URN_NBN_SI_DOC-SPPQI6VR
Emeršič Jakob: Bibliografija Or moža in okolice. — V: Ormož skozi stoletja. Maribor, Obzorja 1973, str. 213—243. Sedemsto let Ormoža! Prav in lepo je, da tudi bibliotekarji česti tamo slavljencu in mu poklonimo skromno vezilo: zberimo in popiši mo, kaj so o njem napisali prejšnji in sedanji rodovi! Te lepe, a tudi težke naloge se je lotil naš ptujski kolega Jakob Emeršič. Na 30 stra neh je v zborniku nanizal 622 (617 + 4 a-številke + 1 b-številka) enot gradiva (zavidljiva številka, a o njej bo še govor), ki zajema ob dobje — po objavah — od 1. 1831 (št. 546) do 1. 1972 (št. 449 itd). Habent sua fata libelli! Et biblio- graphia quoque! F. Baš je 1. 1933 objavil v ČZN, str. 242—254, svojo bibliografijo o Ptuju*: med le red kimi regionalnimi (ali celo krajev nimi) bibliografijami je prav ta bi la vzor našemu bibliografu in nje na zasnova se jasno zrcali že v na slovu tukaj obravnavanega dela. Baš je namreč upošteval tudi širšo okolico Ptuja, saj je bilo mesto po membno središče gospodarskih in političnih tokov. Pri tem je s pro nicljivostjo zgodovinarja znal ome jiti območje, ki je težilo k Ptuju, in pri tem tudi ločiti bistveno od ne bistvenega. Našemu bibliografu to * Delo F. Baša kot bibliografa še zmeraj čaka strokovne bit\liografsko- historične analize. Njegovim tovrstnim publikacijam seveda lahko marsikaj očitamo — toda z mero: Baš ni bil bibliograf in tudi ni hotel biti, pa je vendar v svoji vsestranski zagnanosti oral ledino tudi na tem področju —in to kar uspešno! ni šlo od rok. V primerjavi s Ptu jem ni Ormož nikoli bil tisto urba no središče, kamor bi se bile ste kale gospodarske, kulturne ali po litične silnice: prej je bil nekakšna obrobna leča, kjer se je takšno še neizdiferencirano stekanje šele pri čelo kristalizirati, da bi se potem uresničilo v sosednjem Ptuju ali — še češče — v Mariboru. Če je torej Baš posegel — dasi redko — čez meje ptujskega mesta in občine, bi Emeršič tega ob Ormožu vsekakor ne bil smel storiti, vsaj tako ne, kot npr. v št. 4, 7—13, 24 a, 25, 225, 246, 262, 398, 400, 403—405 itd. Kakšen je torej bil kriterij izbora? Sodeč po navedenih primerih, je Emeršič prezrl Baševo načelo zapisovanja sovisnih pojavov, namesto tega pa je uvedel nekakšno bibliografsko- dokumentacijsko zapisovanje, saj pravi, da je »upošteval ... literatu ro, kolikor se neposredno nanaša na Ormož in okolico« (str. 213). Morda je prav zato uvrščen v bibliografijo pod št. 262 članek Z. Kumerjeve Ljudska pesem panonskega območ ja (v: Panonski zbornik. Murska Sobota, Pomurska založba 1966, str. 42—52), kjer na str. 44 beremo: »... Npr. v neki varianti poslovilne pe smi mladega vojaka je rečeno, da mu je ’cegelc prišo od grajšine ne govske’; v neki drugi pesmi toži fant, da bo moral biti ,vujtro ob de vetih v Marpurgi’; ali pa pripove duje, kako so ,pajbe lovili’, dobili njega ,pri mladoj Miciki’, ga zvezali in odgnali v Ormož.« Verjetno je prav ta »Mickin kriterij« botroval temu, da popisuje bibliografija 173 enot, ki vanjo sploh ne sodijo: od tega je narodopisnega gradiva, ki obravnava širše območje severo vzhodne Slovenije, 31 enot, enake ga domoznanskega gradiva 54 enot in 88 enot silno vprašljivega lepo slovnega gradiva, ki je tako sploš no, da ga kvečjemu po avtorjih lahko lociramo v ormoško okolico, pa še tedaj se moramo vprašati, ali so ti drobci res tako pomembni, da bi utegnili biti združeni v poglavju 96 Knjižnica 18(1974)1-2
RkJQdWJsaXNoZXIy