patra Vladimira Kosa, za potresence in sirotisnico v Tokiu: Anna Maver 50 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami daruje dr. Jurij Rosa 50 evrov.
med najveCje slovenske cerkve. Kot je po maSi orisal domaCi zupnik, zaCetki kraja segajo v leto 1140 z ustanovitvijo srednjeveSkega benediktinske-ga samostana, ki je leta 1461 preSel pod ljubljansko nadSko-fijo	in postal rezidenca
nadSkofov. Cerkev je bila veCk-
rat popravljena, naj vec jo prezi-davo cerkve in tistega, kar je ostalo od ukinjenega samostana, je naredil v 18. stol. Skof At-tems.
Visoko cenjene so oljne slike na stranskih oltarjih	avtorja
Johanna Martina Kremser Sch-midta, nastalih med letoma 1773 in 1775, in dela slikarjev Leopolda Layerja (slikarja brezjanske Marije Pomagaj) in Pavla Künla. Posebno zanimi-vost te katedrale predstavlja ka-pela Bozjega groba.
Romarji so se po slovesnosti loCili in po kosilu je posamezna skupina obiskala krajevne zna-menitosti, ki jih tod ne manjka.
P. Cvelbar
Prof. Mqrijq Pirjevec in pesnica Bruna Marija Perlot (foto Kroma)
Jubilejni koncert ZPZ Prosek-Kontovel
"Iz nasih src do vasega srca"
Trzaski romarji na Stajerskem
Udelezba je bila mnozicna
Tito in tovarisi zadnji trud Jozeta Pirjevca
Stevilno obcinstvo za eno najbolj prodanih knjig na slovenskem trgu
NARODNI DOM
Po prvih pet tisoC razpro-danih izvodih so tiskali Se drugih Sest tisofi, kar je za slovenski trg zelo nenavadno. Knjiga zaseda prvo mesto na lestvici najbolj prodanih knjig v mesecu juniju. Zato ne pre-seneCa, da je bila dvorana Narod-nega doma pretesna za Stevilno obCinstvo ve&ra, ki sta ga priredili TrzaSka knjigarna in Narodna in Studijska knjiznica. Jozeta Pirjevca, akademika, dol-goletnega flana SAZU in avtorja knjige Tito in tovariSi, ki je dozivela veliko zanimanje, sta gredstavila zgodovinarja Stefan Cok in Gorazd Bajc.
Stefan Cok je orisal kratko vsebi-no knjige in dejal, da je zanimiva, ker opisuje mednarodno
zgodovino in tudi male dogodke okrog nje. Branje je zelo privlaCno, saj nam nudi celovito sliko, ki je nastala na podlagi arhivskih virov.
Zgodovinar Gorazd Bajc je sode-loval pri nastanku knjige, ki obsega veC kot Seststo strani in je dosegla nadpovpreCen uspeh. "Tito je predstavljal vedno prob-lem za zgodovinarje in zato smo mogli za prvo Titovo znanstveno biografijo Cakati do leta 2011". Knjiga je sad dolgoletnih raziskav v Moskvi, Londonu, ZDA, Berlinu, Zagrebu itd., dragocena pa je tudi zapuSCina Vladimirja Dedijera, ki predstavlja pravo novost, saj je avtor lahko posegel po neobjavljenih Studijah. Bajc je opozoril tudi na zenske like, ki so
prikazani veCplastno, brez hval-isanja. PodCrtal je kult osebnosti, saj "je bila Titova smrt tempirana, dozivel pa je faraonski pogreb". Avtor je najprej obrazlozil svoje naCrte: na za&tku je hotel napisati knjigo o Kardelju, a je ugotovil, da o Kardelju brez Tita ni mogo& govoriti, saj je bil on vodil-na osebnost od poznih tridesetih do devetdesetih let. Tako je okrog Tita zbral sodelavce in tovariSe, ki so najveC sodelovali z njim: Milovan Dilas, Edvard Kardelj,	Aleksander
Rankovic in drugi. "Knjiga je spiet usod in oseb", je dejal Pirjevec, "zaobjema skoraj tri Cetrtine prejSnjega stolet-
ja. Marsikaj se lahko Se pove, saj detajli niso znani". Tako zaobjema knjiga odnos med komu-nisti, ki jih je zbral za svoje sodelavce in so bili tes-no povezani v tovariSiji, na koncu pa so se smrtno sovrazili. V knjigi je zaobjeta Se zgodovina Jugoslavije, Evrope in sveta. Tito je doraSCal v skromnih razmerah: iz revnega fantiCa, ro-
jenega v zakotnem kraju, je postal osebnost svetovnega slovesa in ugleda. "NajveCji nje-gov uspeh je ta, da nam je podar-il zmago in samozavest, ki je nu-jna za vsak narod, poleg tega smo dobili meje, s katerimi smo lahko zadovoljni", je bil odkritprof. Pirjevec. Leta 1948 se je zgodilo, kar bi se brez Tita ne moglo zgoditi: mala Jugoslavija je bila proti Sov-jetski zvezi in celemu sovjetske-
mu bloku. "Na tak naän je reSil zivljenje vsaj dvema generacija-ma, saj bi drugaCe doCakali usodo Bolgarov, Cehov in Poljakov. KakSna bi bila usoda naSe man-jSine brez angazirane Jugoslavije? Tako smo lahko razvili svojo identiteto in kulturo ter sodelovali pri samoupravljanju. Prvi smo se sooCali z velikim svetom in stopili iz farovSke zatohlosti v to Sirino”.
Pirjevec je opisal Tita kot juna-ka z napakami, ker se je hotel uveljaviti in zmagati, ker je bil pohlepen in je zivel v popol-noma neprimernem stilu in nazadnje ker je bil od vsega za-Cetka pripravljen iti preko tru-pel tistih, ki so mu nasproto-vali. "V Jugoslaviji so Tita pobozanstvili, doma pa je imel nesreCo, ker se je povezal z Jo-vanko, ki ni bila primerna zanj". Avtor knjige je Titu najbolj zameril to, da "ni nikoli spregovoril niti besedice po slovensko".
mS
1 Gorazd Bajc, Joze Pirjevec in Stefan Cok (foto Kroma)
30. junija 2011
Beneska / Aktualno
Dezelni svetnik SSk Igor Gabrovec ponovno posegel pri dezelni upravi
Spetrska dvojezicna sola naj ima pogoje za delovan je!
V/DA VALENCIC
KO SE DOTAKNES OSEBE
Izziv; kinam je vsakodnevno postavljen
VCasih smo tako zelo zaprti sami vase, da ne uvidimo bistva. VCasih se tako dolgo in mono-tematsko spraSujemo o bistvu naSega vsakod-nevnega delovnega prizadevanja, da ne uvidimo, kako je odgovor najti na povsem drugaCen naCin. Na videz enostaven, v resnici tako te2a-ven. Fraza "treba je zaCutiti otroka v sebi" goto-vo zveni oguljeno in vendar nakazuje ravno to, kar bi dejansko lahko reSilo danaSnjo druibo. ZaCutiti otroka v sebi pomeni poslediCno tudi v svetu nastopati kot oseba, ki se je osvobodila odrasle pre-raCunljivosti in pomanjkanja iskrenosti. Ne, ni res, da je na-sprotje temu edinole naivno-st. Nasprotje je tudi osebni, pa Ceprav minimalni doprinos k spremembi.
SinoCi je na nagrajevanju le-toSnjih nagrajencev za novi-narske doselke Fundacije Lu-chetta, Ota, D'Angelo, Hrova-tin nastopil italijanski kantav-tor, ki je zelo skromno odgovoril na vpraSanje, zakaj se je odloCil za nekajmeseCno prostovolj-no delo s humanitarnimi zdravniki v Afriki. "Mesecprej nama je umrla hCerka. Takratje bi-la izbira samo ena: najino trpljenje kanalizirati vnekaj, kar bi lahko reSilo trpljenja tudi eno samo iivo bitje. V mesecu dni sva bila vAfriki, kar nama je takrat - in Se danes - predstavljalo edi-ni odgovor".
Reakcij na trpljenje, ki te zaznamuje za ävljenje, je gotovo veC. Presunljiv ni naCin, ki si ga je ta Clovek izbral, presunljiva je vsebina, namen od-
loätve: trpljenje pretvoriti v (vsaj delno) odte-gnitev trpljenju nekoga drugega. Metabolizi-ranje svoje izjemne bolesti v roko, ki polaga zi-dak za zidakom za izgradnjo pediatriCne bolniS-nice na drugem kontinentu. Morda banalizi-ram: pred Casom je pevka Elisa pela "Make hea-ven out of hell" (Svoj pekel pregneti v nebesa). Dobro se zavedam, kako je vCasih izjemno tezko. Kaj uspe zlorabljeni osebi najti v svojem peklu? VCasih uspe najti nekaj svetlega ali bist-vo vsega svojega trpljenja Sele po nekaj dese-tletjih. Taka je fivljenjska zgodba Neire MikiC, nekdaj deklice, ki je morala prestati res mar-
sikaj, od dobiCkoljubne in ne-marne re je v razliCnih druzi-nah do kasnejSe odsotnosti skrbi s strani drZave, ko je do-polnila petnajst let. O svoji zgodbi je napisala knjigo in poslediCno ustanovila druSt-vo.
"Morda je bil smisel vsega, kar sem prestala, ta, da mi lahko zdaj uspepomagati dru-gim otrokom vpodobnih raz-merah".
Kdaj sem zadnjiC pomislil na to, da lahko tudi sam, tudi na svoj minimalni naCin, pripomo-rem k te2nji k boljSemu? Kdaj sem zaCutil moC, ki jo ima vsakdo izmed nas, da opravi svoje vsakdanje opravilo na naCin, ki bo, Cetudi mini-malno, doprinesel k izboljSanju druZbe?
Gandhi je bil prepriCan o potrebi po ustvarjanju spremembe, ki jo zeliS videti izven sebe, najprej v svoji notranjosti. V kolikSni meri nam uspe se odtrgati od jamranja zoper to, kar ne gre, in udejanjanja naSe vizije Cloveka, tudi v minimal-nih vsakodnevnih opravilih?
Mestno sredis>£e (71)
GORICA, NJENE ZANIMIVOSTI IN NJEN CAS Mal1za Perat
Roberto Molinaro ^
financiranja za obnovitvena dela. Ta so sedaj ujeta v neiz-prosne kleSCe birokratskih predpisov in obveznosti, otro-ci pa so medtem razprSeni na treh razliCnih lokacijah. Nerazumljiva je zato pasivno-st domacega zupana, ki bi moral biti prvi pospeSevalec vseh postopkov. "Zupan nemo spremlja dogajanje in pred
kratkim je starkem otrok dvojeziCne Sole celo napove-dal, da je pod vpraSajem zaCa-sna uporaba prostorov nek-danjega dijaSkega doma ter da so tudi svojCas evidentirani zaCasni prostori v italijanski srednji Soli neuporabni", pou-darja Gabrovec, ki je zato na predsednika Tonda (osebno ga je Gabrovec seznanil s stanjem Se pred nekaj tedni) in pristojnega odbornika Mo-linara naslovil nujno interpe-lacijo, s katero zahteva poja-snila dezelne uprave in odgovor, kako namerava zagotovi-ti nemoten zaCetek pouka v prihodnjem Solskem letu tudi
ob upoStevanju, da so se po-trebe Sole medtem poveCale za en razred.
"Skoda, da ni bila izvedljiva pot zaupanja obnovitvenih del Civilni zaSCiti, ki bi gotovo skrajSala vse postopke. Glede na sedanje stanje je bil skoraj preroSki tudi predlog o ime-novanju komisarja ad acta, ki bi krizno zariSCe upravljal na-mesto zupana. Obnovitvena dela na starem po-slopju Spetr-ske Sole se bodo vlekla vsaj dve leti, kar pomeni, da bo status izrednega delovanja podaljSan vsaj do zaCetka Sol-skega leta 2013-2014. Ta datum bomo spoS-tovali le v primeru, da se vsi soudelezeni subjekti polno in prepriCano zavza-mejo za hitro izvajanje vseh postopkov. Do takrat mora preko dvesto otrok sloven-skih, narodno meSanih ali tudi izkljuCno italijanskih druzin razpolagati s Cednimi prostori, pa Ceprav zaCasni-mi", je dejal dezelni svetnik Gabrovec in pohvalil vodstvo Spetrske Sole in Se zlasti sku-pnost starSev, ki si je zavihala rokave in je ze izkazala nad-povpreCno mero razpolozlji-vosti in potrpezljivosti. Nekaj veC razpolozljivosti in resno-sti pa vsi priCakujejo tudi od zupana.
aCetek novega Sol-M skega leta je dejan-•	^	za vogalom,
druzine otrok v Spetrski dvoje-ziCni Soli pa Se vedno ne ve-do, v katerih pogojih bodo njihovi otroci preziveli prihodnjo Solsko sezono. Na-ravnost osupljivo je zadrzanje obCinske uprave, zaCenSi s Spetrskim zupanom, ki se spet
kaze kot najSibkejSi Clen v si-cer dobri verigi pomoCi po-membni ustanovi Slovencev na Videmskem". Tako ugo-tavlja dezelni svetnik Sloven-ske skupnosti Igor Gabrovec, ki to zadevo spremlja vse od nenadne izselitve Sole iz nek-danjih prostorov. On ima tudi zaslugo, da se je s stanjem Sole ze takoj seznanila pristojna dezelna svetniSka komisija za Solstvo in kulturo, ki se je za to priloznost sestala kar v pro-storih Spetrskega zupanstva. Sledila so prizadevanja dezel-nega odbornika Molinara, ki je dejansko zagotovil skoraj dva milijona evrov izrednega
aSüaEBfflMBaE
Gorenjskem. Ob tem je med dru-gim povedal: "VaSa cerkev na Jamniku je v zupniji Besnica 'prava nevesta'. To je Castitljivi kraj, kamor sem veCkrat rad pri-peljal razliCne goste iz tujine. Ko so priSli v to cerkev in ko je 1 mez-narca' Milka tako lepo povedala zgodovino, so obCudovali, kako je mogoCe, da je kaj takega v Slo-veniji. Ob tem so odkrivali, kako bogate korenine imamo, iz katerih rastemo; na to smo Slovenci lahko ponosni. Zato se vsem, ki zivite tukaj na Jamniku in njego-vi okolici, ter zupniku Jakobu Kralju lepo zah-valjujem, da je ta cerkev zares pra-vi ponos naSe nadSkofije". Skofove pozor-nosti je bila de-lezna s pohvalo 87-letna Ljudmi-la Fister, po do-maCe Mohorjeva Milka, ki ze 36 let vestno opravi ja dolznosti mezna-rice na Jamniku. Pri njihovi hiSi je to ze dolgoletna tradicija, saj je tudi sin Anton ze deseto leto kljuCar.
BinkoStno ro-marsko slovesnost so z lepim petjem popestrili pevci CMPZ sv. Tilna iz zupnije Besnica pod vod-stvom zborovodje Janeza Fabija-na.
Romarski dan na Jamniku bo vsekakor ostal mnogim v nepo-zabnem spominu.
Anton Sedej
Obisk ljubljanskega skofa Antonajamnika
Na Jamniku slovesno na Binkostno nedeljo
BinkoStno nedeljsko po-poldne je tudi letos na Jamnik privabilo k slove-snosti Stevilne vernike, pohod-nike in romarje od kroparskega konca, Besnice in SelSke doline, ki so do zadnjega kotiCka napol-nili tamkajSnjo cerkev, ki je po-
mi je povedal Anton Fister, tamkajSnji klju&r, so romarska in druga bogosluzja na Jamniku vedno dobro obiskana.
Slovesno romarsko maSo je daroval ljubljanski nadSkof Anton Jamnik ob somaSevanju do-ma&ga zupnika iz zupnije Besni-
sve&na zavetnikoma - muCen-cema sv. Primozu in Felicijanu. Jamnik je res pravi "gorenjski balkon", s katerega se odstira po-gled po Gorenjski. Tu ohranjajo domaCini zgodovinsko tradicijo, ki se prenaSa iz roda v rod ter po-glablja spoStovanje in vero do cerkve in njenih zavetnikov. Kot
ca, Jakoba Kralja.
NadSkof Jamnik se je v maSnem nagovoru dotaknil pomena praz-novanja BinkoStne nedelje ter orisal spomine na pokojnega ljubljanskega nadSkofa Alojzija SuS-tarja, ko sta veCkrat, ko je bila priloznost, na njegovo zeljo obiska-la Jamnik, ta preCudoviti kraj na
Nekdanji Korzo Viktorja Emanuela III.
Tramvaj na Travniku
GORIZIA
Piazza grande con castello
Kot znamenje novih, boljSih Casov, pa je treba tu omeniti odkritje doprsnega kipa pesnika Simo-na GregorfiCa. Slavnost je potekala v Ljudskem vrtu, tik ob Trgovskem domu, 24. oktobra 2006, ob stoletnici pesnikove smrti. Ob kipu so v slovenSCini in italijanSCi-ni vklesani Gregor£i£evi verzi:
... "sreüni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat... "
(S. GregorCiC: Siromak)
... "lieti tutti noi saremmo se il pane dividessimo 1 'un con 1 ’altro come fratelli... "
Pesnikov kip je izdelal goriSki umetnik Silvan Bevfiar.
Korzo, glavna mestna ulica Predvsem je treba omeniti, da je ta veCkrat spremenil ime. Kot naj-pomembnejSa in najlepSa goriSka ulica je bil, v skladu s Casom, poimenovan po voditeljih drzav oziroma po pomembnih zgodo-vinskih osebnostih.
Tako je bil njegov prvotni naziv TekaliSie Franca Jozefa. Za tem se je preimenoval v Korzo Vik-
Dobre so bile tudi mestne prometne zveze, po-sebno po Korzu, kot so tu tudi danes. Od juzne ZelezniSke postaje pa do Attemsove palaCe na Kornu so vozili omnibusi. Ti so bili najprej na konjsko vprego, pozneje, leta 1909, pa v mestu ze najdemo elektriCni tramvaj, ki je juzno 2e-lezniSko postajo povezoval z novo severno postajo.
Gorica je v tem Casu slovela kot lepo, mirno in elegantno mesto z milim podnebjem in je zato niso zaman imenovali "avstrij-skaNica".
PriSli pa sta dve svetovni vojni in Gorici, tako kot drugim me-stom, zadali hude rane. GoriSko mesto je bilo po drugi svetovni vojni popolnoma odrezano od svojega naravnega zaledja, kar je prineslo s seboj hude posledice v gospodarskem in tudi v kulturnem in druzbenem oziru. Sklepna beseda
Od konca druge svetovne vojne je minilo ze ve£ kot Sestdeset let. Razmere so se v tem Casu zelo spremenile in lahko reCemo, da so se spremenile na bolje.
V Evropi so odpadle drzavne meje, ki so loCevale kraje in ljudi. Drzave se zblizujejo in preko njih se zblizujejo ljudstva razli&iih jezikov in razliCnih kultur.
Tudi naSemu mestu, ki je ze ob na-stanku ustvarjalo svojo zgodovino ob razliCnih narodih in kulturah, se v tem novem Casu nudi moznost, da spet pridobi tisto poslanstvo, ki ga je imelo od vsega zaCetka: biti stiäSCe razliCnih kultur in razliCnih ljudstev. Ce bodo narodi, ki se bodo tu sreCe-
Kip Simona Greaorcica
torja Emanuela III. , nato je postal Korzo Josipa Broza Tita, zatem pa Korzo Theodorja Roosvelta. Danes je Korzo Ita-lija.
Na starih fotografijah vidimo, da sta na vsaki strani Korza, ki ga danes poznamo kot Korzo Italia, rasli dve vrsti visokih in koSatih dreves, med katerima je bil Sirok prostor za peSce.
Mnogi premozni meSCani so si ob Korzu postavili svoje vile, ki so jih krasili obSirni, skrb-no negovani vrtovi in parki.
Gorica pa je bila sicer znana tudi po tem, ker je bilo v mestu mnogo zelenja. Ljudski vrt na danaSnjem Korzu Verdi je bil npr. odprt ze leta 1866. Dosti je bilo tudi kavarn, po-sebno na danaSnjem Korzu Verdi. Vse to je mestu dajalo lep in eleganten videz.
vali in tu skupaj ziveli, znali omenjene vredno-te ceniti ter jih v medsebojnem spoStovanju sprejemati in jih razvijati, se bo ob njih vsestran-sko razvijalo in raslo tudi goriSko mesto.
/konec
Sloveniia
 ----------
Evropska zveza zahteva hitro ukrepanje za odpravo financne krize
Slovenija tudi po proslavljanju svoje neodvisnosti na preizkusnji
VSloveniji je po zunanjem bliSCu in odmevnosti us-pela osrednja drzavna proslava ob dvajseti obletnici us-tanovitve samostojne in neod-visne drzave. V javnih obCilih je bilo objavljenih zelo veliko Clan-kov, razmiSljanj in druga-Cnih prispevkov najrazliCne-jäih avtorjev o 25. juniju, prazniku drzavnosti, ter o drzavi, kakrSna je oz. naj bi bila Slovenija. Casniki, radi-jske in televizijske postaje so s svojim poroCanjem potr-dili tudi tesnobne izkuSnje in spoznanja Slovencev, da je drzava v krizi, da zakoni ne veljajo za vse enako, da so si oblast polastili politiki ter da je kapital povzroCil so-cialno razslojevanje. Neka-tere javnomnenjske raziska-ve so celo ugotovile, da naj bi mnogi Slovenci raje 2iveli v tujini kot v lastni drzavi. Pose-bej to velja za mlade ljudi, ki so konCali Solanje in se izobrazili za razne poklice in dejavnosti, toda zaposlitve ne morejo dobiti. Na osrednji drzavni proslavi in na slavnostni seji parlamenta sta govornika, tako je zaznati iz ocen njunih izvajanj, predsednik Re-publike dr. Danilo Türk in predsednik drzavnega zbora dr. Pavel Gantar, v marsiCem ra-zoCarala ljudi. Poudarila sta sicer zgodovinsko pomembnost us-tanovitve slovenske drzave in nu-jnost skupne volje in naporov za premaganje tezav, toda izognila sta se temam, ki so v Sloveniji v tem kriznem obdobju nemara najbolj pomembne.
Visoka predstavnika drzave in oblasti nista omenila vladne krize in sta s tem oCitno podprla tezo premierja Boruta Pahorja,
da v Sloveniji nimamo krize, temveC kveCjemu stanje neke ne-gotovosti. V drzavi torej skoraj nimamo tezav, Slovenija uziva ugled in spoStovanje tudi v med-narodnih okoljih in odnosih. Dokaz za to naj bi bila tudi
•■’t
udelezba predsednikov sosed-njih drzav Avstrije, Italije, HrvaSke in Madzarske na osrednji drzavni proslavi dneva drzavnosti 24. junija zveCer na obnovljenem Kongresnem trgu v Ljubljani. Predsednika drzave in parlamenta v svoji presoji os-amosvajanja Slovenije nista omenila zgodovinske vloge prve vlade, ki so jo vodili tedanja DemokratiCna opozicija Slovenije, bolj znana s kratico Demos, njen predsednik dr. Joze PuCnik in premier Lojze Peterle. Zaradi odgovornosti do zgodovine in resnice bi najbrz morala omeni-ti skupine vplivnezev iz politike, ki so delovali zoper osamosvo-jitev, pa tudi osamosvojitelje, ki so izvedli najpomembnejSe naloge v vojni za Slovenijo. Prav in poSteno bi bilo, menimo, da bi bilo na slovesnostih v parla-
mentu in na Kongresnem trgu izreCeno priznanje Svetemu sedezu, tedanjemu papezu, ljubl-janskemu nadSkofu in metropol-itu dr. Alojzu SuStarju za njihov prispevek v celotnem obdobju osamosvajanja Slovenije.
Aktualna in po-membna so mnen-ja in ocene razmer v Sloveniji, ki so jih v prazniCnem obdobju podali in po-jasnili politiki iz opozicije. Toda nji-hove posege in os-tro kritiko skoraj vsega, kar se doga-jav drzavi, jetreba, sodimo, ocenjevati tudi z vidika namere opozicije, da zmaga na blizn-jih predCasnih ali pa rednih parla-mentarnih volitvah. Osamosvo-jitelj, voditelj slovenske opozicije in nekdanji premier Janez JanSa je na slavnostni seji Zdruzenja za vrednote slovenske osamosvojitve dejal, "da smo v tezavah, ker Slovenijo upravljajo mimo vrednot, ki so omogoCile, da smo sploh obstali. Sedanji up-ravljalci slovenske drzave niC ne dajo na vrednote osamosvojitve, pri Cemer pa seveda drzava Slovenija, ki se je osamosvojila, Se zmeraj obstaja. General Tone KrkoviC meni, "da moramo stvari ponovno vzeti v svoje roke". Ustvarjalec slovenske diplomacije in nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rüpel je v svojem znanem slogu dejal, "da imajo o slovenski osamosvojitvi najveC povedati tisti, ki so ji nasprotovali". Lojze Peterle, predsednik prve vlade v nastaja-
joCi novi drzavi, zatrjuje, "da je bil med osamosvojitelji naj-moCnejSe ime Joze PuCnik". Predsednik drzave dr. Danilo Türk mora paC slediti liniji, katere del je ze dolgo. Ugotavl-jam, da je najprej na strani svoje politiCne opcije, potem pa Sele predsednik drzave". Odmevna je trditev Ivana Omana, nekdanje-ga Clana predsedstva Slovenije. Po njegovem je "tistim, ki trdijo, da brez narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo sedanje samostojne drzave, treba povedati, da je Edvard Kardelj leta 1947 zago-tovil Rusom, da Slovenijo lahko ätejejo za eno sovjetskih repub-ük".
Slovenski Cas, Casnik za druzbo in kulturo, je celotno novo Stevilko namenil dvajseti obletnici osamosvojitve. Nekdanji premier Andrej Bajuk je v svojem prispevku zapisal, "da se v Sloveniji prihodnost Se ni zgodi-la". Ljubljanski nadSkof in met-ropolit Anton Stres se vpraSuje, "v kolikSni meri je Slovenija postala dezela verske svobode", in opozarja, "da so bile vse spre-membe dosezene z velikimi poli-tiCnimi nasprotovanji". Lojze Peterle pa je zapisal, "da smo se v Sloveniji osamosvojili, osvobod-ili pa Se ne".
Slovenija je na pragu novih tezav. V EU zahtevajo nujne ukrepe za premaganje finanCne krize, za kar je potrebna zlasti reforma pokojninskega sistema. Premier Borut Pahor se s svojo manjSin-sko vlado krCevito oklepa oblasti, Ceprav v politiki in med drzavl-jani Cedalje bolj prevladuje mnenje, da bodo v Sloveniji kmalu potrebne predCasne par-lamentarne volitve.
Marijan DrobeZ
Slovenska vlada vse bolj krhka
Bolje biti direktor kot premier!
Vf
ponedeljek je vladno koalicijo zapustil Se Zares. Danes vlada Sloveniji koalicija, ki Steje 33 ali 34 po-slancev. To je dobra tretjina parlamenta, kar je seveda nevzdr-zno. Taka koalicija bi ze zmogla zdrzati do rednih volitev, ki bodo naslednje leto, a ji ne bi uspelo sprejeti tistih reform in zakonov, ki so zdaj nujni. Sploh pa, Ce zeli Pahor preziveti, ne bo smel v Drzavnem zboru na predvideni rebalans proraCuna vezati zaup-nice, ker ne bi prestal preizku-Snje. S Kresalovo, edino koalici-jsko partnerico, ki mu je Se zves-ta, je zato napovedal, da sta se od-loCila za nadzorovani in umirjeni prehod do predCasnih volitev. Gre za elegantno formulacijo, kako napovedati konec. In to je bila tudi edina reSitev. To, da koalicija ni veC koalicija, je bilo ze dalj Casa jasno. Pahor enostavno ni bil kos vsem pritiskom: ne samo tistim najoCitnejSim, ki so se do-gajali na ravni predsednikov treh vladajoCih strank, ampak tudi tistih manj oCitnih, ki jih je javnost le obCasno zaznala. NeposluSna drZavna podjetja
Gre za konflikte med insti-tucijami in "vsemogoCni-mi" drzavnimi podjetji, ki jim vlada dejansko ne more veC uka-zovati, kljub temu da je to njena naloga. Anarhija pa se veselo Siri. Tudi tukaj je najbolj nazorno, Ce predstavimo nekaj primerov. Recimo, dokapitalizacija Nove
kreditne banke Maribor (NKBM), h kateri so 47 od skupno 104 mi-lijonov evrov prispevala tri drzavna podjetja: PoSta Slovenije, Eies in Gen energija. Tri drzavna podjetja je v dokapitalizacijo prisilila Agencija za upravljanje kapital-skih nalozb (AUKN), novonastali avtonomni organizem, ki je od-govoren za vsa drzavna podjetja. Zaradi slabega ekonomskega sta-nja, v kateri se nahaja veCina (tudi drzavnih) podjetij, so mnogi, zaCenSi z nekdanjo ministrico za gospodarstvo Darjo Radic, nasprotovali taki reSitvi. Toda AUKN je popolnoma neodvisno telo: na pozive in nezadovoljstva Radi-ceve so se popolnoma pozvizgali in Sli dalje svojo pot. Predsednica AUKN Dagmar Komar spada v in-fluenCno obmoCje stranke SD in se je z Radicevo, Clanico Zaresa, ze veCkrat skregala, Ceprav obsa-
za gospodarstvo na bojni nogi ze od nastanka agencije. Prav-zaprav je bilo to samo Se eno bojno polje med stankama SD in Zares.
Drugi, Se oCitnejSi primer je vzviSenost, s katero se v javnosti postavlja Dars, druzba, ki upravl-ja avtoceste, in njegova predsednica Mateja Duhovnik. Spet gre za primer menedzerke, ki misli, da ji itak nihCe niC ne more (in zalostno je, da danes to popolnoma drzi). Zaradi zemljiSCa, na katerem teCe avtocesta in ki ga je Dars preplaCal veC stotin mili-jonov evrov (saj se spomnite, da je ravno Dars tisti potratnez, ki je avtoceste preplaCal za 3 milijarde evrov, ne?), je raCunsko sodiSCe konec aprila predlagalo nad-zornemu svetu Darsa, naj razreSi Duhovnikovo. Kljub ugotovit-vam raCunskega sodiSCa so se nadzorniki Darsa na poziv o odstrelu predsednice uprave popolnoma pozvizgali. Se veC,
			
	Bruto placa v evrih v letu 2010	Neto placa v evrih v letu 2010	Razmerje bruto place glede na predsednika vlade
Borut Pahor - predsednik vlade	72.260,84	37.415,02	/
Mateja Duhovnik - Dars	122.492	/	+ 69,4 %
Bozo Jasovit - NLB	166.829	/	+ 130,7 %
Matjaz Kovacic - NKBM	182.66/,11	83.160,58	+ 152,6 %
Matjaz Rakovec - Zavarovalnica Triglav	165.880	67.838	+129,4 %
Vir: letna porocila, urad predsednika vlade RS
taja "njena" agencija Sele nekaj mesecev: najprej lani jeseni, ko je Radiceva odstavljala vodstvo Termoelektrarne SoStanj z direk-torjem UroSem Rotnikom na Celu. Kljub temu da gre za isto koalicijo, sta AUKN in ministrica
Duhovnikova Se vedno trmogla-vo nofe unoväti banCnih garan-cij SCT-ja za poplaälo nekaterih podizvajalcev na pomurski avto-cesti, ki so svoje delo sicer oprav-ili, a jih Zidar ni plaCal. Un-ovCitev banCnih garancij in
poplaälo podizvjalacev pred-videva pogodba med Darsom in SCT-jem, a Duhovnikova (men-da na pritisk bank) o tem noCe niti sliSati. Gluha se je naredila celo na poziv finanCnega minis-tra Franca KrizaniCa.
Zakaj bi bil minister, Ce sem lahko direktor?
No, in tukaj se postavi novo vpraSanje: kako si lahko direktor-ji drzavnih podjetij (Dars je Se odmevnejSi primer od AUKN) privoSäjo takSen institucionalni "far west" brez pravil in brez odgovornosti? Kako lahko ne-kaznovano ne upoStevajo de-mokratiCnih pravil igre? Institu-cije se oätno bojijo drzavnih podjetij in menedzerjev. In me-nedzerji drzavnih podjetij imajo veliko SirSi manevrski prostor. Dovolj je bezen vpogled in primerjava med plaCami po-membnejSih menedzerjev drzavnih podjetij in vrhom slovenske vlade. Pred slabim letom smo lahko sliSali, kako se je Borut Pahor pritozeval, da je njegova neto meseCna plaCa komaj 3 ti-soC evrov. Njegove pritozbe so upraviCene. Kako lahko predsednik vlade, najodgov-ornejSa javna funkcija v drzavi, suvereno opravlja	svojo
funkcijo, ne da bi podlegel pritiskom, Ce zasluzi samo 3 ti-soCake meseCno? Potencialno je zaradi tega moCno podvrzen vsem bolj ali manj mamljivim ponudbam iz okolice. Ne gov-orimo o tem, da bi morali predsednik vlade in izvoljeni predstavniki prejemati astro-nomske zneske (kot na primer v Italiji), dejstvo pa je, da si premier za odgovorno funkcijo, institu-cionalno pomembnost in medi-jsko izpostavljenost zasluzi le
Kratke
Festival ulicnega gledalisca Ana Desetnica v Novi Gorici
Po lanskem velikem uspehu z gostujocim argentinskim zracnim spektaklom Voala' Slovensko narodno gledalisce Nova Gorica ima tudi letos ob koncu sezone v gosteh 14. mednarodni festival ulicnega gledalisca Ana Desetnica. Prva predstava je bila vsredo, 29. 6., pred glavnim vhodom SNG Nova Gorica. Nastopil je Cirque Deco (Circo Vertigo, Italija). Ulicni cirkus Cirque Deco je prikazal srecanje med sodobnostjo in tradicijo novega cirkusa. Predstava sledi tradiciji kakovosti in vzdusja tradicionalnega cirkusa, od belega klovna do eksoticnih tock, in je iskren poklon zanru ter praznovanje zenske popolnosti. Predstavo med cirkusom in vodvilom prekinjajo klovneskne osebe, etericni in sanjski liki, v maniri cirkusa prejsnjega stoletja. Nastalaje kot koncna produkcija 16energicnih atletskih in akrobatskih studentov profesionalne cirkuske sole Vertigo iz Milana.
Sobota, 2. 7., ob 10.30; stopnice pred Gorisko knjiznico Franceta Bevka: Zlati osel (Gledalisce Ane Monro, Slovenija); 35' ulicna predstava
Zgodba pripoveduje o anticnem popotniku, ki ga je pustolovski duh gnal v daljno Tesalijo. A pozirek carobnega napoja, ki ga spremeni v osla, spremeni tudi njegov pohod v eno najbolj razburljivih dogodivscin. Predstava sloni na literarni predlogi anticnega romana Metamorfoze ali Zlati osel rimskega pisatelja Apuleja. Reziral jo je Craig Weston. Nedelja, 3. 7., ob 21.00; ploscad med SNG Nova Gorica in Gorisko knjiznico Franceta Bevka: Glasbena skrinjica (Los Fandangos, Spanija); 40' ulicna predstava
Glasbena skrinjica je predstava o ulicni beracici Lulu, ki svojo stanovanjsko prikolico spremeni v velikansko glasbeno skrinjico, sama pa postane lepa balerina. Njeno preobrazbo in potovanja v razlicna obdobja zivljenja spremlja posrecena kombinacija zatikanj, blescecih kostumov in posebnih efektov, ki ne bodo le navdusili gledalcev, ampak se bodo dotaknili tudi njihovih src.
Nedelja, 10. 7., ob 19.00; ploscad med SNG Nova Gorica in Gorisko knjiznico Franceta Bevka: Exodo(TeatrotallerdeColombia, Kolumbija); 60’ ulicna predstava
Predstava je vrhunsko vizualno dozivetje, z zivimi akcijami in slikami, magicnimi in poeticnimi. Prizori skupine in posameznikovse prepletajo in tkejo nit predstave, polno drame, plesne glasbe in hodulj, a obenem vabijo obcinstvo k razmisleku o kolumbijski sedanjosti. Exodo je kolektivna drama o prisilni selitvi pregnancev, ki so prisiljeni poiskati zatocisce v oddaljenih krajih, teh, ki morajo na pot, da si resijo golo zivljenje, ki bezijo pred nasiljem tersi iscejo boljso prihodnost, drugacno od lakote ali vojne. Ti ljudje zivijo in umirajo v bolecini in negotovosti, polni domotozja. So pohodniki, ki venomer prihajajo in odhajajo, padajo in vedno znova vstajajo. So preziveli na begu od smrti, ki jih zalezuje za vsakim vogalom domace dezele. Ogled vseh predstav je brezplacen.
Slovenski evropski parlamentarci ob 20. obletnici samostojnosti RS
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta iz Slovenije drzavljankam in drzavljanom Slovenije cestitamo ob 20. obletnici razglasitve samostojnosti RS. Dve desetletji samostojnosti, uspesno zakljucena projekta vstopa Slovenije v EU in NATO, predsedovanja Varnostnemu svetu OZN, Svetu EU in Svetu Evrope, vstopa v evrsko in schengensko obmocje ter clanstvo v OECD nasspodbujajo, povezujejo in zavezujejo v spoznanje, da lahko Slovenija v prihodnje doseze se vec. Prihodnost Evrope, Evropske unije in nasa prihodnost v njej zahtevajo medsebojno spostovanje, dialog in sodelovanje.
Vseh sedem poslank in poslancev zelimo tudi v imenu nasih politicnih skupin po najboljsih moceh prispevati k razvoju in napredku EU, vseh njenih clanic, kandidatk in prihodnjih kandidatk ter k blagostanju drzavljank in drzavljanov. Okrepiti in siriti zelimo zaupanje v sposobnost, zrelost in odlocenost nase druzbe, da isce resitve in jih skupaj uresnicuje v dobro Slovenije in Evropske unije.
Iskrene cestitke ob dnevu drzavnosti!
Slovenske poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu: Tanja Fajon, mag(S&D), dr. Romana Jordan Cizelj (ELS), Jelko Kacin (ALDE), Mojca Kleva, mag (S&D), Alojz Peterle (ELS), Ivo Vajgl (ALDE), dr. Milan Zver (ELS).
Urnik brezplacnih strokovnih vodstev po zbirkah Goriskega muzeja
Obvescamo vas, da bodo strokovna vodstva po zbirkah Goriskega muzeja potekala v nedeljo, 26. junija 2011, na gradu Dobrovo ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplacna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in studente).
nekaj veC kot 3 tisoC evrov meseCno.
Menedzerji drzavnih podjetij imajo svoje plaCe urejene s posebnim zakonom. Njihovi let-ni prihodki moCno prekaSajo premierjeve: Slovenija v tem ni izjema, to se dogaja povsod po Evropi. Cudno pa je ugotoviti, da lahko premier v bruto letnem znesku zasluzi tudi do nekaj krat manj kot direktorji. NiC Cudnega, Ce se direktorji Cutijo toliko bolj vzviSeni in ne upoStevajo drugih javnih institucij. Pahorjeva letna bruto plaCa znaSa 72 tisoCakov, "uporniSka" Mateja Duhovnik v istem obdobju prejme 122 tisoC evrov bruto. Za primerjavo smo vzeli Se tri pomembnejSe direk-torje na Celu tistih drzavnih pod-jetjij, ki so po mnenju ministra Franca KrizaniCa stebri slovenskega gospodarstva: NLB, NKBM in zavarovalnica Triglav. Prvi Clovek NLB Bozo JaSoviC je v lanskem letu v malho pospravil 166 tisoCakov bruto, torej 130%
veC kot Borut Pahor, predsednik uprave NKBM Matjaz KovaCiC 182 tisoCakov, kar pomeni 152% veC kot predsednik vlade, Matjaz Rakovec, predsednik uprave Triglava, pa 165.880 bruto, kar je 130% veC od Pahorjevih dohod-kov.
Ob vseh teh Stevilkah in primer-javah se torej jasno in glasno postavlja spet vpraSanje: kako lahko drzavne institucije, zaCenSi z vlado, delujejo neobremen-jeno, Ce pa jih podjetja, ki bi jim morala odgovarjati, delujejo tr-masto po svoji glavi in za to ne nosijo (skoraj) nobene posledice razen kakega obCasnega odstopa? In zakaj bi si morali predsednik vlade in ministri prizadevati in nadzorne institucije tako gnati k srcu usodo teh podjetij, Ce pa pre-jemajo dvakrat ali trikrat nizje plaCe od direktorjev, ki svoje na-pake v najslabSem primeru plaCa-jo z odstrelom (gmotno pre-mozenje pa jim v celoti ostane)?
Andrej Öernic
14
30. junija 2011
Primorska / Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Nekdanji osvajalec Slovenije vse bolj tone
Dolgo slovo Pierpaola Ceranija
To, da Radenske na ame-riSkih trgih zlepa ne bo, je bilo jasno ze dalj Casa. Go-vorimo seveda o bizarni obljubi, ki jo je poleti leta 2009 pred me-diji izustil goriSki podjetnik Pierpaolo Cerani, ko je z odmevno medijsko kampanjo stopil na slo-venski trg. GoriCan je svojo "pu-stolovSCino" v sloven-skem gospodarstvu sk-lenil po hitrem po-stopku, danes pa se nad njim zgrinjajo no-vi Crni oblaki, ki bi lahko pomenili konec njegove podjetniSke kariere in bi na cesto lahko spravili 120 lju-di. Zgodba o njegovem navideznem vzponu in zelo boleCem padcu pa skriva Stevilne temne plati, ki grejo vse od luksemburSke davCne oaze do spornih po-slov, ki so nastali na po-goriSCu Pivovarne LaSko in zaradi katerih ima danes Status preiskovanca na trzaSkem sodiSCu.
Z vodo v grlu je Cerani odstopil
Sedez Ceranijevega imperija v Tr-stu je v industrijski coni na ulici Flavia 124. Tarn imajo sedez Ste-vilna podjetja, ki so zivljenjski prostor naSla v podrastju farma-cevtske druzine Laboratori Bio-medicinali Diaco Spa. Tarn do-muje tudi podjetje Iniziative generali 96 spa, trojanski konj, s ka-terim je Cerani ob propadu Pivovarne LaSko poskuSal vstopiti v vi-soke ljubljanske gospodarske sfere. Danes je od vseh velikih naCrtov, ki jih je imel goriSki podjetnik, ostala velika finanCna luknja, za katero ni jasno, ali jo bo sploh mogoCe pokriti. Javni tozilec Federico Frezza je namreC ze v lanskem decembru predlagal steCaj matiCne druzbe "Laboratori biomedicali Diaco spa". Bilan-ca podjetja, ki jo je takrat predsta-vil Frezza, je bila katastrofalna: ce-lotna skupina Diaco je bila pri bankah zadolzena v viSini 20,9 milijona evrov, poslovna izguba pa je znaSala 6,5 milijona evrov. Usoda Ceranijevega imperija in
stodvajsetih zaposlenih je odvi-sna od dobrohotnosti upnikov: druzba je prvo strategijo reSe-vanja predstavila ze aprila, a so jo banke zavrnile. Ceraniju so dale Se drugo moznost: upniki morajo po novem dobiti na mizo novo strategijo za ponovni zagon dejavnosti in za vraCanje dolgov
najkasneje do 20. julija. 23. junija je medtem nepriCakovano z zalo-stnega vrtiljaka stopil glavni igra-lec, Pierpaolo Cerani. Slo naj bi za osebno odloätev, s katero se je Cerani odrekel vsem menedzer-skim funkdjam. Ohranil je le me-sto v upravnih odborih druzb druzine Diaco.
Kam vse sega podjetje Diaco?
To pa, realno gledano, ne pome-ni niC konkretnega. Upravljanje in lastniStvo skupine Diaco je za-vito v tanCico skrivnosti, ki jo je nemogoCe razkriti. V Casu usta-navljanja svojega imperija je namreC Cerani Sei krepko izven samega krajevnega obmoCja. For-malni lastniki celotne galaksije so po zadnjih razpolozljivih po-datkih, ki se nanaSajo na lansko leto, v Luksemburgu. Gre za eno od najbolj priljubljenih davCnih oaz, v katerih se identiteta podje-tij in njihovih lastnikov lahko iz-vrstno skriva. Ceprav je Cerani v Casu, ko je Se drzal niti v svojih rokah, trdil, da je za luksem-burSkimi podjetji on sam, se je okoli njih sukalo Se nekaj drugih podjetij in ljudi. Pa poglejmo. VeCina hCerinskih podjetij druz-
be Diaco je bilo nastanjenih na istem naslovu kot matiCno, neka-tera pa so tudi v Bolgariji, v Beljaku ali celo na Ceranijevem uradnem domaCem naslovu Kol-pingasse 18 v Celovcu. MatiCna druzba Diaco je v 100 % lasti druzbe Iniziative generali 96. Ozadje te druzbe pa je manj jasno:	enood-
stotni delez je v rokah zaseb-nika Giuliana Roggera (ki je bil nekaj Casa tudi nadzor-nik v Infond holdingu, nekdanjem najveCjem del-niCarju v Pivo-varni LaSko), 99 odstotkov druzbe pa je v lasti Diacolux international s. a. s sedezem v Luksemburgu. Upravljalec omenjene druzbe je inzenir Luca Simona, menda Svicarski drzavljan. Uradnih po-datkov o lastniStvu Diacoluxa si ni mogoCe pridobiti.
Lahko pa iz javno dostopnih vi-rov (ze spet govorimo o lanskem letu) ugotovimo Se nekaj zanimi-vih povezav, ki imajo za skupni imenovalec SirSi javnosti nezna-nega podjetnika Marca Van Hoeka (menda Nizozemca), ki se v Trstu ni nikoli javno pojavil. Podjetje Diacolux se je pred dve-ma letoma selilo z avenije Charle-sa De Gaulla 2 v prostore na Rue Nassau 16 (vse v Luksemburgu). Na skupSCini, na kateri so odobri-li selitev podjetja, so v upravni odbor imenovali tudi Van Hoeka in druzbo Director S. a. r. 1., za katero stoji sam Van Hoek in ki ima sedez prav tako na Rue Nassau 16. Na isti skupSCini so bili raCuno-vodski posli Diacoluxa dodeljeni druzbi Luxfiducia: tudi ta druzba ima sedez na Rue Nassau 16 in tudi to druzbo vodi Marc van Hoek. VpraSanje, ki se pri tem postavlja, je torej to, kakSna je dejanska vlo-ga podjetnika Van Hoeka pri druzbi Diacolux, lastnici celotne
Nova pridobitev Skupine KB 1909
Druzba Emilpack ISCA S.r.l.
DruzbaCogecoS. p. A., iz Skupine KB1909, je pod-pisala konCni dogovor za nakup podjetja Emilpack ISCA
S.	r. 1. iz Bologne, ki je eno izmed vodilnih proizvajalcev kavnih blazinic in kapsul v Italiji.
Z nedavnim podpisom pogodbe je Cogeco S. p. A. pridobila 80% delez podjetja Emilpack ISCA S. r. L. V torek, 28. 6. 2011, je bil
predviden Se prevzem 20% de-leza, tako da bo Cogeco S. p. A. v celoti (100%) prevzela lastniStvo bolonjskega podjetja. Skupna vrednost posla znaSa 2.000.000 evrov.
Druzba Emilpack ISCA S. r. 1. s sedezem v Bologni ima 60 zaposlenih; predvideni prihodki za leto 2011 znaSajo 8 milijono evrov. Za Skupino Cogeco priCakuje-
mo, da bodo konsolidi-rani prihodki znaSali 70 milijonov evrov, EBIT-DA marza pa 4,1 milijona.
V Skupini Cogeco, ki trzi surovo kavo na italijanskem in medna-rodnem trgu, delujejo Se prazar-ni Vidiz & Kessler S. r. 1. in Ka-vaimpex d. o. o. ter druzbi Gri-mac S. p. A. in C. S. Macchine per il caffe' S. r. 1., ki proizvajata in trzita aparate za kuhanje kave. VeC informacij: Emilpack ISCA S. r. 1. - www. emilpackisca. it, Cogeco S. p. A. - www. cogeco. it
NOVI
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@novigla$.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROCNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov OGLASEVANJE: Oglasevalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo Tjv za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v Italiji FISC
Izdajanje nasega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni drzavni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 st. 250
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 28. junija, ob 14. uri.
liC
trzaSke "druzine" Diaco? Osnov-na dejavnost Van Hoeka je nam-reC po informacij ah, dostopnih na spletu, predelovanje smeti v vire obnovljive energije pri druzbi TransGreen Energy s sedezem v Detroitu. Gre torej za dejavnost, ki nima veliko skupnega s farma-cevtsko industrijo, s katero se uk-varjajo pri Diacu.
Preiskava zaradi slovenskih po-slov
Tezave druzbe Diaco, ki bi lahko po 20. juliju dokonCno zaprla proizvodnjo, pa niso edine, s ka-terimi se mora danes ukvarjati Pierpaolo Cerani. Lansko jesen je namreC proti njemu javni tozilec Frezza sprozil Se eno preiskavo, v kateri mu oCita nezakonito prila-stitev 1,15 milijona evrov iz bla-gajne slovenske druzbe Kolonel. Okvir zgodbe lahko razumemo iz letnega poroCila druzbe Kolonel za leto 2009, kjer uprava uvrSCa Ceranijevo milijonsko luknjo kot kratkoroC-no poslovno terjatev.
Iz letnega poroCila lahko Se razberemo, da je Cerani v funkciji direktorja druzbe Kolonel d. d. dne 11. 9.
2009 odkupil 10 % delnic druzbe Iniziative generali 96, za katero je stal spet sam Cerani, in za ta nakup iz Kolonelove blagaj-ne prenesel v Trst 1,15 milijona evrov. Uprava Se ugotavlja, da je bil nakup izveden brez soglasja nadzor-nega sveta in da je za-to ta pogodba niCna. Od Ceranija Se zahtevajo vraälo zneska z obrestmi. Skratka oCitajo mu, da si je po zaslugi dvojne direktorske funkcije prenesel milijon evrov iz Ljubljane v Trst. Ceranijev odvet-nik je zanikal vse obtozbe, CeS da je Slo za korektno kupüjo, s katero so se strinjali vsi Kolonelovi
delniCarji.
Mimo sodnega epiloga, na kate-rega bomo morali Se poCakati, vsekakor zelo bode v oCi zgodba o tem, kako je Cerani dejansko sam sebi prodajal deleze podjetij. Zgodba je zelo zanimiva tudi v funkciji vstopa goriSkega podjetnika v slovensko druzbo, ki je bila vse prej kot racionalna poteza. Druzba Kolonel je bila namreC prva v vrsti treh f iktivnih podj etij, ki so vodile do 55 % lastniStva Pivovarne LaSko, druzbe, ki je obv-ladovala slovenski trg piva (LaSko, Union), brezalkoholnih pijaC (Ra-denska, Fructal), tiskanih medijev (Delo in VeCer). Bila je tudi 25 % lastnica Mercatorja. Slo je za daleC najveCji lastniSki konglomerat v Sloveniji, ki je po takratnih oce-nah veljal priblizno 1,5 milijarde evrov. Cerani je v Kolonel s 30 od-stotnim delezem (in mestom direktorja) priSel konec julija 2009, ko se je sistem Pivovarne LaSko zaradi prezadolzenosti ze moCno ruSil. Za neracionalno potezo vstopa v potapljajofo se ladjo je Cerani kot vzrok izrazil zeljo, da bi ponesel njemu priljubljeno znamko Radensko v ZDA. Slo je
Nepravo potrdilo o nekaznovanosti
Ko so se slovenski mediji ob Ceranijevem prihodu v Slovenijo razpisali o njegovi preteklosti, je goriski podjetnik vlozil proti Dnevniku in Kanalu A tozbo zaradi blatenja casti in dobrega imena. Da bi dokazal svojo cisto preteklostje kot prilogotozbi predlozil tudi kopijo potrdila o nekaznovanju, iz katerega izhaja, da je nekaznovan. Dejansko pa lahko ugotovimo, da je potrdilo, ki ga je Cerani predlozil, nepopolno. Gre namrec za t. i. potrdilo o nekaznovanosti za administrativno uporabo. V ta dokument se ne zapisujejo vse obsodbe: ni prekrskov, ki se kaznujejo samo z denarno kaznijo, ni obsodb do dveh let pogojno, ni sodnih pogoditev in manjsih prekrskov. In spomnimo, da je bil Cerani leta 1999 na prizivnem sodiscu v Trstu obsojen prav na dve leti pogojne kazni, ki je vsekakor pred pravnomocnostjo zastarala.
seveda za zabavno pogruntavSCi-no, ki ji nih£e ni verjel. Cerani dejansko nikoli ni imel dostopa do velike Pivovarne LaSko, ker se je lastniSka nit Kolonela prej pre-trgala. Cerani je najprej Se oblju-bljal, da bo v Slovenijo prinesel 200 milijonov evrov svezega ka-pitala iz ZDA preko zasebnega sk-
lada General Emerging markets (3,5 milijarde dolarjev kapitala). Tudi iz tega ni bilo niC. Cerani je potem januarja 2010, le dobre tri mesece po sporni transakciji na reladji Kolonel - Iniziative generali 96, za katero je danes preisko-van, izginil iz slovenskega gospo-darstva. Njegov odhod je bil neo-pazen. Opazila ga je samo nova uprava, ko je sestavljala bilanco in ugotovila nepriCakovane luknje.
Stari grehi, ki so zastarali
Cerani pa ni nov v sodnih teZa-vah. Pred roko pravice se je za las reSil ze leta 1999. Slo je za stare grehe iz osemdesetih let prejSnje-ga stoletja. Ceranija so s sodelav-ci takrat obtoZili davüne utaje, goljufije in sodelovanja v krimi-nalni zdruZbi. ObtoZnica jim je ofitala, da so preko fiktivnih druZb umetno napihovali eene mehanskih strojev ter da so si pri teh poslih protipravno pridobili nepovratna sredstva, ki jih je de-lila dezela FJK. Postopek je zaCel teCi leta 1985. Po prvostopenjski razsodbi, do katere je priSlo Sele leta 1997 in je bila oprostilna, se je javni toZilec pritoZil. Prizivno
__________________ sodiSLe	je 13.
maja 1999 po-stavilo na glavo prvostopenjsko ugotovitev: za obtoZbe goljufije in davLne utaje je sicer ze nastopil zasta-ralni rok, obtoz-bo vodenja kri-minalne zdruZ-be za Ceranija pa je prizivno sodiSLe v Trstu potrdilo: obso-dili so ga na dve leti zapora pogojno. Obsod-ba, kijojeizrek-lo prizivno sodiSCe, ni postala pravnomoäia, ker je le nekaj me-secev za tem nastopila zastaralna doba za oätano kaznivo dejanje. Kasacijsko sodiSCe je 25. maja 2000 samo ugotovilo zastaranje kaznivega dejanja in tako reSilo Ceranija pred obsodbo.
Andrej Öemic
Sproscujoc izlet v vecnem mestu
MePZ L jze Bratuz je pel v Rimu in doma
Slavnostna akademija, s katero je meSani pevski zbor Lojze BratuZ proslavil 60. obletnico delovanja, je bila prav gotovo viSek letoSnje pevske se-zone. S tem pa goriSki pevei niso Se kondali dela pred poletnim poCitkom, saj so imeli Se nekate-ra snemanja, med 17. in 19. ju-
OCenaSa v baziliki San Giovanni in Laterano se je v nekaj minu-tah okrog peveev zbralo veliko obiskovalcev, ki so zavzeto pri-sluhnili petju.
Clani zbora so se v Rimu sredali z goriSkim duhovnikom, jezui-tom, patrom Mirkom Pelico-nom, ki jih je zelo prijazno
Potovanje v Rim bo vsem ostalo v lepem spominu, saj so pevei preziveli ne-pozabne trenutke skupaj z dirigentom in prijatelji, ki so se jim pridruzili. Vreme je bilo naklonjeno in zato je tudi obisk mesta in nje-govih zanimivosti potekal po programu, ki ga je natanCno iz-delal Clan zbora Marko Aucin; on je tudi poskrbel za bivanje v hotelu in veCerji vprijazni resta-vraeiji svojih znancev.
Teden kasneje so pevei spet za-peli doma, in to na tradicional-ni slovesnosti ob prazniku sv. Ja-
S*
4
nijem pa so bili v Rimu. Med tridnevnim bivanjem v italijan-ski prestolnici so si Clani zbora ogledali bogate zanimivosti veC-nega mesta. Med obiskom zna-menitih bazilik seveda ni manjkalo priloznosti za impro-vizirane nastope. Ob zvokih Ra-chmaninove Bogorodice Devo v cerkvi sv. Vincencija in Anasta-zija na trgu Trevi in Cajkovskega
sprejel. V soboto zveCer je daroval predprazniCno nedeljsko maSo v mogoCni baroCni cerkvi Jezusa, v kateri je tudi grob sv. Ignacija Lojolskega. Pod vodst-vom dirigenta Bogdana Kralja je zbor spremljal bogosluzje s Slovensko maSo na Cast sv. Cirilu in Metodu in drugimi skladbami iz slovanske in slovenske nabozne zakladnice.
neza Krstnika v zupnijski cerkvi sv. Ivana v Gorici. Letos je bilo tu Se bolj slovesno, saj so se goriSki verniki spomnili 65-letnice maS-niSkega posveCenja msgr. Cvetka Zbogarja. Sv. maSi je sledila druzabnost v prijetnem okolju cerkvenega vrta v druzbi prija-teljev in peveev, ki so seveda obogatili poletni veCer z izbo-rom pesmi iz ljudske zakladnice.
sKultura 2001
]Kiparsko srecanje
Mladi umetniki v Standrezu
Cloveka je dandanes vse manj... vsepovsod. Vse se dogaja zgolj po nekih predpisih, po umetelnih scenarijih, napisanih za ljudi, ki imajo masko na obrazu in zakrnelo srce. Zato mi ni veliko do proslav, predstavitev, sreCanj, vse se mi zdijo brez duSe, brez pristnosti in predvsem brez tiste odkrite, prisrCne CloveCnosti, ki bi jo mi vsi Se tako potrebovali. ZadnjiC pa je bilo drugaCe. Po dolgem Casu sem spet obCutila ti-sto odkrito CloveCnost, ki jo tako pogreSam, in prav zato zaCutila potrebo, da spravim dragocene vtise na papir, Ceprav se o neka-terih stvareh ne piSe v Clankih, ker po sploSnem mnenju niso pomembne. Vsaj tako pomemb-ne niso kot politiCno in kulturno dogajanje in ekonomska nihanja. Da, le-ta so pravzaprav danes tisto, kar nam kroji Cas in Custva. Meni pa so majhne stva-ri in skriti obCutki veliko. To, kar dozivljam s srcem, je pomemb-nejSe od besed. MedCloveSki od-nosi namreC gradijo druzbo in... svet. In naSe poCutje.
Lani, v zaCetku jeseni, nas je prezgodaj zapustila prijateljica in sodelavka, znana kulturna de-lavka, zaposlena na slovenskem sedezu RAI, meni blizu zaradi to-liko let sodelovanja, prijateljstva in skupnega dela. Sorodniki so medtem dokonCali manjSe sta-novanje, ki ga je pokojna kupila v Trstu, z zeljo, da bi tarn zivela in se shajala s prijatelji. Sami zal ni uspelo niti do konca vsega prepleskati in opremiti, sestre in neCaki pa so s skupnimi moCmi
Vzporedno s Solskim letom se je pri nas konCala tudi ligaSka teniSka sezona, ki traja priblizno dva meseca. Sportno zdruzenje Gaja, edino sloven-sko druStvo, ki naCrtno goji to fa-scinantno panogo, sta v Clanskih prvenstvih tudi letos uspeSno za-stopali zenska in moSka vrsta. Dekleta, ki so zadnja leta klubski paradni konj, so se v drzavni B li-gi prebile vse do play-offa za vr-nitev v ugledno A2, v kateri so ze nastopale pred dvema sezonama. Fantje pa so s pomlajeno igralsko zasedbo dosegli povsem miren obstanek v dezelni C ligi z uvr-stitvijo v sredini lestvice. Pozornost je bila, kot reCeno, sko-raj v celoti usmerjena v zensko postavo, ki je pod vodst-vom	potr-
jenega koprske-ga	trenerja
Aneja Morela v zahtevnem in prestiznem pr-venstvu v bist-vu nastopala v celoti z doma vzgojenimi de-kleti. Ze prever-jeni Paola Cigui in Carlotta Orlando ter rosno mladi Petra Corbo in Nico-letta Furlan so z visoko uvrstit-vijo v svoji kva-lifikacijski sku-pini zmogle uvrstitev v konCnico, igranju ka-tere pa se je klubska uprava zaradi prevelikih stroSkov - ki bi se prihodnje leto Se stopnjevali, v primeru da bi punce naposled napredovale - odpovedala. Pred-stavnice gropajsko - padriSkega druStva se preprosto niso podale na prvo polfinalno tekmo play-offa v Rim na igriSCa druStva Eur,
Clovecnost se obstaja
Trenutki
bivalne prostore uredili tako, kot je o njih sama sanjala. Ko je bilo vse nared, so se odloCili, da pova-bijo na prigrizek njene prijatelje, tako kot bi verjetno sama storila.
VeCer je bil prepro-st, neformalen, liC-no podstreSno sta-novanje nas je priCakalo polno svetlobe, z vso go-stoljubnostjo prave-ga doma. Kar je bilo na mizah, je bilo iz-brano z ljubeznijo, s skrbjo, z zeljo, da bi vsi obCutili, kako so gostitelji veseli, da smo si vzeli Cas in priSli. Toplo mi je bilo pri srcu, ko so mi ponudili "njen"
Strudelj in ko so po njenih receptih pri-pravili Se druge, preproste in do-bre jedi. Nobenih odveCnih besed ni bilo, nobenih govorov, nobenih zahval, ki jih ni treba, samo objemi, samo pogledi, sa-mo albumi s slikami nekje v ko-tih in njene podobe na stenah. Mirjam je bila prisotna ves Cas, povsod, pravzaprav nas je gostila ona, v stanovanju, ki je bilo opremljeno, kot je to sama hote-la, med tistimi mizami in slikami v okvirih, ki so govorile o zivljenju in ljubezni ter o tre-nutkih sreCe. Da, ona je namreC
tako da so avtomatiCno izpadle z nadaljnjega tekmovanja. Sklep druStvenega odbora ni mogel mimo kar tako, vendar smo se v individualnih Sportih, kot sta te-nis in namizni tenis, na take od-loCitve v letih ze navadili. Z vi-dika Sportne etike je sicer korak vpraSljiv: kaj bi se na primer zgo-dilo, ko bi se v ostalih Sportih, o katerih redno poroCamo, vodstva ekip mnoziCno odloCala, da se ne odpravijo na gostovanja, Ce so mnenja, da so le-ta predraga ozi-roma da na njih nimajo mozno-sti za zmago? Tu nikogar ne ob-sojamo, vendar taki razpleti Sportnike preseneCajo.
Kakorkoli ze obraCun prvenstva
gajevk je bil povsem pozitiven tudi zato, ker so na nekaterih tek-mah nastopile v nepopolni za-sedbi. Ciguieva in Orlandova ze-lo konstantno in uspeSno tek-mujeta tudi kot posameznici na drzavnih in mednarodnih tur-nirjih (posebej pestra bo poletna sezona), mladinki Corbova in Furlanova pa sta izjemno ugod-
znala biti sreCna in zalostna, kot znajo biti samo otroci in ljudje brez maske. Tisti na-smeh na belo prepleskani steni, tista majhna postava v kavbojkah, tiste zivahne, zveda-ve oCi so nam govorili, kako zelo pomembno in lepo je, da smo priSli.
In priSli smo res vsi, od vsepovsod. Sama sem po dolgem Casu spet Sla na sreCanje v Trst, tja namreC skoraj ne zahajam veC, razen k mami, saj sem postala nekak "gozdni Joza", kot je sam sebe oznaCeval Tomaz Humar. PriSli so tudi prijatelji iz Rima in drugih krajev Italije, da bi bili Se enkrat z njo, v njenem stanovanju, o katerem jim je tolikok-rat govorila, in zaradi sorod-nikov, ki so bili zadovoljni, da so uresniCili njene sanje. In mislim, da nikomur ni bilo tezko priti.
no presenetili s tem, da sta vz-drzali visoko raven drugoligaSke-ga prvenstva in prispevali nekaj toCk. Zal se je ob koncu prvenstva javno izvedelo, da je sosednje druStvo Tennis Club Triestino, ki ima svoja igriSCa ravno tako na PadriCah, izmaknilo Gaji obetav-ni petnajstletnici z obljubo bolj-Sih vadbenih in tekmovalnih raz-mer. Ob grenkobi, da je naSe druStvo izgubilo formirani teni-saCici, v vzgojo katerih je veliko vlozilo, se zdaj namreC odpira tudi vpraSanje obstoja Gajine zen-ske Clanske ekipe kot kolektiva v prihodnjih sezonah, vsaj na tako visoki tekmovalni ravni.
Dokaj dobro in korektno so svoje prvenstvo odigrali tudi fantje dejansko v prvi sezoni brez bratov AleSa in Bo-ruta PlesniCarja, ki sta se preselila za pi-salno mizo in postala Sportni vodji teni-Skega odseka. Z me-Sanico izkuSenih tr-zaSkih igralcev in nekaterih obetavnih mladincev so bili gajevci v medpok-rajinskem delu lige kar nekaj Casa ne-premagani celo v boju za uvrstitev v
Carlotta Orlando, trenerAnej Morel, Nicoletta Furlan
konCnico za napredovanje, v zadnjih krogih pa so le prevlada-le boljSe ekipe in naSi so se mora-li zadovoljiti z mirnim ob-stankom. Leto pa je bilo v vsakem primeru uspeSno, tudi za Gajin naraSCaj, ki v urejenih raz-merah pridno vadi in se kali na padriSkih peSCenih igriSCih.
Niti meni, ki se sploh nisem poCutila nelagodno, ker razen kavbojk in telovadnih copat ni-mam kaj obleCi. Saj dobro vem, da bi tudi Mirjam priSla v kavbojkah. Res nam ni bilo tezko, niti tistirn, ki so pripotovali z vlakom in prespali v Trstu. Pot in vse ostalo so poplaCali objemi in toplina ter obCu-tek, da smo bili spet enkrat ljudje, ne glede na sluz-bo, Status, brez govorov in lazi. Ljudje, ki so se zbrali zaradi Cloveka, prijatelja. Ljudje, ki so sku-paj dvignili CaSe, z obCutkom, da blizina pomaga, zdravi in lepSa zivljenje.
Hvala za tisti veCer, hvala za CloveCnost in za obCutek, da smo nekateri, kljub ve-leblagovnicam in naglici, ki nas skuSajo ugonobiti, po srcu ostali vendarle ljudje. Znamo namreC Se najti Cas za to, da uresniCimo sanje, pa Ceprav sploh niso naSe sanje, saj so vsake sanje lepe in vsak objem je dragocen.
Un livre ni commence ni ne finit: toutau plus fait-ilsemblant. (Mallarmä) Maja Gal Stromar je pesnica in igralka, pisateljica in prevajalka, torej ze a priori zavajalka. Profe-sionalka. Gibka in izmuzljiva. Igriva - zato tudi zelo zaresna in resniCna v neskonCni igri sopo-stavljanj, umiSljanj, vstopov, iz-stopov in prestopov. Majina ma-giCna igra ogledala ukinja raz-liko med oznaCevalcem in oz-naCencem. V krCu pretrgani-ne membrane med obema, bodisi krCu rojevanja bodisi smrti, se godi sedanjiSka iz-polnitev (ki preseva iz pretek-lika v prihodnjik, ali kot pra-vi Mallarme: "Knjizevnost pripada prihodnosti in prihodnost je vedno samo odsev tega, kar se je rnoralo proizvesti poprej ali blizu izvi-ra"), ki se povzema v zelji - torej v prihodnosti. In Ce je in-tuicija srediSCe prisotnosti, kar bi moralo biti, kot opo-minja Derrida, potem je zelo jasno, da nova knjiga Maje Gal Stromar Misli name, ko ti je lepo ze s samim se-danjiSkim naslovom razpira sedanjiski - intuitivni prostor izpolnitve in zelje obenem v realiziranem aktu odnosa jaz-ti: ' jaz sem, ko me misliS' in ’jaz, ki sem, mislim, da je te-bi, ki si, lepo'; s Cimer je dejansko to 'lepo1 ze vzpo-stavljeno oziroma se zelja pretvori v izpolnitev - "in Bese-da je meso postala". Dopolnjen je akt stvarjenja - rojstvo, tako pisateljice kot bralca.
Ali kot sama pisateljica izreCe v uvodu: "Ne, to ni zgodba. Nima strukture, nima zaäetka, nima konca. Ena sama zelja je. Zajeta v svojem polnem toku ..." Ni zgodba, temveC realija, saj v aktu u-stvarjanja postaja tudi fik-cija najzaresnejsa realnost. Prolog z naslovom Neznosnost zaEetka se seveda zaCenja s po-gledom od znotraj in z rojstvom. In ta spiet ’boleCine in radosti' je temeljno obCutje, ki preveva roman in mu daje legitimnost polnega utripa.
Eksplicitno je sicer roman 'i-skanje oCetovega obliCja, ki ga ni', implicitno pa iskanje svoje-ga, skozi mnoge plasti in pasti,
Od 20. do 25. junija je v lepem zupnijskem parku v Standrezu po-tekalo v organizadiji druStva sKultura 2001 mladinsko ki-parsko
sreCanje. S Sole mozaika iz Spilimberga, ki sodeluje z Akademijo za likovno umet-nost	in
oblikovanje iz Ljubljane, je tokrat priSlo Sest mladih umetnikov; med njimi jih je pet - iz Rima, Turina,
Reggia Emilie ter furlanskih vasi San Giovanni al Natisone in Monte-reale Valcellina - pravkar konCalo Solo v Spilimbergu; ena, po rodu iz Rusije, pa je na Studijskem izpopolnjevanju v omenjeni Soli. V Standrezu so v prijetni druzbi in ob logistiC-
razliCna stanja, intuicije in zelje, skozi ranljivost in krhkost ter ne-prestano preverjanje odnosov, odmotavanja popkovine, tako tiste, ki neposredno povezuje z ro-ditelji, kot tiste, s katero smo po-vezani z bivanjem samim na se-bi.
Kljub temu da avtorica upove-duje krvavo resno eksistencial-no temo, zrnore slogovno ostati skoraj nonSalantna in igriva, mestoma celo ironiCna in sarka-
stiCna, tako v motivih druzbene stvarnosti kot v psiholoSkih (samo) interpretadjah. Vendar ravno ta navidezna banalizacija, tudi ob urejanju zadev glede oCetovega pogreba, Se bolj poudari neskonCno brezno med pozu-nanjenimi, nepomembnimi dejanji, problemi, besedami... (s katerimi se neprestano igramo, da bi se izognili pogledu na ’zadnje reCi') in ozaveSCenim opomenjanjem biti. Slog Maje Gal Stromar pa premore tudi li-rizacijo, ki besedilo razpira v spe-cifiCno intimo in globino sim-bolnega. Njen jezik je ziv, ek-spresiven. Zdi se, da prvoosebna pripovedovalka hlastno, v enem zamahu, izpoveduje in pripove-duje sebe, a roman lahko ima-mo za avtobiografski le ob hipo-tezi, da je vsako pisanje avtobio-
ni podpori Clanov druStva sKultura izdelovali zakljuCni del kupole, ki spada v SirSe za-snovani spomenik, delo umet-nika Jurija Smoleta iz Ljublja-
ne. Spomenik - sestavljale naj bi ga tudi ikonografske podobe zavetnikov Evrope, svetih Benedikta, Cirila in Metoda -naj bi bil postavljen na mej-nem prehodu Standrez-Vr-tobja naslednje leto.
grafsko.
Seveda gre za roman s sreCnim koncem, saj naratorka v tem muCnem in ljubeCem izpraSe-vanju, (pre) vrednotenju vse bolj sestopa k sebi sami, se vse bolj zliva s svojo podobo, postaja vse bolj celovita, Ceprav nikdar ulovljiva, ne bralcu ne sebi, saj uspe prestopiti nevidne meje Casa, kjer ni veC prej in potem, kljub temu pa v tem se-danjem Casu, v katerem se sreCujejo vsi Casi, je v vsej pol-nosti, in v tej njeni sedanjipodo-bi odsevajo vse podobe. Se naj-bolj oCetova, za katero se je zde-lo, da jo zaman in mukoma priklicuje kot zagotovilo svoje eksistence, svoje podobe in svoje zelje. Prek oCetove smrti se Stromarjeva vraCa v predpodobo, v raz-loCe-nost, ki jo na intuitivni (mentalni, Custveni, Cut-ni, duhovni) ravni uspe skozi smrt oziviti v pul-ziranje, v ekspresivni 'da' zivljenju, vpolnost lastne podobe, ki posta-ne "Rodna kot prisojna dolina zahvaljevanja". in se z zadnjo povedjo "Hvala ti, oEe". izteCe v emanacijo ljubezni, v polni utrip eksistence. Ali kot pravi Petar Jevre-movic: "... na koncu se sleherna CloveSka radost, dobrota in lepota me-ri ob smrti. V svetu konCnih bitij ima Status najviSje vrednosti lahko le to, kar kljubuje smrti".
Pogojno bi lahko govorili tudi o pikaresknem, avanturistiCnem romanu, romanu poti in krozenja, ne sicer v prostorski di-menziji, paC pa Casovno-psiho-loSki, saj avtorici uspe zaCrtati pot od rojstva prek smrti v vno-viCno rojstvo, s Cimer se umika od linearnosti, kronoloSkosti v cikliCnost, kroznost, kar je ima-nentni zenski princip (kot ga uvidimo tudi v pesniSki zbirki Miljane Cunta Za pol neba, na kar sem opozorila v zapisu St-varjenje in odreSenje kot piin-cip zenske biti, Nova revija, St. 339-341 str. 181). NeskonCnost se tako vselej znova preverja v konCnosti in v ozaveSCanju uso-de biti se duh, ki tezi k pomirit-vi in samouresniCitvi, najlucid-neje realizira.
Ines Cergol
Pogled na teniska igrisca
V dobrem in slabem v ospredju Gajina dekleta
Suzi Pertot
Nova knjiga Maje Gal Stromar
Misli name, ko ti je lepo
Maja Gal Stromar
-A-
dyh
■ TT
•BJ*- -	'	■	’	s.'M|
9. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin
Mavhinjski trg spet prizorisce gledaliskih predstav
Iskrica, ki jo je na lepem trgu v Mavhinjah v letih '90 vzgala skupina gledaliSkih zanese-njakov, se po 18 letih Se zmeraj zi-vahno blesti. V torek, 18. junija, se je namreC v tej prijazni kraSki vasici za&l 9. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, ki so ga kljub tezavam in birokrat-ski zapletenosti z nezmanjSanim zanosom pripravili pozrtvovalni odborniki in Clani Sportno - kul-turnega druStva Cerovlje-Mavhi-nje. Ze nekaj let druStvu predse-
duje Paolo AntoniC, kateremu stoji ob strani, poleg drugih seve-da, skrbna tajnica NataSa Kriz-manCiC. Priprava take maratonske prireditve, ki bo pestrila poletne dni do 3. julija, ko bo na sporedu slovesna podelitev nagrad, je zelo zahtevna, zato so v zadnjih dneh prireditelji prebili (in Se bodo!) neSteto ur na vaSkem trgu, kjer so postavili oder pod zvezdami, in na dvoriSäi nekdanje osnovne Sole. Tu je Sotor s Se enim odrskim prizoriS&m, tudi idealnim za-toäS&m ob nenaklonjenem vre-menu. LetoSnjega festivala se udelezuje 22 skupin, in ena izven tekmovanja. VeCina jih prihaja iz TrzaSke, Stiri iz GoriSke, po ena iz KoroSke, Madzarske in Beneäje. Sestavlja jih okrog 250 igralcev, h katerim je treba priSteti Se rezi-serje in mentorje ter celo vrsto zaodrskih delavcev, ki pripomo-rejo k uresni&nju predstav. Po-sebnost letoSnje izvedbe je veCja prisotnost otroSkih in mladinskih skupin, kar je spodbudno. Mladi se Se radi posluzujejo odrskih de-sk za izlivanje svojih Custev, ob-Cutkov in pogledov na danaSnjo druzbo. Radi tudi z navduSenjem izkoriSCajo prosti Cas za veCkrat utrudljive vaje. PreseneCa sicer dejstvo, da na spisku nastopajo-äh ni nekaj nekdanjih zvestih udelezencev. So morda zavestno prepustili prostor mlajSim ali jim je "presahnila" ustvarjalna zilica? Na mavhinjski oder so se vrnili goriSki ljubiteljski igralci, ki jih pred dvema letoma ni bilo. Ta gledaliSka pustolovSäna poteka namref vsaki dve leti in vsakiC prireditelji uvedejo kako novost v festivalskem pravilniku. Letos npr. se vsaka kategorija, otroSka, mladinska in odrasla, poteguje le za tri nagrade za celostno podobo predstave. Dodatna priznanja bo lahko po lastni pre-soji dodelila stro-kovna komisija, ki jo sestavljajo Maja La-pornik, predsednica upravnega sveta SSG, Samanta Ko-bal, dramaturginjav GledaliSäi Köper, in Gojmir LeSnjak Gojc, igralec in u-metniSki vodja Ko-sovelovega doma Sezana. NajljubSo predstavo bo kot vedno izbrala tudi publika, ki kot vselej mnoziCno polni
mavhinjski trg (marsikatero pok-licno gledaliSfe bi to zavidalo pri-rediteljem!) in ima vsak ve&r na razpolago glasovalno polo. Vsaki £ je med obänstvom tudi veliko otrok, ki pazljivo in z uzitkom spremljajo program.
Slovesno odprtje festivala je bilo 21. junija. Prijeten poletni ve&r je, po oceni organizatorjev, prik-lical na trg okrog dvesto gledal-cev, med katerimi so bili ugledni gostje, ki so izrekli iskrene Cestitke in voSäla doma&mu druStvu za
äm boljSi potek festivala. Le-ta je nedvomno pomemben gledaliSki dogodek, ki vzpodbuja ljubitelj-sko gledaliSko ustvarjanje in nudi priloznost, da se skupine predsta-vijo SirSemu krogu gledalcev. Na povabilo napovedovalke Anje Colja so pred mikrofon stopili Igor Dolenc, podpredsed-nik trzaSke pokrajine, de-vinsko-nabrezinski zupan Giorgio Ret, ki je naglasil pomen festivala, organiza-torjem katerega je kot vselej obünska uprava z ve-seljem nudila vsestransko pomoC, TjaSa Svara, obän-ska odbornica za Solstvo, ki je poudarila poslanstvo festivala in trud, ki ga v pro-stovoljno delo vlagajo vsi oblikovalci te prireditve.
Igor Tuta, novoizvoljeni predsednik ZSKD in od vsega za&tka dejaven spremljevalec festivala, veCkrat tudi kot Clan zirije, je podötal tudi vlogo festivala kot povezovalca Slovencev, ki zivimo v Italiji, z rojaki v Avstriji in Mad-zarski. Dezelni predsednik SSO Drago Stoka je omenil veliko bo-gastvo govorjene besede, ki se ob odrski izkuSnji prenaSa v zivljenj-ski vsakdan. Skupni gledaliSki all pevski nastopi so nepozabni in potrebni za rast posameznika in skupnosti. Pokrajinski predsednik SKGZ Ace Mermolja, dolgo-letni udelezenec mavhinjskih ve-Cerov, je pa poudaril skupno last mnoziäiih prireditev, kot sta ta festival in zborovska revija Pri-morska poje. Zaradi zadrzanosti so pisne pozdrave in voSäla po-slali senatorka Tamara Blazina, dezelni svetnik SSk Igor Gabrovec in devinsko-nabrezinski podzu-pan Massimo Romita. Organiza-torji so se zahvalili vsem, ki so po-magali pri realizaciji festivala:
obäni Devin-Nabrezina, trzaSki pokrajini, Slovenski prosveti iz Tr-sta, ZSKD, SSG, ki je letos prviC pristopilo k sodelovanju, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slo-vence v zamej stvu in po svetu, Za-druzni kraSki banki in Primorske-mu dnevniku.
Po nekaj letnem premoru so u-vodne takte odigrali spet domaä igralci, Clani novoustanovljene OtroSke dramske skupine SKD Cerovlje-Mavhinje, ki je nastala v sodelovanju s Solo Studio Art. Njena mentorja Mairim Cheber in Alen Kermac sta diplomanta te gledaliSke Sole. Devetnajst otrok od 4. do 11. leta starosti je prika-zalo igrico s pouäio noto Zrcalce Grigorja Viteza v priredbi men-torjev, ki si Sele nabirata izkuSenj na strmi rezijski poti in sta vsebi-no in besedilo prikrojila potre-bam skupine. Pri tem je v dokaj razdrobljenem kolazu, v katerem se pojavljajo zivalice iz razliCnih pravljic, manjkala jasna povezo-valna nit, prevladoval pa je koreo-grafski de! ob buäii, prenatrpani glasbeni spremljavi, ki je bila me-stoma sama sebi namen. Kljub te-mu pa so otroci ljubko posredova-li gledalcem svojo razigrano ra-dozivost in z obuditvijo gledaliSke dejavnosti spet ozivili odrski 'vir' v doma&m druStvu.
Sredo, 22. junija, so v barve pom-ladi obarvali mladi igralci skupine Tamara Petaros DruStva FinZ-garjev dom, ki so odigrali igrico
Torta za mamo St. 3. Besedilo o otrocih, ki so si omislili kuharski te&j, da bi z izkupiCkom kupili darilo mamici za rojstni dan, je tudi z duhovitimi, sicer uprizorit-veno premalo izrabljenimi domi-slicami napisala LuCka SusiC, pri tem je vsakemu nastopajo&mu odmerila primeren prostor. Otroci so gladko podajali svoje replike, zal pa jih je dokaj statiCni rezijski pristop Manice Maver zaviral pri spontanem ustvarjalnem nav-dihu, ki je Se posebno zuborefe silil na dan pri BoStjanu Petarosu - navihanem in iznajdljivem To-mazu.
Slovenski oder, ki deluje v Radij-skem odru, je isti ve&r predstavil publiki delo Malaprinceska Fran-ces Hodgson Burnett. Uprizoritev je gledalce popeljala v minule £a-se, poudarjajoC zmeraj veljavne vrednote, kot so dobrota, darezlji-vost, nesebiäio prijateljstvo ... Rezijo je podpisala LuCka SusiC, ki je kot vselej posebno pozornost
namenila jasnemu govo-ru. Zal pa se je kljub koreo-grafskim korakom, ki jih je skupina igralk pod vodst-vom Kim Furlan ubrala na glasbo AljoSe Sakside, celo-ta izkazala v premalo dina-miCnem zaporedju, Ceprav so jo skuSali uCvrstiti nastopi Mit je Petarosa, Bo-Stjana Petarosa in Tine Busan kot lepo vzgojene protagonistke Sare iz bogate druzine in Marte Kravos kot sluz-kinje Becky, ki se kot predstavnica 'nizjega sloja' izraza preprosto v sofinosti narefija. Pri predstavi seveda ne ostanejo neopazni ko-stumi in scenska po-slikava Magde Samec na menjajoCih se plat-nih.
Sredin ve&r se je kon-Cal v zivahni klepetavo-sti predstave Ljubezen-ski stiki vbutiki, katere lahkotno besedilo je za skupino dijakov Visafi-megamplin niZje sred-nje Sole Sv. Cirila in Metoda, Po-draZnice na Katinari, tudi mesto-ma s hudomuSnim prizvokom, ki je najbolj posreCeno izzvenel iz ust Sivilje Martine alias Martine Bagedda, sestavila Vilma PuriC in rezijsko vodila igralce v tej gledaliSki avanturi.
Cetrtkov ve&r, 23. junija, so uvedli igralci Mladinske dramske skupine SKD Igo Gruden, za kate-ro je Gregor GeC izbral zanimivo delo Marcela Acharda Odkiitosrä-na laznivka. Zal nejasen rezijski koncept in vsebinska razvle&no-st sta zameglila kriminalno nape-tost in mozne komiCne utrinke ter samo sporoCilno noto predstave, ki je tako ostala nedore&na,
kljub prizadevanju Valentine Kre-bel, ki je kot obtozenka Josefa Lantenay skuSala vnesti v svoj lik äm ve£ temperamenta in tako poziviti prikaz.
V ze skoraj noCnih urah Cetrtko-vega ve&ra j e na mavhinj skem trgu, pod oblaütim nebom, zable-stela svojevrstna komedija Harvey ameriSke avtorice Marry Chase, ki jo je pod natanCno rezijsko ob-delavo Franka Zerjala suvereno prikazala Dramska drufina SKPD F. B. Sedej iz Steverjana. Enajst igralcev je v uigrani uglajenosti homogeno razvilo pravljiCno zgodbo 0 prijaznem pijanCku in njegovem begu iz realnosti ob prijateljevanju z velikim belim zajcem. Predstavo odlikujejo smotrno izbrani kostumi, glasba in realistiCna scenska obdelava, pri kateri pridejo do izraza tudi sugestivni utrinki ‘senCnega gle-daliSCa'.
Mrzli, z burjo zaznamovani pe-tek, 24. junija, je obänstvo pod Sotorom ogrela Barvanaklapa-Sklad Mitja Cuk, nepogre-Sljiva gostja mavhinj skega festivala, ki jo sestavljajo go-jenciVZS Mitja Cuk v sodelovanju s CEO-VZS Devin Na-brezina. V rezi-ji neutrudljive s posebno mo-Cjo, tempera-mentnostjo in pozrtvovalno-
stjo obdarjene Melite Malalan in ob nenadomestljivi pomoä vseh sodelavcev, med katerimi je bila tudi Martina Feri, ki je poskrbela za glasbo, so varovanci VZS Mitja Cuk razliCnih starosti radostno, z otroSko radovednostjo in naivno-stjo prikazali Miusikol MiS maS, v katerem sta se slovenski in ita-lijanski jezik neobremenjeno pre-pletala. Veliko je bilo glasbe, ple-sa, petja, pa tudi nekaj govorjene
besede, ko so se nastopajofi po-samiC predstavili publiki in pove-dali kako svojo znaCajsko poseb-nost. Njihov kar dolgi nastop je publika obsula z radodarnim plo-skanjem, ki je zelelo biti predv-sem hvalezno priznanje vzgoji-teljem za ves trud, napor in ljube-zen, ki ga podarjajo svojim gojen-cem.
Za njimi so na oder privrSale za-nikrne Carovnice in Clani obu-bozanega cirkusa z neprizaneslji-vim ravnateljem. Kot v vsaki do-bri pravljici so bili hudobni krepko kaznovani. OsnovnoSol-ska skupina Slovenskega dram-skega druStva Jaka Stoka je upri-zorila igrico Ferija LainSCka Ci-renäaj in juha kokos pokos kvak kvak. Priredila jo je in zrezirala Nicole Stare. Otroci v lepih kostumih Betty Stare so dokaj samozavestno odigrali svoje vloge, kljub enemu vsko-ku v zadnjem trenutku. Skoda pa, da jim njihova mentorica ni znala posredovati zadostne motiviranosti, da bi se razzive-li in s tem podarili igrici veö sproS&nosti in zivosti.
Zadnja sta v petek stopila na oder RdeCa kapica in hud volk, trepet poznanih pravljic in E-zopove basni o nedolznem jag-njetu ob potoku. Volk je zelel prav po pasje vdano in prijateljsko do-kazati, da je postal priden, pohle-ven in niC straSljiv. Igrico RdeCa kapica po volkovo sta spretno stkala Fabrizio Polojaz in Alenka Hrovatin. Na mavhinjskem odru sta pa kot Lupus in fabula nasto-pila Fabrizio Polojaz in Biserka
Cesar, ki sta s simpatijo in privlaC-nostjo omrezila obänstvo, posebno otroke. Ti so se z igrivimi pri-pombami vpletali v dogajanje. To sta nastopajoCa radovoljno spreje-mala in prisrCno izpeljala prizor, pri katerem se je zaiskrila Poloja-zova komedijantska zilica.
V soboto, 25. junija, so gledalce, zbrane na odru pod Sotorom, spravile v dobro voljo igralke gledaliSke skupine Veseli pajdaSi Zveze Slovencev na Madlarskem.
V doma&m nareCju so uprizorili "grenko" komedijo Ladislava Ko-vaCa Demo na maurdje - Giemo na morje vreziji Branka PintariCa, ki je tudi moSke vloge (hote ali po sili razmer?) dodelil igralkam.
Prav dejdaka-deda, pravega ner-gaSkega "dedca", ki poseda v kuhinji, medtem ko preganja druzino na polje sadit repo, &-prav bi radi Sli vsi na morje, je prepriCljivo, s humornim pou-darkom poosebila Marija Kosar. Obänstvo je toplo zaploskalo tem sorojakom, ki se na Madzar-skem borijo za svoje pravice in tudi z gledaliSko dejavnostjo oh-ranjajo slovenski jezik, kulturo in narodno isto-vetnost.
Na odru pod milim nebom je istega dne dramski odsek PD StandreZ, ki si je za to priloznost nadel Segavi vzde-vek Brezmej-no gledaliS& vr2ot popol-noma osvojil gledalce z od-liüio izvede-no vrtoglavo komedijo Rayja Cooneya Zbezi od zene v domiselni reZiji Joieta Hrovata. Predstava je bila ze nagrajena na regijskem sre&nju ljubiteljskih skupin Severne Primorske in je uvrS&na v finalni del 50. Linhar-tovega sreCanja, ki bo jeseni v Po-stojni. Zelo dober tekst, filigran-ska obdelava likov, imenitna sku-pinska igra, hitro si sledeä prizo-ri, polni zasukov in zapletov, vi-zualna podoba z realistiCno sce-no in lepo izbrani kostumi so pripomogli k temu, da je celota zadobila bliSC in da so duhovite reziserjeve domislice dobile pravi poudarek. Gledalci so ob predstavi, ki jih je spravljala v smeh, spoznali, da kopi&nje lazi in pre-velika fantazija privedeta v slepo ulico, iz katere je paC treba najti izhod...
V nedeljo, 26. junija, je Tatjana Malalan iz Dramske skupine SKD Tabor z Opän zabavala gledalce in jim z zenskega zornega kota, s humornim prizvokom, nevsiljivo ponudila v razmislek podobo se-danje druzbe v primerjavi z nek-danjim obnaSanjem in veljavni-mi vrednotami ter vpogled v svet mladih, kjer nesporno kraljuje raämalnik. Monokomedijo Se-zonska razprodaja je sama spisala, zrezirala in interpretirala in vanjo zlila marsikaj, kar obtezuje zen-sko duSo.
V kar mrzlem nedeljskem ve&ru so na mavhinjskem trgu flani ViSjeSolske skupine SDD Jaka Stoka uresniäli svojo zeljo izpo-vedati dogodivSCine iz Solskega zivljenja, v katerem se med najst-niki plete marsikaj in se pojavljajo
prve ljubezenske klice, z uprizo-ritvijo Solske TV oddaje Svezeno-vice iz Osmice (razreda Stevilka osem), ki jo je spisala Olga PauSiC in zrezirala Nicole Stare. Kljub kar razgibanemu prikazu, ob veCkrat sicer drdravo in pretiho izgovorje-nih replikah, se je vsebina razv-lekla.
V prostorih nekdanje Sole si obi-skovalci v vseh festivalskih dneh lahko ogledajo razstavo kamnitih izdelkov, prepojenih z ljubeznijo do doma& kraSke umetnosti, Le-pota v kamnu Andrea Mervica, pod naslovom Mikro makro pa razstavljene fotografije Janka Ko-vaäCa.
Iva KoiSiC
»\ A ^				
				
		\		*■’. * * :SL 1^
				f?. v->v • ßf Mmm, m. ¥
				
rr		V k ifll	ji 1 * 1	
				Mlf ■
h,vin