Rada Cossutta - Franco Crevatin: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) , II, Založba Annales, Koper 2006 Objavljeno delo je do neke mere nadaljevanje in dopolnitev v letu 1987 v Trstu izdanega jezikovnega atlasa tržaške Slovenke prof. Rade Cossutta z naslovom Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-TS). Izdala ga je Univerza v Trstu, Visoka šola modernih jezikov za prevajalce in tolmače. Delo je bilo sad avtoričinega podiplomskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri čemer je imela za mentorja slovenista, znamenitega slovenskega dialektologa prof. Tineta Logarja. Zdaj je dr. Cossuttova obogatila slovensko dialektologijo z jezikovnim atlasom slovenske Istre. Tako kot pri prvem delu je tudi pri tem bitno sodeloval dr. Franco Crevatin z Univerze v Trstu. Ne gre samo za dopolnjeno in razširjeno raziskavo. Razlike so očitne. Tržaška slovenistka je svoj študij in raziskovanje slovenskih govorov nadaljevala in leta 2002 objavila monografijo Poljedelsko in vinogradniško izrazje v slovenski Istri, z zdaj objavljeno 2. knjigo Atlasa pa imamo na voljo zaokroženo sliko slovenskih obalnih govorov. V uvodu so pojasnjene težave, predvsem finančne, ki so zavlekle objavo 1. knjige tega atlasa, ki je končno izšla leta 2005 v Trstu kot izdaja Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu, medtem ko je za izdajo 2. knjige zmanjkalo sredstev. Neugodno situacijo sta uspešno razrešili Univerza na Primorskem in založba Annales. V uvodnih besedah je pojasnjena srž pojma jezikovni atlas; avtorica se sicer bolj ogreva za izraza kartografski prikaz in dialektološka geografija in poudarja pomen takega pristopa k študiju narečij in posameznih govorov od J. Gillérona dalje, torej od pravzaprav pionirskega načina zbiranja jezikovnega gradiva, kot je bil uporabljen za Atlas linguistique de la France z začetka preteklega stoletja. Kot velik dosežek navaja tudi za slovensko jezikoslovno vedo pomembni Atlante storico linguistico etnografico friulano, ASLEF (1972-1984). Dr. Cossuttova pojasnjuje, da je bila vprašalnica pripravljena po vzoru furlanskega jezikovnega atlasa, deloma prirejena in nekoliko 221 skrajšana, tako kot je bil ASLEF vir tudi za vprašalnico za leksikalni atlas Tržaške pokrajine. Informatorjem je bilo ponujenih 740 pojmov (torej ne dosti manj kot v furlanskem atlasu) in obdelanih je bilo 21 krajev slovenske Istre; mrežo raziskave je izdelal pok. dialektolog Tine Logar. V 1. knjigi so bila obdelana ista tematska, pomenska polja kot v Atlasu Tržaške pokrajine: pojavi v naravi in naravno okolje, rastlinstvo in živalstvo, človeško telo, družina, družinsko in družbeno življenje, 2. knjiga pa predstavlja izraze v slovenskih govorih Istre za kmečko orodje, pridelke, delo na polju in v hlevu, vrtne rastline, drevesa, opravila na vrtu, vinogradništvo, poklice in domača opravila, živinorejo in pridelavo mleka, gozdarstvo in predelavo lesa. Življenje slovenskega človeka na podeželju je torej s semantičnega vidika dobro osvetljeno. Nabrano in zapisano gradivo se ukvarja s predmetno stranjo, ne govori dosti o dejavnosti in zato so, skoraj samo ti, navedeni samostalniki, izrazi za konkretne reči. Ali vsaj samo pri teh najdemo kak romanski vpliv, ne pa pri sicer redkih glagolih, kot npr. rigati, (na)brusiti, kositi. Dovoljuje pa nabrano gradivo ne samo ustvariti si sliko o delu in zaposlitvi, ampak tudi o romanskem in deloma, čeprav manj, germanskem jezikovnem vplivu, saj se je del predmetov s svojimi imeni uveljavil že v stari Avstriji. Germanskega jezikovnega vpliva, torej avstrijske nemščine, je kar nekaj: pintar, tišlar, kramar/šefter, furman, putrih 'sodček za 20 litrov'. Kučer je vsesplošno, le redko se za ta poklic pojavita kočijaž ali furman; iz nemščine je štala (od prasca), daljnji vir je romanski, kot domneva ESSJ III, kar je verjetno tudi za prešo, gl. istotam. Za krompir vemo, da je sicer splošnoslovenska, a ne zelo stara, ne pred 18. stol. prevzeta nemška beseda Grundbirne. Romanski prispevek k besedju bi zahteval podrobnejšo obdelavo, kot jo moremo opraviti tu. Morda vendarle ni pretirano številen. Treba je pomisliti na to, da je bil vpliv Trsta in tržaške triestinščine izjemen, a da je bil italijanski, natančneje beneški živelj omejen na mesta, mesto samo pa vkleščeno v slovensko okolje. Tako mnenje navaja Giuseppe Vidossich, Studi sul dialetto triestino, Archeografo triestino, Nuova serie, vol. XXIII, Trieste 1899-1900, str. 256. Romanski vir se pojavlja v besedju za vino in vinogradništvo: latnik/pergola, karateu/bočic; za 'olido' najdemo največkrat zapisano štanjak: štanjak za muzit. Ob delu na polju se najde 222 za 'ledino' bared, za škropilnico žlefedur/žbrufadur, za 'cedilo' školadur. Med imeni za rastline je tista za 'vodno krešo' rukla, za mere za žito je obstala brenta (6o kg) in v opombah je pojasnjeno, da velja star 2 brenti. Za romanista je seveda najbolj privlačno ugotavljati, ali je kje prisotna glasovna podoba v tergestinščini, v stari varianti južne furlanščine. Ta je nedvomno močno vplivala na slovanske govore v Istri, jo je pa istrska beneščina izrinila iz Trsta in iz celotnega obalnega pasu. Najkasnejše besedilo te inačice furlanščine so v začetku 19. stoletja objavljeni Mainatijevi Dialoghi piacevoli in antico dialetto triestino, ravno z namenom, da se vsaj v pisani besedi ohrani spomin na staro govorico. Gradivo, nabrano za Atlas, nudi nekajkrat oporo za trditev, da je beseda prevzeta iz furlanščine, tako s palatalizacijo velara v besedah kot prašce (frl. fras'cie, it., ben. frasca) 'palica za grah'; za iz furlanščine prevzeto besedo imamo tudi že navedeni star (it. je staio ), zaradi dvoglasnika tudi puorton 'vrata, vhod', kuorte 'dvorišče', formentuon 'koruza', zaradi palatalizacije dentala iz stare furlanščine poč in pač, medtem ko je italijansko in triestinsko pozzo oz. poz iz lat. PUTEUS. Od izrazov za oblačila nam je najbolj privlačna hlača, včasih tudi v množinski obliki hlače. Ta romanski izraz, iz lat. CALCEA 'dolga nogavica' se rabi tudi v Reziji; ugotovil jo je v tem pomenu že znameniti poljski jezikoslovec Baudouin de Courtenay ob svojih pogostnih obiskih v Reziji in raziskavah tamkajšnjih slovenskih govorov: Kaj počneš? -Delam hlačo 'pletem nogavico'. Iz beneščine prevzete kalčiete so 'kratke moške nogavice'. Fižol je sicer iz latinščine (