UTRIP OBČINE LUKOVICA INFORMATIVNO ZABAVNI ČASOPIS Letnik2-št. 7 Mali srpan (julij) 2000 l/M}A OBČINA LUKOVICA V nakladi /550 izvodov. ROKOVNJACEV NABIRALNIK JE PREPOLN! Skupnost borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra, Združenje slovenskih častnikov Občine Kamnik, Organizacije združenja borcev in udeležencev NO/i občine Kamnik, Komenda, Mozirje, Celje, Žalec, Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš VAS VABIJO V NEDELJO, 6. AVGUSTA 2000 NA POHOD NA SIPEK v počastitev 57. obletnice ustanovitve VI. SNOUB Slavka Šlandra Srečanje ponudnikov bo ob 11. uri pri spomeniku Šlandrove brigade na Gabcrskih senožetih. Dohod z avtomobili je: - iz Blagovice čez Gaberje - iz tuhinjske smeri do Lipelj, od tu pol ure peš - z Rakitovca, od tu pol ure peš - od gostišča »KEKEC« dalje - peš pol ure. VABLJENI OBVESTILO! KSS Lukovica obvešča vse kmete in ostale zainteresirane, da bo letos organiziran obisk Kmetijsko-gozdarskega sejma v Gornji Radgoni v četrtek, 31. 8. 2000. Predviden je ogled sejma in obisk kmečkega turizma. Natančna ura odhoda bo objavljena v prihodnji izdaji časopisa Rokovnjač. Informacije in prijave po 17. 8. 2000 na tel. št. 01/72 35 116 ali na KSS Lukovica. Tomaž Močnik, univ. dipl. ing. Za člane uredniškega odbora je najtežje, kadar ne morejo objaviti vseh vaših prispevkov. Prav to se nam dogaja v zadnjem času, čeravno še vedno ni prispevkov vseh področij našega življenja, zato pa je o bolj popularnih temah napisanega toliko, da tudi v treh številkah ne bomo mogli objaviti vsega. V današnji boste prebrali o naših praznovanjih dneva državnosti. Celovito predstavitev Golčajske cerkve v luči bližajočih se dni evropske kulture pri nas. Pri vseh drugih člankih pa smo upoštevali čas prispetja in aktualnost. Ogorčenemu bralcu iz Blagovice, ki se jezi na nas, češ da zanemarjamo njihov prostor in premalo pišemo o blago-viških dogodkih, pa moram odgovoriti, da pišoči ljudje vedno lahko napišejo članek, in objavili ga bomo. V uredništvu pa nimamo dovolj stalnih dopisnikov, da bi lahko organizirali poročanje. Počitniške dejavnosti, ki so bile najavljene v prejšnji številki, so se pričele. Vsak ponedeljek, torek, sredo in petek bomo za otroke skrbeli od osme do petnajste ure v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici, kjer jim bo za prispevek 500 tolarjev zagotovljen tudi topli obrok. 1000 tolarjev pa bodo morali odšteti za izlet in topli obrok ob četrtkih. Izleti bodo seveda namenjeni spoznavanju naše domovine. Koliko časa bomo lahko to dejavnost izvajali, pa bo odvisno od prispevkov krajevnih skupnosti in podjetnikov ter njihovega razumevanja potreb mladih. Začetek teh dejavnosti je omogočila Krajevna skupnost Lukovica. Upamo, da bodo te vrstice spodbudile še koga. Vsi, ki vodimo te aktivnosti, to počnemo brezplačno, vendar je prispevek otrok le kar nekaj nižji od stroškov, zato so nam dodatna sredstva potrebna. Tudi program Mladi novinar je že v teku. Do kakšne mere ga bomo izpeljali pa bo odvisno od razumevanja Občine. Kaj hočemo, denar je vedno problem in s tem se soočamo tudi v Rokov-njaču. Sredstva, ki nam jih je namenil proračun, so izkoriščena, saj jih je bilo predvidenih le za šest številk. Na julijski seji občinskega sveta bomo izvedeli, kako naprej. Morda bo potrebno zamenjati odgovornega urednika, saj ta očitno ne zna gospodariti in se ukvarja le z vsebino časopisa, kar bi sicer morda kje drugje bilo tudi dovolj. Večkrat slišim mnenje, da pišemo premalo kritično. Verjemite, da se celo strinjam s tem mnenjem, vendar dvomim, da bi večja kritičnost prinesla rezultate. Morda bomo v naslednjih številkah vseeno poizkusili tudi to. Sicer pa brez kritičnosti le niso naši članki, le pazljivo jih je treba prebirati. Kritike pa nam le sporočajte, saj bomo le tako postali boljši. urednik KDO SE JE IZGUBIL? Konec maja so komunalci zbirali posebne odpadke v naši občini. Poglejmo, kaj vse so odpeljali na deponijo: 1470 kg akumulatorjev, 360 kg odpadne barve, 250 kg odpadnega olja, 15 kg pesticidov, 2 kg zdravil in 1 kg baterij. Skupno se je torej nabralo 2098 kg nevarnih odpadkov, kar kaže na to, da imamo vsaj dvakrat toliko odpadkov še vedno na naših domovih, ali pa smo jih morda deponirali kar v gozdu. Zbiranje teh odpadkov je organizirano enkrat letno, zato bi jih ob slovenskem povprečju moralo biti vsaj štirikrat toliko. Se res ne zavedamo, da taki odpadki v naravi škodujejo predvsem nam? Kaj ne bi bilo dobro pomisliti, da s takim onesnaževa- njem zastrupljamo zemljo in vode našim otrokom? Že dosedaj se je v gozdu in ob potokih odvrglo toliko strupenih snovi, da zaradi njih nastopajo odkloni pri razvoju otrok! Mar smo res izgubili vso pamet in ne vidimo posledic našega početja? V. G. Uredniški odbor: Člani: Maja Smrkolj, Monika Mol ar. J« >^k<> Jakopič, VinkoJeras, Iztok 1 >l>i eza Tehnični urednik: Božo Slu lica (.lavni in odgovorni urednik: Vi i Golob Lektor: Ivica ()<;< irevc Rokovnjač izhaja v nakladi 1550 izvodov, prejemaj« ga vsa gospodinjstva nadom. Naslov: l.ukovii a iu 1225 Lukovica Tisk: Kočevski tisk Oglasili smo se pri županu: ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA: Z UKREPI ODPRAVE ČRNIH TOČK JE DARS ŽE V ZAOSTANKU Glede na probleme, ki spremljajo gradnjo avtoceste skozi našo občino, sem se po nekatere odgovore napotila k županu Občine Lukovica, Anastaziju Živku Burji. Z njim sem se pogovarjala predvsem 0 težavah, ki nastajajo na odseku Vransko - Blagovica, 0 odpravi črnih točk, spregovorila pa sva tudi 0 kamnolomu v Lukovici. S čim - s katerimi objekti in sanacijami je Občina Lukovica pogojevala izdajo soglasja k lokacijskemu dovoljenju za gradnjo avtocestnih odsekov Vransko-Blagovica in Blagovica-Šentjakob? Kako so potekala ta pogajanja? "Na začetku moram povedati, da sem sam sodeloval pri ustanovitvi Komisije za spremljanje priprav in gradnjo avtoceste. V prvem mandatu SO njeno sestavo predlagale krajevne skupnosti, a sem dobil občutek, da so njihovi predstavniki bolj kot interese KS zastopali lastne interese, zato sem v svojem drugem mandatu njeno sestavo določil sam. Tako SO danes v komisiji poleg njenega predsednika, g. Miklavca in pristojnega za komunalo, g. Cerarja, predsedniki krajevnih skupnosti v naši občini." Kaj od obljubljenega se je že uresničilo na odseku Trojane-Blagovica? "Odsek se gradi intenzivno, a opažamo, da Družba za državne ceste individualno rešuje probleme, ki se pojavljajo, ne da bi v pogovore vključili tudi občino. Tudi krajani sami se ne obrnejo na občino, kritika tako včasih leti na nas, čeprav nas o stanju nihče ne obvesti. Občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep, da se morajo vsi načrtovani ukrepi izvesti pred glavnimi gradbenimi deli. Terminski plani za odpravo denimo črnih točk na magistralki G10 so bili podani na operativnih sestankih pred dvema letoma, a se stalno prestavljajo iz različnih vzrokov." Kakšni so zaostanki pri izvedbi ukrepov? "Po navedbah DDG-ja nastajajo za niude zaradi odkupa zemljišča, Potrebnih za ureditev levih zavijalcev in križišč na G10, kar nI res, saj je trenutno pripravljenih več zemljišč, kot jih DDC potrebuje glede na to, da lahko zaradi gneče izvaja le 4 ukrepe na leto, Vsega skupaj je predvidenih 19 ukrepov odprave črnih točk, ki naj bi bili izvedeni v petih letih, a glede na trenutni tempo se bojim, da se bo izvedba zavlekla na šest do sedem let." Kaj je s križiščem na Trojanah? Krajani ne nameravajo popuščati v svojih zahtevah. "Krajani niso zadovoljni z idejnim projektom DARS-a, zato bosta sedaj projekte pripravila Še dva neodvisna projektanta, da bi preverila tehnično najbolj ustrezne možnosti. Dosedanje rešitve je poleg krajanov vedno zavrnila tudi občina, ki tudi vztraja na levih zavijalcih, a moram povedati, da imam občutek, da se krajani premalo zavedajo, da je občina njihov predstavnik. Zanimivo je to, da so se črne točke v občini spodbijale s štetjem l^rometa in križišče na Trojanah je eno izmed tistih, kjer bodo levi zavij alci opravičljivi tudi po odprtju avtoceste, pa jih ravno tukaj nočejo urediti. Kar me čudi, je, da me nihče na Trojanah ne vpraša, kaj je z Orehovico oz. zakaj se projekt ureditve Orchovice ne bo izvedel, saj bi zagotovil poleg komunalne ureditve tudi nova delovna mesta. DARS je samovoljno spremenil svoj projekt in se odločil, da se bo material, ki je bil namenjen za na-sutje Orehovice, vozil v Zasavje. Ob tem bi rad povedal še, da je Občina Lukovica storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je Gostinsko podjetje Tro- jane v Lukovici dobilo lokacijo za gradnjo objektov ob avtocesti." Kako se rešujejo problemi, povezani s kamnolomom v Lukovici? "Na občino prihajajo zahtevki krajanov za odškodnino, vendar ni postavljenih meril, iz katerih bi bilo razvidno, ali je bila škoda dejansko povzročena. Zaenkrat SO se izvedle meritve za hrup, potrebno pa je izvesti še meritve za prašenje. Po mojem mnenju občina ni pravi naslov za izplačilo odškodnin, lahko pa zahtevke zbira. Vsi zahtevki tudi niso povsem opravičljivi, saj zahtevajo odškodnino tudi tisti, ki ne živijo v Lukovici, zaradi česar sklepam, da so bili zahtevki napisani po obrazcu. Zbira se dokumentacija za ureditev izvoza iz kamnoloma med Lukovico in Trnjavo, a Ministrstvo za okolje in prostor še ni izdalo potrebnega mnenja UE Domžale, da bi ta lahko izdala soglasje za gradnjo." Bi radi za konec še kaj dodali? "Povedal bi rad, da je bil to moj prvi pogovor za kokovnjača, čeprav ta izhaja že več kot pol leta." Z županom sem se pogovarjala Maja Smrkolj. Turistično društvo Preserje pri Lukovici vabi 13. K. 2000 na veliko, že peto Mednarodno kmečko olimpiado z začetkom ob 14. uri Na kateri bodo tekmovale ekipe i/. Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Tekmovalo se bo v petih igrah, te so: • sestavljanje in razstavljanje starega kmečkega voza, • skladanje plohov z letvami (španglanje), • žaganje metrskega tramička na tri enake dele, • skladanje 1 m5 klaftrskih drv (križ varianta), • spravljanje sena v kopico z razstiljanjem. V ekipi naj bodo trije tekmovalci, ne glede na spol in starost Za vse informacije in predhodne prijave pokličite na tel.: 01-7235-642 ali 01-7235-660. Po igrah vas bo zabaval ansambel VIHARNIK Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno! Vabljeni! LETOS SMO PRAZNOVALI V ŠENTVIDU Med 22. in 25. junijem so v Občini Lukovica potekale prireditve v čast dnevu državnosti in tudi prazniku KS Pre-voje. Prireditve so se pričele v četrtek, 22. junija, ko so se ob zadnjem bajerju na Prevojah zbrali tekaški navdušenci, in se nadaljevale v petek z otvoritvijo razstave slovenskih občinskih ter starih plemiških in cerkvenih grbov. Otvoritvi je sledilo predavanje patra Ivana Tomažiča z Dunaja o izvoru Slovencev. Prireditve so dosegle vrh v soboto, in sicer z mašo za domovino v cerkvi v Šentvidu, sledil je sprejem pri županu in podelitev priznanj najboljšim učencem OŠ Janka Kersnika in oddelka Glasbene šole Domžale v Kulturnem domu v Šentvidu. Vrh je praznovanje doseglo zvečer s slavnostno akademijo in kresom. Žal je bilo nedeljsko dopoldne deževno, zato so balinarji merili svoje moči pri Škarju 2. julija. Sobotno popoldne, 24. junija, je malo pred šesto popoldne zvon povabil ljudi v cerkev, kjer se je pričelo praznovanje dneva državnosti z mašo za domovino. Po maši, ki jo je daroval g. Andrej Svete, so se nekateri že odpravili na prireditveni prostor za Kulturnim domom v Šentvidu, kjer naj bi potekala osrednja prireditev v naši občini. Mnogi pa so se ravnokar pripeljali in vstopili v dvorano Kulturnega doma, kjer so najboljši učenci OŠ Janka Kersnika in oddelka Glasbene šole s s svojimi starši že čakali, da jih nagovori župan, g. Anastazij Živko Burja. Vsi najboljši učenci so dobili spominsko darilo (knjigo) in za popotnico, da bodo tako tudi nadaljevali, vzpodbudo gospoda župana. Prireditev je popestril MPZ OŠ Janka Kersnika pod vodstvom Marije Perko in recitatorji. Na prireditvenem prostoru za Kulturnim domom si komaj našel prostor. Obiskovalci, predvsem pa organizatorji in nastopajoči smo zaskrbljeno pogledovali v črno nebo, od koder so grozili črni oblaki. Zvoki himne, ki so jo ob spremljavi Godbe Lukovica zapeli pevci Šentviškega zvona, so pregnali strah -slavje se je pričelo. Na himno se je navezovalo spominsko veteransko dejanje, sugestivno besedilo o časti, domoljubju in simbolih slovenstva, ki nas spremljajo že skozi vso slovensko zgodovino, na vsakem koraku, vsak dan: rdeč nagelj, kamen s Triglava, vejica pelina, rdeče vino, sol, bodalo. Marsikomu so se besede dotaknile srca . "Že smo z lahkotnimi koraki in počitniško razpoloženi zakorakali v poletje. Pomlad se je razrasla, zamenjali sta jo zrelost in poletna širina. In takoj po kresu se Slovenci ponosno poklonimo naši mladi, samostojni državi. Tudi prebivalci Občine Lukovica smo ponosni, da gradimo sedanjost in postavljamo temelje prihodnosti." - Tako je napovedovalec nagovoril pisano množico, ki se je zbrala na prireditvenem prostoru. Nato je pred platno, s slikovitimi motivi Prevoj, Šentvida, Vrbe, Imovice, Lukovice, Brda in Gradišč stopil župan, g. Anastazij Živko Burja. Pozdravne besede niso bile samo to, poudaril je, da se Slovenci svojega državotvornega praznika vedno bolj zavedamo in ga tudi bolj osveščeni praznujemo. Tokrat smo slavnostnega govornika poiskali kar v svoji sredi. Da pove nekaj svojih misli o domovini in tudi našem odnosu do nje, smo naprosili dr. Stanka Pelca, prodekana Pedagoške fakultete v Ljubljani. V srce nam je segla pravljica o Domovini - materi in njenih otrocih. Pozitivna dejanja, strpnost med otroki in pripravljenost za delo, so tisti elementi, ki pozitivno naravnavajo odnose med materjo in otroki. Medtem se je znočilo in pravljica o materi Domovini in njenih otrocih se je pričela: Pred nami se je od vrtela slovenska zgodovina s svojimi mejniki od naselitve, pokristjanjevanja, uveljavitve slovenščine kot knjižnega jezika, prvega zavedanja, da smo narod, preko velikih mož 19- stoletja, Prešerna, Slomška, do 20. stol., do prelomne noči I. 1991: "Junijski večer pred devetimi leti je bil ves topel in mehak, poln vonja zrelih žit in razkošnih trav. Ljubljana je žarela v lučeh zanosa, ko se je nad skupščino vi- soko dvignila slovenska zastava z. našimi simboli državnosti." V večstoletni slovenski zgoelovini imajo svoje, in ne neopazno mesto tudi prebivalci današnje Občine Lukovica. Kar nekaj mož iz teh krajev se je zapisalo v zgodovino slovenskega naroda, od Jovana Vesela Koseškega, Jakoba Zupana, Prana Maslja Podlimbarskcga do Janka Kersnika in v novejšem času Franceta Maroka ter Oskarja Deva. "Pa me vprašaš: Kaj pa danes? Kakšni ljudje živijo tu? In ti odgovorim: Kleni, kot so bili kleni njihovi dedje. Napredni, ponosni, delovni in kritični. Želijo si napredka, želijo v korak s časom - želijo živeti v sodobnih vaseh, v mirnem in prijaznem okolju, kjer se bodo po napornem delu spočili v hladu domače sence." Prireditev, ki si jo je zamislil in režiral Matej Kotnik, je bila zamišljena kot celota, ki gledalca pritegne od začetka do konca, ne pa kot niz točk nastopajočih. Vezno besedilo (Marta Keržan in Mojca Stozsickv), pogovor dveh prijateljev, ki se je navezoval na njuna razmišljanja o Slovencih in slovenstvu, so dopolnjevale igrane slike na dveh vozovih. Tako so se pred gleelalce najprej pripeljali Bogomila, Črtomir in menih, nato Trubar, za njim 5 so v deželo vdrli Turki, ki so gledalce še posebej navdušili, sledil je Prešeren in za njim Janko Kersnik, proti koncu se je pripeljal še Alojzij SkofiC, Scene SO se menjavale, dogajanje pa je teklo, podprto z odlično glasbo (Dominik Krt). Zaključek je bil simboličen: praznik državnosti, ki so ga simbolizirali veterani vojne za Slovenijo in častna enota slovenske vojske, zavilirale so slovenske zastave, zapel je zbor, zaigrala je godba, oglasili so se zvonovi. Na .sosednjem travniku je z živim plamenom zagorel kres in množico obiskovalcev zvabil v svojo bližino. Proti enajsti se je množica , nasmejana in zadovoljnih obrazov, začela razhajati. Veseli nas, da je bilo praznovanje lepo, da sle z naklonjenostjo sprejeli naš trud, veseli nas tudi, da je prireditev presegla lokalne okvire, tako z nastopajočimi kot z obiskovalci. Skupaj smo preživeli bogat večer. V pozni nočni uri (ob treh zjutraj) je celotno osrednjo prireditev predvajala tudi radijska postaja Radio Ognjišče, prireditev je posneta na videokaseto, ki se jo lahko naroči pri Marti Keržan, Prevoje «9 (tel. 735 109). Cena kasete je 2500 sit. Marta Keržan SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, DRAGI GOSTJE Vsaj dvakrat na leto, ko praznujemo dan samostojnosti in dan državnosti, imamo nadvse lepo priložnost, da se vprašamo: "Kaj nam ji' prinesla ta naša nova, mlada država? Se v njej res živi bolje, kot se je v stari? Kako bi bilo, če osamosvojitve ne bi bilo?" Enega samega in za vse veljavnega odgovora ni. Vsak od nas po svoje doživlja to novo državo, vsak po svoje občuti radosti in tegobe, ki jih je prinesla. In če smo čisto iskreni, za vse res ne more biti kriva država. Marsikaj je odvisno predvsem od nas samih in od ljudi, s katerimi imamo opravka vsak dan, pa naj imajo kakšno zvezo z državo ali pa nobene. Tudi jaz doživljam nove čase po svoje in ttioj pogled na življenje v novi državi nikakor ni povsem enak pogledom slehernega od vas. Lahko da o mnogih Stvareh razmišljamo podobno, o vseh enako pa ne moremo. Prav je, da smo si med seboj različni, sicer bi bil neskončen dolgčas. Ni pa prav, če hočemo vse okrog nas prepričati, tla je prava le naša resnica, tla je edino zveličaven le naš pogled na življenje. Tega smo bili vajeni v prejšnji državi in tudi v tej se najdejo taki, ki bi želeli oznanjati in vsiljevati svojo resnico drugim. Moj današnji namen nikakor ni, da bi Vas prepričeval, kako prav in pošteno bi bilo, če bi pritrdili sleherni besedi, ki jo 'zrečem. Kot slavnostni govornik vam želim povedali le nekaj svojih misli, vam Odkriti nekaj svojih pogledov na našo domovino in državo in na življenje v njej. Z menoj se lahko strinjate ali pa tudi ne. O demokraciji bomo v teh krajih lahko govorili šele takrat, ko bomo lahko drug drugemu povedali svoje različno ali celo povsem nasprotno mnenje, ne tla bi se zaradi le razlike začeli zmerjati ali celo sovražiti med seboj. Če bi hotel povedati nekaj stvari o naši domovini s pravljico, bi to naredil takole. "Nekoč je živela majhna, resnično majcena Domovina. Bila je lako majhna, da je bilo vanjo mogoče spraviti komaj milijon ali dva Slovencev in drugih, z njimi živečih. Kot vsaka dobra mati je skrbela za svoje otroke, kolikor dobro je le mogla. Vendar ji ni bilo ved no lahko. Bili so časi, ko je bilo kruha za vse njene otroke premalo in mnogi so morali po svetu s trebuhom za kruhom, In bili so časi, ko so bili njeni otroci sjirli med seboj. Nekateri so morali zaradi tega v prerani grob, drugi so se raztepli po svetu, In mali Domovina je na skrivaj pretakala solze. Za vsakega svojega otroka ji je bilo hudo, saj matere ljubijo svoje otroke tudi, če so poredni. Otroci pa, kakor da niso videli njenih solza, nikakor niso mogli pozabiti sinjih prepirov. Celo tedaj ne, ko so materi končno poklonili lepo novo obleko, ki so ji rekli samostojna država. Kaj jia mati Domovina? Še naprej je ljubila svoje otroke, še naprej prizadevno skrbela in verjela, da bodo njeni otroci kmalu odrasli v zrele in odgovorne može in žene, ki bodo znali vračati materi njeno ljubezen in dobroto, ki se bodo Spoštovali med seboj, pozabili na svoje otroške zamere in se spominjali otroških pobalinstev kot nečesa, kar je del otroštva in brez česar ne moremo odrasti, ko pa enkrat odrastemo, jih ne rabimo več. To je verjela mati Domovina in v tej veri živela src*, no do konca svojih dni...." Domovina je najbrž večini ljudi zelo pomembna. Ce bi ne bila, bi je ne Izrabljali takšni in drugačni oblastniki. Saj se še spomnite tistih znanih besed: "Za boga in domovino...." ali pa "Za domovino s Titom..." Kdor ne ljubi domovine, ta ne more bili srečen. Vedno znova se spomnim verza, ki pravi: "Domovina, ti si kakor zdravje, ceniti te ne zna, kdor te ni izgubil." i.e zakaj nam je iako pomembna? Zato, ker je domovina več kot le svet okrog nas, ves poln lepote, več kot le travniki in sadovnjaki, ki se kopljejo v žarkih jutranjega sonca. Več kot samo varnost in zavetje pred krutim svetom. To so tudi ljudje, ki so nam dali največji tlel sebe, naši starši, bratje, sestre in prijatelji. Težko je biti srečen brez vsega tega. Domovino smo imeli tudi preti osamosvojitvijo. In zame ni bila slaba domovina. Bil sem mlajši in ko si mlajši, se ti vse zdi lepše, se ti vse ztli lažje, vse dosegljivo, Imel sem očeta, imel sem staro mamo, danes ju ni več meti nami. Zame tisti časi niso bili svinčeni. Spomin nanje je prijeten. Toda ne mislite, da dvomim o pravilnosti naše najpomembnejše odločitve v zadnjem stoletju. Prepričan sem, tla je bila odločitev, ki smo jo kot narod tako enotno sprejeli pred skoraj desetletjem in pred tleveti- —T^r rrrrfnri mi leti, tudi s krvjo naših sodržavljanov, uresničili, edina pravilna in edina možna v tedanjih razmerah. Spomini na zadnja leta Jugoslavije, ko domovina veliki večini Slovencev ni bila več domovina, ko ni bilo več občutka varnosti, ko sem na sprehodih po naših gozdovih premišljeval o tem, ali se ne bodo morda spremenili v zatočišča vseh mogočih čelniških, ustaških in ne vem kakšnih zločincev, so vse prej kot veseli. Takrat je bilo malo upanja in veliko črnih scenarijev za slovensko prihodnost. Vesel sem, da smo tetlaj imeli odločne ljudi, ki so krmilo naše nastajajoče države znali obrniti na pravi način in v pravo smer. Ne zanima me, ali je šlo zgolj za splet srečnih okoliščin ali pa za tlolgo načrtovan in dobro voden projekt. Pomembno je, da smo se izvili iz. objema groteskno propadajoče države, ki je svoje državljane vlekla v brezno bede in obupa. Kako to izgleda, lahko vidimo v ostanku naše nekdanje skupne države. Zato pravim, prav je, tla se veselimo naše državnosti, čeprav tudi v novi državi ni vse tako, kot si želimo. Na nas je, tla si prizadevamo stvari, ki nam niso všeč, spremeniti na bolje. Imamo drŽavo, skrbimo zanjo in ne odpovejmo se ji preveč zlahka. Če jo bomo spet izgubili,je ne bo več lahko dobiti nazaj. Naj torej živi naša neodvisna, suverena država Slovenija še mnogo let in naj nam ostane prijetna in ljuba domovina. dr. Stanko Pele RAZSTAVA DRUŠTVA HERALDICA SLOVENKA 0 SLOVENSKIH GRBIH V Kulturnem domu v Šentvidu je v petek, 23. proslave ob dnevu državnosti in KS Prevoje se zahvaljujeta vsein, ki ste kakorkoli prispevali, da so prireditve od 22. do 25. junija lepo uspe le, posebno pa še ob nad vse uspešni slavnostni akademiji, ki jo je obiskalo preko 700 ljudi. Posebej pa se zahvaljujem« >. -županu in Občini Lukovica za pod poro in ponn k . - govorniku tir. Stanku Pelcu za Vzpodbudne besede o domovini, -g. župniku Andreju Svetelti za tiaro vanje mase za domovino in pomoč, - odboru za družbene in društvene dejavnosti pri Občini Lukovici, posebej še Darku St 11 piti, ki je med drugim poskrbel tudi za sceni>, oblikovali eni programa, - nastopajočim (igralcem KUDaJanki > Kersnik iz Lukovice in drugim, Godbi Lukovica, MeP/. Šentviški zvon, pove /< ivalcema), - veteranom vojne za Slovenijo in častni enoti slovenske vojske, - kmečkim ženam za slatlke dobrote, - narodnim nošam, 1 .I) Prevoje, ki je skrbelo za varnost, - Kl II) Krasnja in OŠ Janka Kersnika za panoje, -g. Jožetu l.joveu za zbirko gibov, patru Ivanu Tomažiču za doživeto predavanje o izvoru Slovencev, Šahov skemu društvu Črni graben, -organizatorjem teka in balinarskega turnirja, - Turističnemu društvu (Iradlši e - ter vsem občanom, ki so nesebično pomagali pri Izvedbi. Zahvala še naslednjim sponzorjem: - Občini Lukovica, - Kriznar d.O.O., Imovii a. - Meti - eko d.o.o., Šentvid, Napredku I )0nižale, - Mizarstvu Stupica, Šentvid, Grastu - Kamnolom, Lukovica Srečku Brvarju, trgovini Spina iz Šentvida, ( r( »Stilni Skarja, Prevr >je, Obrtni zadrugi ZORA, Mengeš, Zavarovalnici Triglav, Domžale. Ljubljanski banki Domžale, Gostinskemu podjetju Konšek, Tro jane. - Sahari, Vir, - Bufetu Raca, Domžale, AS Domžale remont, Domžale, I leliosu, Kollčevo. MEMORIAL ALOJZA SKOFICA V BALINANJU Balinišče pri Gostilni Skarja; začetek tekmovanja v nedeljo, 25. 6., ob 9., uri se prestavi dvakrat po eno uro zaradi močnega dežja, a igralci vztrajajo, da bodo igrali tudi v dežju. Odločitev <> prekinitvi in prestavitvi tekmovanja na naslednjo nedeljo je bila težka, vendar se je kasneje pokazalo, tla upravičena. V soboto, 1. 7., ob 20. uri, se je pričelo žrebanje tekmovalnih parov. Zbralo se je šest ekip: Lukovica, Zgornje Loke, Prevoje Škarja, Rafolče, Prevoje ženske, in Šentvid. V nedeljo, 2. 7„ ob 8. uri, se prične tekmovanje v čelvorkah. Ker je posamezna igra trajala eno uro, je tekmovanje trajalo kar ves dan. Moram vam povedati, tla je že v začetku zmagala ekipa Zgornjih Lok in tudi za naprej prekrižala račune ostalim ekipam. Imeli Predstavnica ekipe Prevoje - ženske prejema priznanje in pokal za tretje mesto v balinanju. Podeljuje Danilo Kastelic so s seboj svoje navijače in bučno proslavljali vsako dobljeno točko. Vsi papirnati favoriti so potegnili krajši konec, kar je dalo tekmovanju še posebno vzdušje. Gledalci in navijanje je naredilo svoje in tako je na kraju slavila ekipa iz Rafolč, drugo mesto Zgornje Loke, tretje mesto pa ekipa Prevoj ženske, kar je bilo tudi prvovrstno presenečenje, Podelili smo priznanja in pokale najboljšim, posebno priznanje pa je dobil najstarejši udeleženec tekmovanja g. Jože Kepic iz Šentvida. Po končanem tekmovanju smo bližali v krog vsak po tri mele. Otl štiridesetih prijavljenih je najbolje bližal g. Anton Kvetler in tudi prejel priznanje Alojzija Škofica. Nato smo vsi odhiteli gledat pred televizorje mrzlico finala Evropskega prvenstva v nogometu. Danilo Kastelic ODPRTJE OPRAVUENIH KOMUNALNIH DEL V KS RAFOLČE Dne 1. 7. 2000 je v Dupcljnah potekala otvoritev opravljenih komunalnih del. Na prireditev, ki .se je začela ob 11. uri, je na naše presenečenje prišlo precej krajanov. Seveda pa so se na naše vabilo vljudno odvzvali tudi Župan, referent za komunalne zadeve, občinska uprava, g. župnik in svetniki Občine Lukovica. Poudarek na prireditvi je bil predvsem na predstavitvi opravljenih del od leta 1997. Čeprav smo majhna in skromna krajevna skupnost, si trdno prizadevamo, da bi izboljšali življenjski prostor s prostovoljnim delom in zbranimi sredstvi krajanov. Od 1997. leta smo v naši krajevni skupnosti s skupnimi močmi in s pomočjo občine Lukovica asfaltirali cesto od telefonske govorilnice do cerkve v Rafolčah ter cesto v Stražo, sanirali strugo Vrševnika pri Kovaču v Rafolčah in napeljali vodovod v Dupeljne. Zaradi velikega prizadevanja za ureditev prostora pa upamo na novo opravljen nalogo, ki naj bi bila asfaltiranje ceste skozi vas Dupeljne. Skušali pa bomo zbrati se toliko sredstev, da bi poleg tega napeljali še javno razsvetljavo. Trenutno pa je v teku pridobivanje dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v vasi Rafolče in zgornjega dela Vrhovelj, kar pa ni tako majhna naloga. Poleg navedenih pohval za opravljena dela in prihodnjih načrtov smo imeli na programu še nekaj zabavnih točk. Zaigrala nam je Lukoviška godba ter zapeli so otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Grošelj. Seveda pa nismo smeli zamuditi tradicionalnega opravila pri otvoritvi vodovoda. Zato sta predsednik gradbenega odbora g. Janez Bernot in župan prva okusila vodo, ki pa jo je še prej blagoslovil g. župnik Andrej Svete. Da pa je potekalo bolj slavnostno, smo s podelitvijo priznanj presenetili najbolj prizadevne. Se za manjši dodatek pa so poskrbeli prevojski gasilci, ki so preizkušali pritisk v ceveh. Na koncu pa smo poskrbeli, da naši trebuhi niso odšli domov prazni. Postregli smo si lahko Z okusnimi pri-boljški in tisti, ki so bili doma kje v bližini, so si lahko mirne volje privoščili kakšno kapljico več. Ob vsem tem pa smo se še veselo zavrteli ob zvokih ansambla Vrhovec. Veseli smo, da se je vse skupaj dobro izteklo, saj smo si to tudi zaslužili. Zato najlepša hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani. Lep pozdrav, Špela Kveder ZAKAJ TE HISE SE STOJIJO V Krošnji.. n POZDRAV POČITNICAM Otroci zaslužene počitnice že veselo uživajo. In prav je lako, kajli vročina, ki nam jo je narava to leto lako radodarno namenila, je primerna kvečjemu za lo. Za prav posebno prijeten konec šolskega leta so otroci tretjega razreda podružnične šole v Blagovici, skupaj z Učiteljico Marjano Erjavec naredili zaključni piknik s športno družabnimi igrami. Piknik so imeli na prostranem travniku ob hladnem gozdu v Pele linjku. Pri športnih igrah so se pomerili v metanju žoge na obroče, nogometu med deklicami in dečki, igro z. žogo na izpadanje, v preskakovanju s kolebnico, prenašanju nahrbtnikov in še kaj. Igre so jih utrudile in zlačnile, zato so si privoščili malico, ki so jo prinesli s se- DAN ODPRTIH VRAT Na osnovni šoli Janko Kersnik Brdo se dogaja veliko zanimivih stvari. V soboto 13. 5. 2000, ji' imela šola dan odprtih vrat. To je dan, ko šola pred stavi svoje delo skozi vse šolsko leto. Vse skupaj se je začelo ob .8. uri zjutraj, takrat je bilo se malo obiskovalcev. Začeli SO z. delom v delavnicah, kjer so delali različni' stvari. Povsod se je nekaj dogajalo. Živahno je bilo tudi na obeh hodnikih in v pritličju. Na Zgornjem hodniku so si obiskovalci lahko ogledali razne igrice, pili smo angleški čaj, lahko smo poskrbeli za lepo lelo in pogledali, kaj se dogaja pri turističnem krožku. Kupili smo lahko Ciklamo, to je šolski časopis., v spodnjem hodniku so se večinoma predstavili posamezni razredi, živahno je bilo tudi v knjižnici, Aktivni so bili tudi mali šo-larčki. V razredu tehnike v pritličju smo si ogledali naše izdelke. V likovni učilnici pa smo lahko kupili razne izdelke ali pa iili izdelali. V telovadnici so bile ka.šaikar Ske tekme in podobno. Jaz sem delal kot fotoreporter, ker sem slikal malo zase, nekaj za šolo, predvsem pa za Kokov-njača. Zelo sem si' zabaval in mislim, da so VSi starši in učenci videli in slišali kaj novega. Jan Porlč 6.1). razred boj. Za posladek je poskrbela ena od mamic, ki je vse pogostila z lučkami. Učiteljica Marjana Erjavec je povedala, da SO tudi imeli zaključni izlet oziroma družboslovno naravoslovni tabor na Veliki planini, kjer so spoznavali njene naravne lepote. Predstavili so se tudi v šolskem glasilu s svojimi šolskimi in ob- šolskimi dejavnostmi. V spominu trelješolcev pa bo piknik ostal tudi zalo, ker jih je čakalo presenečenje. Iz. prijetne utrujenosti jih je zdramilo veselo cingljanje zvončkov. Po travniku je pripeljal Miro Benkovič svojega konjička, vpreženega v zaprav-Ijivčka. Kar nekaj voženj ji' moral opraviti, da so si' na vozli zvrstili vsi otroci in tudi učiteljica. Otroci so bili ti' skromne pozornosti zelo veseli. Milena Bradač OBVESTILO STARŠEM UČENCEV 3. RAZREDA OŠ JANKA KERSNIKA BRDO Na naročilnici za izposojo tube nikov iz učbeniškega sklada (vsi učenci so jo dobili konec šolskega leti) je bilo pomotoma Izpuščeno obvestilo, da si bodo septembra učenci 3.r na Brdu, v Krašnji in v Blagovici lahko izposodili tudi tube nik za angleški jezik, CHATTERBOX. PUPIL s BOOK i, ki ni bil uvrščen v učbeniški sklad. Naročila za la ucbe nik bodo ucenc i septembra oddali v šoli in poravnali tudi izposojnino Za omenjeno napako se vam opravičujem, IN ŠE DODATNO OBVESTILO VSEM STARŠEM ŠOLOOBVEZNIH OTROK: Iz Mladinske knjige v Domžalah so Sporočili, da si želijo obiskov staršev, ki Iščete šolski' potrebščine in ostale pripomočke za pouk sedaj, v počit niškem času. Tako septembra ne bo prehude gneče, sebi pa boste prihranili dragoceni čas. Starši učencev Oš Janka Kersnika pa za šolo lahko kupujete ludi v trgovini Domino v Lukovici. Knjižničarka na OS Janka Kersnika Brdo. Danica Juhart JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001 1. člen Razpišeta se 2 Štipendiji za šolsko leto 2000/2001, in sina- ena za dijaka in ena za študij na fakulteti. 2. člen Prosilci morajo prijavi na razpis priložiti: a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole oziroma fakultete; b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; c) potrdilo o državljanstvu Republike Sle )i enije; d) potrdilo upravnega organa (doka žilo) o stalnem prebivališču v Občini Lukovica; e) življenjepis; f) dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana za preteklo leto: - odločbe davčnega urada ci odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine, - odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, - potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev za starše, ki v preteklem letu niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, - potrdilo izplačevalca dohodkov oz. prejemkov za družinske člani-, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v RS - potrdila o letnih zneskih preživnin, - potrdilo izplačevalca o izplačanih bruto pokojninah in nadomestilih v skladu s pteoptoi o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju, - dokazilo o statusu za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov (dijak, Študent, iskalec, zaposlitve, brezposeln - aktiven iskalec zaposlitvi', dru go) - upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo, - potrdilo davčnega urada o premoženjskem stanju vseh družinskih članov - gospodinjski listi - upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo, g) izjava kandidata, da ne prejema drugih prihodkov iz naslova štipendij in drugih pomoči. Nepopolne vlogi' se ne upoštevajo. Naknadno prosilec lahko prinese le odločbe o dohodnini ali odločbi' o odmeri ilavka iz. dejavnosti za preteklo leto, ki jih upravni organi do razpisanega roka za oddajo vlog za podelitev štipendij še niso izdali. 3. člen Prosilci vložijo prijavo na razpis skupaj z. zahtevano dokumentacijo do vključno 10. oktobra 2000 na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako »štipendije za šolsko leto 2000/2001«. 4. člen Prosilci bodo o izbiri kandidatov za štipendije pisno obveščeni v roku 15 ilni po izbiri. Župan Anastazij Živko Burja, l.r. SOCIALNI PROBLEM - VRTEC V občini Lukovica nimamo vrtca. Imamo pa majhne otroke. Zaradi tega smo prisiljeni otroke voziti v občino Domžale, kjer tudi nimajo vrtcev in "prostih mest". No, za 70 (sedemdeset) predšolskih otrok je prostora v tlom-žalskih vrtcih. Kam pa naj damo "viške"? Če bi imeli toliko denarnega "viška", menim, da razporeditev le-tega ne bi bil problem. Sem žena in mamica treh otrok. Najstarejši šteje štiri, potem dve leti in pol, ter devet mesecev. Do sedaj sem jih s pomočjo mame pazila doma, saj sem bila tudi sama večinoma na porodniškem "dopustu". Mama je stara že 75 let. Z možem sva zaposlena (hvala Bogu!) ter imava manjšo kmetijo. Iz navedenih vzrokov sva se odločila, tla zaupava var-Stvo otrok vzgojni ustanovi. Vložila sva prošnjo v vrtec Urša. Menila sva, da so vrtci med seboj povezani (izjemoma menda vrtec Dominik Savio). Kako naj bi sicer 70 lukoviških občanov, mlajših od 6 let, razporedili v vse domžalske vrtce? Kljub temu, da sva izpolnjevala vse pogoje, sva dne 31- 5. 2000 dobila zavrnjeno prošnjo. Na pritožbo še vedno nimam odgovora. Nimam tudi nobenih "zvez" in ne "debelih kuvert". Nimamo pogojev, da bi šli na dopust za 24 ur. Imam pa tri otroke. Kaj res nimamo nobenih možnosti za varstvo otrok v vsej domžalski občini? Sramota! Zal morajo moji in še nekateri "viški" iz. občine Lukovica pojesti to "župo" vročo. Upam pa, da bodo čimprej deležni vsaj sladice ali drugače rečeno - vrtca v občini Lukovica. Do takrat pa bodo morali otroci odraščati ob sivolasih starih mamah, vožnjah na traktorju in podobno, Otroke sprejemamo, ker jih imamo radi, so tlel nas in nam bogatijo življenje. Zaradi tega smo jim dolžni omogočiti pravico do varnega, srečnega in zdravega otroštva. Če se ne bi sama soočila s to občutljivo socialno problematiko obeh občin, tega problema verjetno ne bi opazila. Verjamem pa, da je še veliko mladih družin, ki imajo poleg problema vrtca še ostale socialne težave. Upam, da boste vsi odgovorni naredili nekaj konkretnega v zvezi s tem problemom in znali prisluhniti vsem občanom: - tistim, ki se vozijo z mercedesi; - tistim, ki se vozijo z jugoti; - tistim, ki se vozijo s kolesi, motorji in traktorji; - tistim, ki hodijo peš; - tistim, ki se vozijo v otroških vozičkih; - tistim, ki se vozijo v invalidskih vozičkih in tudi tistim, ki sploh ne morejo hoditi, VSI SMO III IN ŽIVIMO! NE POZABITE NA NAS! Pripis; Kavno danes sem dobila odgovor na pritožbo. Eden je sprejel, drugi ne. ISCG DOMŽALE A V T OJŠ OLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 PRICETEK TEČAJA: ®[b H^o fflffS OBISK VRHUNSKEGA ALPINISTA TOMAŽA HUMARJA NA OŠ JANKA KERSNIKA -BRDO Na OŠ Janka Kersnika že precej let deluje planinski krožek. Letos sta krožek vodila Dušan Prašnikar in Tadeja Češka. Učenci se krožka radi udeležujemo, še posebno takrat, ko je na programu izlet. Učimo se o nevarnostih V gorah, na kaj moramo biti pozorni, o opremi.... Gore nas privlačijo, saj nam lahko nudijo več, kot pa si upamo pričakovati. Napolnijo nas z novimo močmi in nam dajo drugačen, lepši pogled na svet. Gore te zasvojijo in čez čas ugotoviš, da postajaš prazen, če ne občutiš njenega objema. Vsi imamo velike želje po gorah, a le malokdo jih zna uresničiti in jih v pravem trenutku omejiti. Lahko se zgledujemo po dobrih in izkušenih alpinistih. Tu nam lahko le eden pokaže tisto pravo poželenje, žrtvovanje in skrivnostno odkrivanje nenavatlnega. TOMAŽ HUMAR, naš vrhunski alpinist. Človek se zdrzne ob poslušanju o njegovih izkušnjah, vztrajnosti in željah. Mislimo, da si vsakdo želi slišati o Tomaževih avanturah.. V sodelovanju z njegovim sponzorjem AVTO DEBHVC in g. Juter.škom je naš krožek organiziral Planinski krožek na Brdu srečanje s Tomažem na naši šoli. Z njim smo pogledali utrinke z njegovih tveganih vzponov in se na kratko pogovorili. Zato nam bo 13. junij ostal v lepem spominu, kajti takrat smo mnogi izmed nas prvič videli zadovoljen in srečen obraz. Tomaža. Lahko smo razbrali, kako mu gore dajejo poživitev in veselje. Ob gledanju diapozitivov smo prepoznali njegovo trdno voljo, vztrajnost in moč v kritičnih trenutkih. Ob koncu nam je ustregel še z. avtogrami. Veseli obiska in dobre volje ter polni novih načrtov smo se poslovili in mu zaželeli še veliko uspehov. Čas se je hitro iztekel, vendar nam bo srečanje ostalo v lepem spominu. Tomažu se iskreno zahvaljujemo, tla smo lahko z, njim tlelili užitke in izkušnje, ki jih je doživel do sedaj. Želimo mu še veliko uresničenih želja in upamo, tla se nekoč srečamo v gorah. Lep gorniški pozdrav, planinski krožek na IJrtlu 112 POROČILO O DELU GASILSKE ZVEZE IN OSREDNJE GASILSKE ENOTE ZA MESEC JUNIJ • Nedelja, 4. junij 2000 PGD Studenec je ob svojem jubileju organiziralo gasilsko vajo v vasi Prevalje, na gospodarski objekt. Čeprav gre za območje sosedne občine, so bila vabljena tudi društva naše zveze; osrednja enota PGD Blagovica 6 gasilcev • Petek, 9. junij 2000 Preko regijskega centra za obvešča nje smo bili obveščeni o gozdnem požaru v vasi Trnovče. Po prihodu prvih gasilcev požara ni bilo opaziti, točna lokacija pa nam tudi ni bila podana. Zgolj naključje pa je bilo, da je bil v istem času opazen velik dim z. južne strani oziroma vasi Koreno. Enote SO se napotile na to mesto, kjer pa se je izkazalo, da gre Za manjši konlroliran požig smeli. Po nadaljnjem zbiranju podatkov in analizi dogodkov je bilo ugotovljeno, da je v Trnovčah dejansko nastal manjši gozdni požar, katerega pa so krajani sami pogasili pred prihodom gasilcev. Te akcije, ki je imela izredno srečen zaključek, se je udeležilo I i gasilcev osrednje enote, • Nedelja, 18. junij 2000 Pregled in opremljanje hidrantnih omaric v vasi Mali Jclnik; 3 gasilci • Gasilske vaje, osrednje enote; 6 x • Razna vzdrževalna dela v orodjarni in izven nje. Skupaj je v mesecu juniju, osrednja enota opravila preko 1 K) delovnih ur • PGD Blagovica je v tem mesecu opravila 1 12 prevozov pitne vode v skupni količini 504000 litrov. • Minilo je leto dni od prevzema novega gasilskega vozila GVC 16/25, statistika kaže, da je bilo vozilo; - 16 x uporabljeno v raznih intervencijah - 14 x za prevoz pitne vode - s črpalko pa je bilo opravljeno 34 delovnih ur. • Predsedstvo GZ Lukovica je imelo 14. junija redno sejo, ki pa žal ni bila sklepčna. Matjaž Markovšek STARA BRIZGALNA DELUJE PRI FBEVCU Frančiška Jemec Lukovica 17, 1225 Lukovica Tel.: 061 735 - 146 DOMAČA HRANA IN DOMAČE VZDUŠJE PGD Krašnja je na predpraznično popoldne v soboto, 24. VI. 2000, organiziralo že V. tekmovanje "s staro brizgalno". Tekmovanja v Kras nji se je udeležilo 14 ekip. Po zelo izenačenem boju so bili zmagovalci vsi, ki so s staro brizgalno napolnili vedro. Najboljši so bili člani II. ekipe PGD Blagovice in so še- za eno leto dobili prehodni pokal v svoje vitrine. REZULTATI: Člani: 1. mesto Blagovica II. ekipa 2. mesto Blagovica I. ekipa 3- mesto Krašnja (trojka Kranje Brdo) V tej konkurenci je nastopilo 9 ekip. Članice: 1. mesto Blagovica 2. mesto Tosama 3. mesto Krašnja II. ekipa Tu so nastopile i ekipe. Prireditev je popestrila tudi veteranska ekipa Krašnje, ki je mladini pokazala, kako se je to delalo pred mnogimi leti. Organizator ima željo, da se naslednje leto tekmovanja udeleži čim več ekip, zaželjene tudi veteranke. Gasilsko društvo Krašnja je tudi sicer vedno aktivno. Redno izobražujemo člane, imamo redna sobotna srečanja in se udeležujemo vseh požarov in drugih intervencij, čeprav o tem v poročilih občinske gasilske zveze ni podatkov. Smo pac gasilci, ki radi delamo in se udeležujemo vseh akcij, pisanje pa nam ne gre. Na koncu se zahvaljujemo Občini Lukovica in GZ Lukovica za denarno pomoč in Vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom "Na pomoč". za PGD Krašnja Janez Rode ŠTEVILKA 113 DOGODKI NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA OD 1.6. 2000 DO 30. 6. 2000 ILEGALNO PRESTOPILI DRŽAVNO MEJO; Policisti so v naselju Lukovica pri kontroli dobili štiri državljane Irana, ki so ilegalno vstopili v državo. Po končanem postopku pri sodniku za prekrške so bili nastanjeni v Centru za odstranjevanje tujcev in bodo vrnjeni v matično državo, TATVINA V NASELJU BLAGOVICA; Občan iz Blagovice je poklical po telefonu in naznanil tatvino traktorskega kardana. Policisti o storilcu se zbirajo obvestila. PROMETNA NESREČA S TELESNIMI POŠKODBAMI; Policisti PP Domžale so bili obveščeni, tla se je na cesti med Spod- njimi Lokami in Negastrmom zgotlila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan motorist. Policisti so ugotovili, tla je do nesreče prišlo zaradi vožnje po nasprotni strani vozišča. V nesreči je bil telesno poškodovan motorist. Povzročitelja čaka srečanje s sodnikom za prekrške. NAMERNO POŠKODOVANJE SADNEGA DREVJA; Občan iz naselja Zlatenek je po telefonu obvestil policiste PP Domžale, da je na njegovi parceli preko noči neznanec izruval in poškodoval več sadik sadnega drevja. Policisti so si ogledali kraj dejanja in o storilcu še poizvedujejo, PP Domžale GOLCAJ - CERKEV SV. NEZE Obnova cerkve sv. Neže na Golčaju bo clo septembra 2000 zaključena in cerkvica bo zaživela v vsem svojem več-stoletnem sijaju. Ob tej priliki se mi zdi prav, da tudi domačini izveste, kakšen biser naše kulturne dediščine skriva občina Lukovica. Cerkev sv. Neže na Golčaju je v letošnjem letu vključena v projekt Dnevi evropske kulturne dediščine, ki bodo potekali od 2 1. elo 30. septembra 2000. Dneve evropske kulturne dediščine vam bomo predstavili v naslednji številki Rokovnjača. Cerkev sv. Neže stoji na vrhu prisojnega golčajskega pobočja na n.v. 677 m. Do leta 1941 je bila poleg cerkve še mežnarija, ki je bila požgana. Ohranile so se samo ruševine. V pisnih virih se cerkev prvič omenja v popisu cerkva iz leta 1526. Cerkev je bila med najbolj bogatimi v Črnem grabnu. Za vojno s Turki je morala dati 6 renskih goldinarjev, kelih in 2 srebrni čaši. Po ustnem izročilu naj bi cerkev pripadala, graščini na Limharski gori, ko je ta propadla, so si cerkev lastili beneški gospodje. Golčajsko cerkev v svoji vizitaciji v letih 1631-1632 omenja ljubljanski škof Rinaldo Scarlichi. Omenjeni so trije oltarji, glavni je bil posvečen devici in mučenki sv. Neži, desni stranski oltar je bil posvečen sv. Erazmu, levi pa sv. Marjeti. Enake podatke zasledimo tudi v vizitaciji iz. leta 1654. Vizitacija iz leta 166« omenja majhen, razpokan oltarni prostor, ki ga je potrebno zamenjati z. novim in večjim. Kot podružnico cerkve v Krašnji omenja cerkev sv. Neže na Golčaju tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske (1689). V času jožefinskih reform so cerkev 14. februarja 1784 zaprli. O tem, kdaj so cerkev ponovno odprli, ni podatkov. Konec 19. stoletja je bila dozidana lopa in v istem času so podaljšali ladjo za dolžino pevskega kora. Zapis v župnijski kroniki, da je bil v cerkvi prvotno lesen kaseti ran poslikan strop, ki so ga zaradi dotrajanosti zamenjali leta 1870, nekoliko zavaja, saj prvotnega stropa fizično niso odstranili, ampak so ga samo prekrili z novim ometanim stropom z dekorativno poslikavo. Po Schumijevem poročilu (1882/83) naj bi cerkev dvakrat povečali. Cerkev je bila med 2. svetovno vojno poškodovana in v njej se enajst let ni maševalo (od leta 1941 do 1952). Ob dokumentiranju stanja na terenu leta 1961 v zapiskih tedanjega Republiškega zavoela za spomeniško varstvo lahko preberemo, da je cerkev na Golčaju v derutnem stanju in je zaradi vdrtega vhoda mogoč prost vstop v notranjščino cerkve, kjer se nahajajo kakovostne plastike. Cerkveno notranjščino je pred odstranitvijo kipov leta 1967 fotografsko dokumentiral Peter Fister, konser-vator Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju. Na fototečnem kartonu omenja tudi starejši kasetiran strop, ki je viden pod udrtim novejšim ometanim stropom. Celovita obnova cerkve sv. Neže se je začela leta 1993, ko je bil na pobudo župnika Jožeta Vrtovška obnovljen zvonik. Gradbena dela so obsegala obnovo kritine ter zamenjavo dotrajanih ometov. Ob sondiranju starih ometov niso bili odkriti sledovi arhitekturnih poslikav. Zvonik ima nove apnene omete in je beljen v toplem okrastem tonu z. belimi členitvami po skici arhitekta zavoda Bojana Schlegla. Strešna konstrukcija na cerkvi je bila poškodovana tako, da je na nekaj mestih zamakalo in sledila je zamenjava dotrajane strešne konstrukcije in strešne kritine. Vzporedno je bilo potrebno rešiti tudi problem lesenega stropa, ometanoga na trstiko z dekorativno poslikavo iz 19. stoletja v ladji. Strop je bil na nekaj mestih udrt in na splošno v zelo slabem stanju. Pod mlajšim stropom je bil delno viden lesen, poslikan, kasetiran strop. Mlajši ometan strop je bil dokumentiran in odstranjen. Starejši strop je bil dokumentiran in v celoti snet. Na stropnem tramu v ladji so bili najdeni fragmentarni ostanki še starejšega lesenega poslikanega stropa. Snete kasete so bile začasno deponirane na podstrehi župnišča v Blagovici. Za dokumentacijo je bilo shranjenih nekaj kosov ometa z modro dekorativno poslikavo. V cerkveni ladji je bil narejen nov lesen nosilni strop, kot podloga za pritrditev restav-riranega stropa. Obnova se je nadaljevala leta 1995 z obnovo fasade na cerkvi. Ob sondiranju ometov je bilo na južni steni ladje tik ob renesančnem portalu odkrito romansko okence polkrožne oblike, ki dokazuje, da je bila cerkvena ladja sezidana že v 12. ali 13. stoletju. Plastovita zidava iz kam nitih klesancev, značilna za romaniko, pri cerkvi sv. Neže ni bila izrazita, zato so oili zidovi pokriti z novimi apnenimi ometi. Nekoliko bolj izrazita plastovita zidava je vidna le na severni strani, kjer novi ometi ne segajo čisto do tal. Ob sondiranju je bilo ugotovljeno, da so bila obstoječa okna prvotno nekoliko ožja in nižje pri tleh. Na ladji in prezbiteri ju ni bilo sledov arhitekturnih poslikav. Fragment freske ob južnem vhodu je del večje kompozicije s podobo zaščitnika romarjev sv. Krištofa. Avtor freske je anonimni slikar, datiramo jo lahko v pozno 15. stoletje ali v zgodnje 16. stoletje. Zaradi dotrajanosti je bilo zame njano tudi stavbno pohištvo, razen vrat na zahodni fasadi. Novo stavbno pohištvo je bilo narejeno po vzoru starega. Tla v lopi so bila tlakovana s kamnitimi prodniki - mačjimi glavami. Dela so se nadaljevala v notranjščini. Pred zamenjavo tlaka v cerkvi sv. Neže je bila narejena arheološka raziskava. Pri sanacijah srednjeveških cerkva je to že uveljavljena praksa in kot običajno tudi tokrat rezultati niso izostali. Znotraj sedanjega prezbiterija so bili odkriti temelji starejšega, romanskega kvadratnega prezbiterija - kar je vsem pričakovanjem navkljub vendarle predstavljalo presenečenje. Romanske cerkve na Gorenjskem imajo praviloma polkrožne apside, kvadratni prezbiteriji pa so kot vpliv severne in srednje Evrope pri nas osredotočeni na Štajersko in Koroško. Na Gorenjskem jih lahko naštejemo na prste ene roke (Šmarjetna gora nad Kranjem, Sv. Primož nad Kamnikom, Špi t alte' v Tuhinjski dolini, spodnja kapela na Malem gradu v Kamniku). Datiramo jih v drugo polovico I 2. stoletja in v prvo polovico 13. stoletja. Zanimivo je, da je večina kvadratnih prezbiterijev na :« Gorenjskem kotu eni tirana v okolici Kamnika. Že dr. Emilijan Cevc je v zvezi s pojavom tega arhitekturnega tipa na sv. Primožu nad Kamnikom domneval, da ga morda lahko povezujemo z. vplivom grofov Andeskih, ki so bili takrat deželni gospodje Kranjske in so imeli sedež v Kamniku. Arheološke raziskave v cerkvi sv. Neže na Golčaju so odkrile tudi temelje njene prvotne zahodne stene in s tem velikost njene romanske predhodnice. Intezivna plast oglja ob severni steni odpira še zanimivejše vprašanje morebitne prvotne lesene kapele ali cerkve na tem mestu. Arheološko najdeni ostanki romanske predhodnice so nakazani s kamnitimi vložki v novem opečnatem tlaku. Načrt prezentacije je narisal arhitekt zavoda Aleš Hafner. Stene v notranjščini cerkve in prezbiterija so bile prav tako kot zunaj ometane z novimi ometi in beljene z, apnom. Sledov poslikavo ni bilo. Po zaključenih gradbeno obnovitvenih delih |e minilo kar nekaj let, da so bila pridobljena finančna sredstva za re-stavriranje cerkvene opreme in lesenega poslikanega kasclirancga stropa. Restavriranje lesenega kasetiranega poslikanega stropa, ki ga dr. Nataša Golob datira v čas okrog leta 1680, se je začelo v letu 1999. Snete kasete so bile v zelo slabem stanju. Od skupno 78 kaset je bilo v celoti uničenih I i kaset. Okrasne letve in sredinski cofkl so bili odslranje ni že leta 1870, ko so strop ometali. Na dozidanem delu ladje, nad pevskim korom, so kasete mlajše. Novejše kasete so nekoliko večje, od starejših pa se razlikujejo tudi v načinu poslikave in barvno. Vse deske so bile Utrjene, dodani so bili manjkajoči leseni deli in kasete so bile grundirane. Trinajsl kaset je v celoti novih. Ker je bilo več kol sedem deset odstotkov poslikave uničene, ohranjena poslikava pa zelo slabo fiksirana, se je komisija odločila, da se kasete v največji možni meri rekonstruirajo. Na podlagi ohranjene poslikave je bilo možno narediti rekonstrukcijo barvnih nanosov in risbe. V obodnem polju so na beli podlagi v vogalih naslikani stilizirani cvetovi tulipana, med njimi so fruktoni, ki so sestavljeni iz granatnih jabolk, grozdja, stnokev, jabolk, hrušk, repe, buč, korenja in drugih fantazijskih cvetov in plodov, Poslikava se kljub navidezni vizualni podobnosti razlikuje od kasete do kasete. Notranja kaseta ima modro podlago in je na vogalih okrašena z belimi zvezdicami. Na sredini so vitine luknjice, v katerih so bili pritrjeni okrasni cofki. Nove kasete so barvno in tonsko prilagojene celoti. Rekonstrukcija je izvedena z lazurnimi nanosi in šrafiranjem. Letve in cofki so narejeni po analogiji sorodnih oz. sočasnih stropov. Celoten strop je Utrjen in zaščiten. Kestavrirane kasete so pritrjene na slepi strop. V cerkvi sv. Neže na Golčaju SO trije oltarji in prižnica. Glavni oltar je signirano in datirano tlelo potlobarja in zlatarja Franca Laha iz. Mengša, z. letnico 1858. Oba stranska oltarja sla tlelo kranjskega baročnega kiparja Valentina Vrhnika (ok. 1714-1799) oz. njegove delavnice. Stranski oltar je na predel! datiran z letnico 1777. Prižnica je samo delno ohranje na in bi jo lahko tudi pripisali delavnici Valentina Vrbnika. V poljih SO bile nekoč slike na lesu s podobami štirih evangelistov z atributi, ki pa so bile ukradene. Oltarna arhitektura, kipi, prižnica in kotna ograja so bili restavrirani v letu 2000. Vsa cerkvena oprtana je bila zaplinjena z. argonom. Stranska oltarja in prižnica so bili enkrat preslikani. Sletlilo je me Lansko čiščenje in odstranjevanje preslikav, utrjevanje lesa in mizarsko ter rez- barsko popravilo poškodovanih delov oltame arhitekture ter ulijevanje in retu-širanje izvirnih poslikav v tehniki mar-morina. Pozlačeni in posrebreni dekorativni elementi SO bili v zelo slabem stanju, Zato smo se odloČil za novo pozlato in posrebritev, Glavni oltar ni bil preslikan, Zato so se restavratorska tlela omejila na Čiščenje, mizarsko popravilo in osvežitev poslikave in pozlate. Koma ograja je mar- morirana in razčlenjena s štirimi preprostimi lesenimi kasetami. Poslikava je bila delno retuširana in osvežena. Z restavriranjem cerkvene opreme se je zaključila večletna obnova cerkve SV, Neže na Golčaju. Konservatorske in restavratorske raziskave so prinesle tudi nekaj spoznaj O razvojnih fazah objekta. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da je prvotna enoladijska cerkev s kvadratnim prezbiterijem nastala v drugi polovici 12. ali na začetku L3. stoletja.Odprto ostaja vprašanje starejše lesene kapele. V oodobju renesanse je cerkev dobila poligonalno zaključen prezbiteri) z. banjastim obokom s sosvotlnieami. Sočasno je bil na severni strani, na stiku med ladjo in prezbiterijem, dozidan tudi zvonik, katerega pritličje služi kol zakristija. V tem času so bile Izvedene tudi nekatere prezidave v ladji; na južni fasadi je bil odprl nov renesančni portal, vhod na zahodni fasadi je bil preoblikovan, odprta SO bila nova okna, ladja je dobile nov lestai kaseliran poslikan stroji. Današnjo zunanjo podobo je cerkev dobila ok, leta 1870, ko je bila ladja podaljšana za dolžino pevskega kora in je bila dozidana odprta vhodna lopa. Line zvonika so bile preoblikovane leta 1894, ko so kupili dva nova zvonova. Najstarejši zvon na Golčaju ima letnico 1423. Damjana Pečnik Literatura Kronika župnije Blagovica, L, II., III. FRANZ SCHUMI, Die Filialkirche St. Agnes auf dem Berge Goltaj, Archiv fiir Heimatkunde, I, Band, Leibach 1882/83, November, p. 186,187 makjan /adnikar, Golčaj, Spomeniška kartoteka Zavoda za spomeniško varstvo I.RS, Zapiski XLV7.II, 1061 STANE STRAŽAR, Črni graben, Luko vita 1985, p. 317-320 BLAŽ RKSMAN, Acta historiae artis Slovenka, Ljubljana 1996, p.p. 91-175 MILAN SAGADIN, Poročilo o arheološkem izkopavanju, 1995 Svojevrstno doživetje je poletni večer preživeti ob poslušanju klasične glasbe in hkrati občudovati slikarsko umetnost. V mislih imam baročno cerkvico sv. Mohorja in Portunata v Grobljah pri Domžalah, kjer se v juniju in juliju odvija 30. Mednarodni festival komorne glasbe GROBLJE 2000. Odločila sem se za 30. junij ob 20.30 tiri, ko je bil na sporedu Simfonični orkester Domžale - Kamnik, v katerem je sodelovalo kar nekaj mladih solistov (oboa, violina, pozavna, flavta) z dirigentom Aleksandrom Spasičem. Od nastopajočih solistov bi želela izpostaviti Alenko Semeja in Janeza Potlleska (oba violina), in to ne samo zaradi odlične izvedbe, ampak tudi zato, ker po rodu oba izhajata iz. naše občine Lukovica. (Janezova mama je pekova -Vovk Nuška iz. Lukovici'. Alenkina stara mama pa je bila Sušnikova s Prevoj). Janez Podlesek je študent 1. letnika AG v Ljubljani, v razredu prof. Primoža Novšaka. Leta 1907 je na državnem tekmovanju v Ljubljani prejel I. nagrado, lela 1998 je v Gorici dobil 3- in lansko leio v Zagrebu 2. nagrado. Je dobitnik Škerjančeve nagrade na SGBŠ. V Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik je član že 8 let. Črnolas fant izstopa po eni strani s svojo nežnostjo in po drugi strani z izjemno zagnanostjo in dobro tehniko. S svojim kolegom Bojanom Rističem sta ta večer izvedla koncert za 2 violini in orkester v D-molu Johanna Sebastiana Bascha in požela veliko simpatije pri poslušalcih. Alenka Semeja je koncert zaključila in nas s svojim nastopom resnično očarala - tako s svojo izjemno milino kot tudi odlično Izvedeno Romanco za violino in orkester Johana S. Svendsena. 17-let-no tlekle je pokazalo veliko umetniško zrelost; temu se ni posebno čuditi, saj izhaja iz. zelo znane glasbene družine Semeja iz Doba in ji je glasbena umetnost očitno že prirojena in usojena. Alenka je končala glasbeno šolo v Domžalah pri prof. Branki Bečaj, zdaj pa je dijakinja 2. letnika SGBŠ v Ljubljani pri prof. Dušanki Stražar. Leta 1999 se je udeležila Tabora mladih glasbenikov pri prof. Tomažu Lorenzu ter v sklopu festivala Ljubljana glasbenih delavnic pri prof. Jeroldu Rubensteinu in Evgeniju Suku. Na regionalnem tekmovanju je letos prejela zlato priznanje. Je članica Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik S let. Verjetno je tudi v naši občini kar precej ljubiteljev le zvrsti glasbe, žal pa, gletle na to, tla so Groblje v neposredni bližini in tla se tu odvija mednarodni festival komorne glasbe, je le premalo zainteresiranosti in udeležbe naših občanov. Marinka P. 01 POGOVOR S PREDSEDNIKOM KS KRASNJA Gospod Franc Novak, predsednik KS Krašnja, je pristal na kratek pogovor o življenju in delu v krajevni skupnosti. Ta je geografsko zelo razgibana, saj je Krašnja na nadmorski višini 370 m, Vrh pa na 685 metrih. Kaj nam veste povedati o krajevni skupnosti na splošno? "Krajevna skupnost živi dokaj složno. Vse vasi sodelujejo v družabnem življenju, katerega ton dajejo gasilsko, kulturno in športno društvo. Gasilci sodelujejo na vseh prireditvah v kraju, pa tudi sami jih pripravijo nekaj. Najbolj znano je tekmovanje s staro brizgalno, ki je vsako leto. Seveda se vedno odzovejo klicu na pomoč. Pa tudi izobraževanje je pomemben del dejavnosti. Kulturno društvo pripravi ob vseh praznikih kulturni program, zelo dejavna je likovna skupina, ki vsako leto pripravi več razstav, najbolj znana pa so naša dekleta in žene, ki delajo izdelke iz slame, pa tudi tradicionalnih kulinaričnih veščin se učijo. Športno društvo skrbi za rekreacijo krajanov, pa tudi v tekmovalnih športih niso neopazni. Tekmujejo v namiznem tenisu, varpi, vlečenju vrvi in tekih. Učijo se borilnih veščin. Deluje pa tudi planinska pohodna skupina. Vsako leto pripravijo več množičnih prireditev: igre brez. meja, orientacijski tek, tek za krof in najbolj znana, spominski Šraufov pohod. Pevci se zbiramo v cerkvenem pevskem zboru, ki je tudi že imel nekaj javnih nastopov. V preteklih letih smo imeli veliko dela z urejanjem cerkve in župnišča, ki pa še ni dokončno urejeno". Kako pa skrbite za krajevne potrebe? "Prva naloga je ureditev kanalizacije. Projekt je pripravljen. Začetek gradnje bo takoj, ko bodo zbrana vsa sredstva, ta pa se zbirajo prepočasi. Veseli smo, da se je končno začela urejati problematika ob magistralni cesti G-l 10. Odsek med Kraš-njo in cesto za Koreno v Kompoljah je končan, za nadaljevanje do zadnjih hiš pa nikakor ne najdemo razumevanja. Opozorilo, da tam živi večina prebivalcev Kompolj, ne zaleže. Sprašujem se, ali bomo res čakali na smrtno žrtev, predno bomo rešili ta problem? Krajani so ureditev te poti in prehoda za pešce ter avtobusnega postajališča zahtevali že pred leti, pa so dobili dogovor, naj zberejo denar in naredijo. Kaj takega krajani gotovo ne bomo zmogli, posebno če upoštevamo ceno, ki jo SCT postavlja za gradnjo ukrepov. Uvoz in izvoz iz. Kraš-nje je zaenkrat še neurejen, saj ne prometni znaki niti oznake na cestišču ne omogočajo varne vožnje. Kdaj bo zgrajen pas za leve zavijalce ne vem, rečeno mi je le, da je to v načrtu". Kaj pa načrti? "Zgradili bomo mrliško vežico, vendar smo še v fazi pridobivanja zemljišč. Seveda si želimo urediti središčni del vasi, vendar je tu še kar nekaj problemov. Želeli bi porušiti stari kulturni dom, ki sedaj zastira pogled na obnovljeno cerkev in župnišče in tako ni mogoča ureditev celostne poelobe osrednjega prostora, kar pa zaradi lastništva trenutne) ni mogoče. Urediti mo ramo še nekaj povezovalnih poti, kot na primer Koreno - Vrh nad Krašnjo in nekaj dostopnih, posebej še do domačij Korošec in Borštnar, do katerih je sedaj dostop po slabem kolovozu. Pa odnosi z Občino? "Do sedaj smo za silo vozili, ne vem pa, kako bo v naprej! Zavračajo namreč vodenje knjigovodstva, kar doslej ni bil problem, saj naša računovodkinja vestno opravlja svojo dolžnost. Ni pa videti, da bi nam namenili sredstva za opravljanje tega dela, saj tO ne more biti volonterska zadeva. Sicer me pa najbolj motijo ljudje, ki vsepovsod odmetavajo embalažo iz avtomobilov, posebej še, ker smo stara smetišča že sanirali". Gospod Novak, hvala lepa za pogovor. V. G. Gradnja avtoceste na Trojanah: PO ŠTEVILNIH ZAPLETIH BODO NA TROJANAH LE DOBILI KRIŽIŠČE Sredi junija so se na Trojanah sestali vsi vpleteni in prizadeti pri projektu gradnje avtocestnega odseka Vransko - Blagovica, natančneje predora Trojane, ki je s skoraj 3000 metri najdaljši in najzahtevnejši [>re-dor na tem odseku. Poleg dvajsetih krajanov, katerih poslopja stojijo nad traso predora, so se sestanka, ki ga je sklicala KS Trojane, udeležili še predstavniki Občine Lukovica, investitorja -Družbe za državne ceste in izvajalca - italijanskega podjetja Impresa Grassetto. Dokler se ne zagotovi ureditev križišča, se tudi predor Trojane ne bo začel graditi Povod za sklic sestanka je bila grožnja prebivalcev, da izvajalcu ne bodo dovolili posneti nultega stanja na njihovi posesti, kar je potrebno za ureditev zavarovanja za primer poškodb na stavbah med deli na predoru Trojane, če DARS oz. njegov zastopnik DDC ne bo izpolnil obljub in obveznosti, ki jih ima do Trojančanov. Pri tem so izpostavili predvsem ureditev križišča pod restavracijo Gostinskega podjetja Trojane, za katero je bilo pripravljenih že več predlogov, a se Z njimi krajani in občina niso strinjali, ureditev plošč adi pred gasilskim domom in pločnikov v naselju. Posameznike pa skrbi tudi manjvrednost njihovih objektov zaradi gradnje predora, ki se vrti okoli 30 odstotkov, zaradi česar menijo, da so upravičeni do primerne odškodnine. Njihove zahteve je natančneje predstavil g. Lado Goričan. Ing. Kosec, DDC projekt Vransko -Blagovica, je Trojančane opozoril, da naj bi zdajšnje zahteve krajanov ne bile takšne, kakršne so bile dogovorjene z občino pred gradnjo avtoceste ter da ima izvajalec del vse pogoje, da začne z deli na predoru. Pojasnil pa je, da sta si v dneh pred sestankom dva neodvisna projektanta ogledala teren, na katerem naj bi se uredilo križišče ter da lahko njune predloge pričakujejo v nekaj tednih. Predstavniki občine, izmed katerih se je župan zopet opravičil, so krajanom zagotovili, da občina DDC-ju ne bo izdala soglasja k nobenemu projektu ureditve križišča, s katerim se krajani ne bodo strinjali. Med vsemi predstavljenimi projekti ureditve križišča SO do takrat krajani podprli le enega, ki pa je po besedah ing. Kosca zaradi prevelikih stoškov neizvedljiv. Možnosti, da ne bo prišlo do presihanja vodnih virov, se ne da izključiti Besedo je dobil tudi ing. Zola, predstavnik izvajalca del na predoru Trojane, italijanskega podjetja Impresa Grassetto, ki je krajanom pojasnil, da bo njegovo pod jetje odgovarjalo za poškodbe, ki bodo nastale med izvajanjem del, ne odgovarjajo pa za ustreznost projekta izgradnje predora, Odgovoril je tudi tistim, ki se bojijo, tla bodo zaradi vrtanja predora presahnili nekateri individualni vodni viri, ki so nad traso. Ing. Zola je na to dejal, da presihanja ni možno izključiti, zaradi česar morajo pred pričetkom tlel napraviti popis obstoječega stanja vodnih zajetij. Z odgovori prisotnih so bili krajanih še najmanj zadovoljni, kar se manjvrednosti objektov tiče. Slovenska zakonodaja namreč takšne situacije ne predvideva, zato naj bi po besedah ing. Kosca lastniki zemljišč nad tunelom ne imeli nobene pravne osnove za odškodninske zahtevke. Krajani, ki so tak otlgovor pričakovali, so že vnaprej napovedali, tla se bodo o zadevi posvetovali z odvetnikom. Križišče bo Sklepi sestanka na Trojanah so se začeli uresničevati v začetku tega meseca, ko so se predstavniki DDC-ja še enkrat sešli s krajani in jim predstavili Idejne rešitve ureditve križišča, ki so jih pri-pravili neodvisni projektanti. Kljub temu, da rešitve po navedbah krajanov niso bile povsem optimalne, so se vendarle pogodili za eno izmed predlaganih ter se z DDC-jem dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Na omenjeni sestanku pa je bilo govora tudi o tem, da naj bi pri popisu prvotnega stanja posesti nad predorom sodeloval ne odvisni cenilec, za katerega krajani upajo, da ga bo pomagala zagotoviti občina. Z Impreso (Irassctlo pa se želijo dogovorili tudi o tem, da bi lastniki imeli možnost vpogletla v zavarovalne police. Tako so se na Trojanah vsaj začasno omilile težave krajanov z. gradnjo avtoceste in zapleti, ki jo spremljajo. Maja Smrkolj CE SE ORGANIZIRAJO, POTEM SO! Društvo podeželske mladine Blago Vi ca organizira kmečke igre ljubljanske regije. Sredi junija, ko v pripeki močnega sonca mnogi posedajo v senci dreves ali pa se sončijo na peščenih plažah, kmetovalca kliče delo, ki ga vabi na trtavnik in jiolja. časom daleč pred drugimi. Sledilo |e tekmovanje v grabljenju sena v kopico. V tej igri so tekmovala dekleta, ki so nakošeno Otavo pograbile v kopico in z dvigom grabelj končale tekmovanje. Tudi tu se je i/kazala ekipa iz Ivančne Gorice - Kaleek. In že smo pri tretji igri - pajsanje hloda. Tu je bilo potrebno angažirati dva usklajena moža, ki sta s svojo spretnostjo in tehniko navduševala navdušene gledalce. Hlod je bilo potrebno premakniti 4 metre čez ozna Prireditev 17. junija je društvo podeželske mladine Blagovica priredilo kmečke igre ljubljanske regije. S trdim delom organi zatorja Pustotnik Braneta in Podbelšek Aleša ter z ostalimi pomagači je prireditev dobila popolno vzdušje. Na samem prihodu v središče Blagovice sta te pričakala redarja, ki sta usmerjala obiskovalce in njihova vozila na parkirišča. Nato si se lepo sprehodil na tekmovalni del prostora, ki je bil za športnim igriščem na travniku Franca Barliča. /veza podeželske mladine, ki deluje že 7 let, je sedaj tu na tem prostoru s svojim predsednikom Danijelom Kihtaričem in predsednikom ljubljanske legije Igorjem Vidergarjem pozdravila gledalce in tekmovalce. Pričelek tek movanja je bil ob 16.30, ko je vodja skupine Beli cvet razporedil tekmovalce na tekmovalna polja. Tekmovalne skupine Tekmovalo je H skupin po (i članov (Skupine: Kalček, Moravče, Blagovica, Ccntšenik, Moste, Hrastnik, Kekčevi bratje in Kamnik). Tekmovanje Začelo se je tekmovanje v košnji otave. Tekmovalci so prijeli za kose in kosili zmagi naproti. Zmagala je ekipa Kalček, ki je s svojim članom z. ekstravagantno koso pokosil z nepremagljivim čeno belo črto. Igra je prinesla zmago Moravčam. In tu je 4. igra. Ta igra zahteva ravnotežje in spielnostno hojo po klocnih. Zopet so tekmovala dekleta, ki so stopala po klocnih in nosila s steg-n j enimi rokami pred seboj jajca na pladnju. Dva moža pa sta prestavljala klocne, po katerih so hodila dekleta. V tej igri je zopet zmagala ekipa iz, Moravč. Pri peti igri pa je bilo potrebno pte smučati tekmovalni prostor. Kes se sliši malce neprimerno, vendar ko so tekmovalci stopili na desko, je bilo videti kot bi šli smučat. V tej igri so tekmovali vsi člani ekipe. Igra je poskrbela za ogromno zabave in smeha, saj se je morala vsa ekipa uskladiti, kar je pa seveda nekaterim povzročalo velike preglavice in težave. Igra se je končala z. manjšim padcem, ki pa ni terjal večjih poškodb, saj je udeleženka rekla, tla bo še ta dan prav veselo plesala. V tej igri so zmagali Kmečki bratje iz Blagovice. V zadnji igri pa so se ekipe pomerile v žaganju hloda. Igra je zahtevala dva močna tekmovalca, ki sta prijela za staro kmečko žago in z.ažagala proti zmagi. Tu so organizatorji poskrbeli, da žaga ni bila prav posebno ostra, zato verjamem, tla so se vsi tekmovalci prav gotovo prepodil, preden so prežagali deblo. Rezultati Za končni rezultat so se upoštevale točke posamezne igre. Točke so se seštele. Hkipa z največ točk je zmagala. To je bila ekipa iz. Ivancnc Gorice z imenom Kalčki. Za drugo mesto pa sta se potegovali dve ekipi: Kekčevi bratje iz Blagovice in Kamnik. Organizatorji so se odločili, da se skupini preizkusita v vlečenju vrvi. Tako so si drugo mesto priborili Kamničani, Kekčevi bratje pa SO na ustreznem tretjem mestu. Veselica Tedaj sta se veselje in žalost preselila za klopi, ali če lahko rečem iz, tekmovalnega prostora na zabavni prostor. Tu je bilo poskrbljeno za pijačo, hrano in pa seveda glasbo. Igrala je skupina Beli cvet iz, Moravč. Pozdrav gostom Na prireditev so bili povabljeni gostje: Danijel Kihtarič, Katarina Smrkolj in Ciril Smrkolj, ki so k sami prireditvi tudi veliko pripomogli. Sodeloval je aktiv kmečkih žena Blagovica - Trojane. Tako so se dobile tudi domače dobrote. Bogat srečolov pa je osrečil kar nekaj obiskovalcev. Predsednik Podeželske mladine Blagovica Pestotnik Brane pa se zahvaljuje vsem sponzorjem, pomagačem in še posebno Alešu 1'odbelšk.u. Joško Jakopič vini ŽELIMO SI NOVIH PRILOŽNOSTI Dom upokojencev Domžale nudi celotno oskrbo In medicinsko ter osnovno nego svojim stanovalcem že dolga leta. V njem bivajo občani nove mlade občine Lukovice. Kako žive svoj vsakdan, kako si žele ohraniti stike s svojim domačim okoljem tudi sedaj, ko zaradi bolezni, nemočne starosti ali drugih socialnih ovir ne morejo več živeti v njem? V domu skrbe za dnevno oskrbo in nego, za medicinsko pomoč in zdravljenje, za fizikalno rehabilitacijo in okupacijsko ter funkcionalno delovno terapijo ustrezno izobraženi strokovni delavci. Pomemben podatek o domu je tudi ta, da biva v enoposteljnih sobah 58 stanovalcev.v dvoposteljnih 66, v tro-posteljnih pa 42. Vsaka soba ima svoj balkon. V dnevnih prostorih so opremljene priročne čajne kuhinje z individualno pripravo manjših priboljškov, zlasti kave. čaja in kompotov. Ne manjkajo pa v dnevnih prostorih tudi barvni televizorji, ki omogočajo stanovalcem spremljanje različnih TV programov. V avli doma je nameščen tudi avtomat za pripravo različnih napitkov. V poletnih mesecih je priljubljeno zbirališče terasa doma s senčniki in sprehajalne potke okoli doma, kjer je tudi dovolj sence pod zelenimi drevesi. Na terasi poteka ob lepem poletnem vremenu dnevno jutranja telovadba, enkrat tedensko pa je na dvorišču terase tudi družabno dopoldne s pogostitvijo in mnogimi razvedrilnimi tekmovanji z nagradami. Stanovalci se radi pomerijo v različnih sposobnostih - kako jim služi spomin, kako dobro pozajo narodne in umetne pesmi in podobne veščine. Prijetno razpoloženje se tudi prav lepo za- ključi s sadno kupo ali ledeno kavo. Veseli smo bili tako stanovalci kot delavci doma, ko so nas pred kratkim obiskali otroci iz vrtca Ostržek, tako da sta se starejša in nežno mlada generacija pomerili v priložnostnih tekmovanjih. Sodelujemo na podoben način tudi z drugimi vrtci v Domžalah, na Rodici in v Ihanu, z. učenci in učitelji OŠ Venclja Perka, OŠ Domžale in OŠ Rodita, kakega sodelovanja doma in širše javnosti si vedno želimo. Moram povedati tudi to, da smo že nekajkrat imali v gosteh tudi šolarje in učitelje OŠ Brdo pri Lukovici, ki so se nam predstavili s svojim prijetnim nastopom. Podobnih prireditev, ki bi povezovale občane lukovške občine s svojimi rojaki v domu, si želimo tudi v prihodnje. V domu delujejo različne interesne skupine; trenutno je najmočnejša skupina pevski zbor Spominčice, ki je nastopil na pevski prireditvi socialnih domov Slovenije v Ljubljani - Moste Polje. Zbor je na tem srečanju dobil priznanje za svojo glasbeno spremljavo in sceno. V nedeljo, 18. junija, pa je zbor zapel nekaj pesmi tudi v cerkvi v Dobu po sveti maši, ki je bila darovana v pomoč starejšim in bolnim. Ob tej priložnosti so se srečali nekdanji sokrajani in obnovili svoje vezi. Zasluga za to gre krajevni organizaciji Karitas. Pomembno je tudi to, da izdajamo svoje glasilo doma Utrinki, v katero naši stanovalci radi pišejo, z veseljem pa objavljamo tudi prispevke šolarjev in drugih, ki tako ali drugače predstavijo kaj zanimivega. Za prijetnejše življenje v domu si prizadevajmo vsi - tako tisti, ki živimo ali delamo v domu kot oni, ki v svojem domačem okolju pripravijo tako ali drugačno dogajanje in ga predstavijo stanovalcem doma. Skupni napori bodo obrodili dober sati; zadovoljni bomo vsi. Vladka Brumcn SE PET, PA JIH BO STO Pestro je življenje Maksa Cerarja iz. Krašnje. Rojen je bil v Lukovici 29. maja 1905. V družini je bilo sedem otrok. Doma so izdelovali kraherle, sedaj že pozabljeno osvežilno pijačo, in jo raz-važali po okoliških gostilnah in trgovinah. Maks se je v Ljubljani izučil za tapetnika in ličarja. Seveda to slednje ni bil poklic, kot je danes, ampak je bil ličar za vozove. Kar pet let je trajala učna doba. Potem je še nekaj let nabiral izkušnje pri dobrih mojstrih. Svojo obrt je pričel tritleselega leta. Še vednt) je pomagal očetu in, ko je enkrat peljal kraherle v Blagovico, se je ustavil tudi v Krašnji, kjer SO Masljevi imeli trgovino. Nagovoril je brhko gospodarjevo hčer, ki se ni kar nič upirala, in tako je postal Krašnjan. Poročila sla se I9.il leta. Se isto leto je postal tudi gasilec. Sodeloval je pri gradnji dveh gasilskih domov in bil tlolga leta tudi orodjar. Vsako leto za binkošti so pripravili veselico, ki je za organizatorje trajala kar ves teden. Z gasilci je tudi veliko prepeval. Njegova hči ve povetlali, da ga je enkrat prišla iskat v gasilski tlom, pa je pogledala skozi okno in videla, kako vsi odpirajo usta, pesmi pa zaradi njihove hripavosti ni bilo slišali. Rodilo se mu je pet otrok, od katerih trije še živijo. Hči, ki je zelo dobra kuharica, kar priznava tudi njegov zel, setlaj skrbi zanj. Bister je naš jubilant, le včasih spomin ubira daljša pota tlo ust. Pa nič zato, saj je sicer še vedno trdnega zdravja in gotovo bomo imeli še priliko poslušali njegove spomine. V krogu ljudi, ki ga imajo ratli, naj mu častitljiva leta krasijo pravnuki. V. G. ' I ■ ■ IZLET DRUŠTVA UPOKOJENCEV v sredo, 14. junija 2000, je Društvo upokojencev Lukovica organiziralo izlel v kraški svet naše domovine. Ker smo videli in slišali mnogo zanimivosti, je bila tO pravzaprav ekskurzija. Naj jo opišemo! Pol nas je vodila mimo Ljubljane, po stari cesti Vrhnika - Postojna, do vasi Unec, kjer smo se prvič ustavili. V vasi Unec je na svojem posestvu umrl znani slovenski pesnik, rodoljub in general Rudolf Majster (1. 19349). Ob bližnji cerkvici v tej vasici stoji tudi mogočna lipa: obseg njenega debla meri kar 7 m. Pot smo nadaljevali po obrobju Cerkniškega polja do Cerknice. V sami Cerknici se nismo ustavili, ampak smo nadaljevali pot do vasice Dolenje jezero, kjer smo si ogledali pri kmetu Kebetu živo maketo Cerkniškega jezera. Kaj je lo živa maketa? To je prav posrečen prikaz, izvirov voda, ki polnijo Cerkniško jezero in tudi ponikovanje votla v kraške vrtače, jame. /vedeli smo tudi, tla reka Ljubljanica nima samo tri izvire, ampak jih ima kar sedem (Trbuhovica, Loški Obrh, Slrzen, kak, Pivka, LTnica, Ljubljanica). Nadaljevali smo pol dalje, južno otl gore Slivnice (1 1 14 m), kjer »tlomujejo« čarovnice, ki dajejo domačinom navdih Za organizacijo pustnih karnevalov. Približno 7 km jugovzhodno otl Cerknice smo se pripeljali tlo vasi Orahovo, kjer je meti drugo svetovno vojno padel pesnik France Balantič, doma iz Kamnika. Njegove pesmi so na visokem ume! niškem nivoju, globoko čuteče. Njegova najboljša pesnitev je Sonetni venec (Zgled po Prešernu). Sicer pa je bil Zamolčan dolga leta, ker se ni bojeval na strani partizanov. Peljali smo se tudi mimo Loža, ki ima pribliz.no 540 prebivalcev, a je eno naj Starejših slovenskih mest. V Ložu se je rotlil pisatelj hran Milčinski, ki je bil poročen z Lukovčanko, Iz. Loža je bil doma tudi dolgoletni Brdski župnik Lavrič. Naša tretja postaja je bil Oratl Snežnik. Današnji grad izvira iz 15. stoletja kol dvorec Sneberk, Lastnikom je sluz.il za zimski in letni oddih. Med 2. svetovno vojno je ostal nepoškodovan, zato je ohranil čudovito pohištvo, staro nekaj sto let. Grad je Ironatlstropen. Po kratkem počitku nas je šofer popeljal v Snežniško pogorje. To je visoka kraška planota z. največjo ncalpsko goro Snežnik (1790 m). Snežniško pogorje, kjer domuje mnogo medvedov, jelenov..., je bogato gozdno območje, poleg Kočevskega, drugo v Sloveniji. Na poti do Snežnika smo se ustavili v gostišču Mašur, ki leži na 1025 m nad morsko gladino. Tu smo imeli daljši postanek za kosilo. Močna ploha nas je za kako uro priklenila na notranje prostore gostišča, a tudi krajši Sprehodi SO bili prijelni. Videli smo tudi tekmo na balinišču. Kasno popoldne smo se napotili proti Knežaku in kakšen kilometer proti Pivki smo zagledali manjšo kraško vasico Zagorje, v vasici pa cerkvico z. zvonikom. Takih vasic s cerkvenimi zvoniki je v Sloveniji veliko. Zakaj je ta lako pomembna? Ta vasica je pomembna po "ZAGORSKIH ZVONOVIH", po pesmi, ki jo je napisal in uglas-bil pesnik Miroslav Vilhar. Miroslav Vilhar, graščak, pesnik in narodni buditelj je bil v sredini 19. stoletja Levstikov sodobnik, Živel je v gradu Kale pri Knežaku. Kar je za nase kraje pomenil Kersnik, to je za kraje ob Knežaku pomenil Vilhar. Obiskali smo tudi grad Kale. Tu so priča preteklosti le zitli na gradu in obnovljen stolp. Ob stolpu pa je še vedno mogočna lipa, poti katero je Vilhar sedel in ustvarjal. Poti to lipo je naslala znana pesem "Lipa zelenela je". Tu smo se tudi slikali in odpotovali proti domu. Marjan Stopar NASA HISA INCE Invalidski center v Mengšu deluje že vrsto let. Leta 1992 je postal javni zavod socialnega varstva. Center za usposabljanje duševno manj razvitih nima nobenih pogojev za bivanje in varstvo tistih oseb, ki so ostali brez. staršev ali pa starši ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Zato so se odločili za gradnjo "NAŠE HIŠE", ki bo stala v Grobljah. Z njo bodo pridobili 16 enoposteljnih in 8 dvoposteljnih sob, večnamenski prostor, jedilnico, gospotlarsko servisne prostore in prosim za izvajanje zdravstvene dejavnosti. /i\ljenje v "Naši hiši" bo potekalo na principu velike družine. Izgradnjo bodo sofinancirale, poleg ministrstva za delo, družino in socialne Zadeve, se občina Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mtaigeš, Moravče in Trzin. Manjkajoča sredstva bodo poizkušali zbrati z, raznimi humanitarnimi prireditvami in sponzorji. Izdatno podpira njihova prizadevanja Rotarv club iz Domžal. Gradnja naj bi se pričela že letos. INCE danes Obnovljena Stara stanovanjska hiša in gospotlarsko poslopje nudita zavetje skupini invalidov, ki tukaj služijo kruh po svojih zmožnostih. Vzdušje med njimi je prijetno, saj imajo ob sebi ljudi, ki jih je na lo delovno mesto pripeljala srčna kultura in ne lov za denarjem. Potrpežljivost, toleranca in skrb za počutje varovancev je opazna na vsakem koraku. Vendar so ludi delovni učinki neverjetno visoki. Za Induplati dokončujejo namizne prte, za Lek kompletira-jo kapalke, za neko švedsko podjetje sestavljajo stenske uit'.... Prostora za rekreacijo sevetla ni in tudi jedilnica je premajhna, tla bi jo uporabili vsi hkrati. Svoje delovodje imajo očitno radi, saj so do njih zelo zaupljivi. Najraje bi živeli kar tukaj ob delavnicah, kar pa za sedaj ni mogoče. Tisti, ki nimajo svojcev, živijo v Domu za starejše v Mengšu, ostali pa odhajajo p<> službi domov. Njihove sanje SO NASA HISA. V. G. Predsednik Rotary kluba je izročil ček za »našo hišo« SV€T OGREVALNI SISTEM I. Ogrevalni sistem je lahko lokalni (peci v sobah) ali centralni s kotlom v kotlovnici. Kateri ogrevalni sistem je torej najbolj ustrezen? Individualnemu porabniku najbolj ustreza tisti, v katerem so uspešno združene želje in možnosti investitorja, oz. uporabnika. K možnostim sodijo naslednji pogoji: razpoložljivost energetskih virov, ekološke razmere v okolici in orientacija objekta, podnebne razmere -potreba po ogrevanju in hlajenju, velikost in tehniške značilnosti zgradbe, stanje in vrste ogrevalnih teles in snovi, predpisi in standardi s tega področja. K željam pa sodijo: naše zahteve po tem, kdaj in koliko naj boelo ogreti prostori, osebna dejavnost pri ogrevanju: kdaj smo doma, ali smo pripravljeni sami kuriti (nošenje, čiščenje, nalaganje,...) ali pa želimo avtomatsko kuriti, gmotne zmožnosti - večji izdatki pri nakupu ali pozneje pri vzdrževanju, naša bivalna kultura in ekološka zavest. Z gotovostjo lahko trdimo, da najbolj ustreznega ogrevalnega sistema ni, zato je potrebno predstaviti vsakega posebej, njegove dobre in slabe lastnosti in značilnosti. Govor bo predvsem o centralnem sistemu, s katerim lahko grejemo eno ali več etaž, oziroma vso stanovanjsko zgradbo. Centralni sistem je sestavljen iz kotla, v katerem pridobivamo energijo v obliki toplote iz energenta, iz omrežja cevi, po katerih prenašamo toploto v prostore, iz. regulacije (krmilna enota, tipala) in varovanja (črpalke, ventili, merilci, termostati,...) in iz. ogrevalnih teles (radiatorji, podno ogrevanje, stensko ogrevanje,...). cm -t> VIŠINA PROSTORA 280 260 220 180 140 100 60 20 RAPIATOHSKCft 1 6 "C 18 TALN 20 24 SI. 1 Temperaturni vertikalni profil v prostoru pri različnih ogrevalih Ogrevalni sistem je lahko visoko- ali nizkotemperaturen, pa tudi kombi- niran. Največkrat gre za visokotempe raturni sistem, kar pomeni, da v kotlu ogrejemo vodo do največ 90 "C, povratna voda pa je za približno 20 "C hladnejša. V nizkotemperaturnem sistemu ima voda 55-60 "C, povratna pa 35 "G Temu morajo biti prilagojena tudi ogrevalna telesa, zato uporabljamo več ja ogrevala ali podno ogrevanje, ki mu nekateri pravijo tudi talno ogrevanje. Prednosti niz.kotempcralurnih ogreval sla predvsem večje bivalno ugodje uporabnikov in varčna poraba energije. Poznamo tudi naprave, ki delajo z. nižjo temperaturo: plinski pretočni grelniki in toplotne črpalke, kar je za nizkotem-peraturno ogrevanje še posebej pomembno. Velikokrat se odločimo za kombiniran sistem; ogrevamo z. visoko temperaturo v radiatorjih, v nekaterih prostorih pa dodamo še podno ogrevanje. Podno ogrevanje je način nizkotem-peraturnega gretja, pri katerem grejemo skozi plastične cevi, ki jih vbetoniramo v cementni estrih, pod talno oblogo. Ta način ogrevanja je sicer pri nas na slabem glasu, a po krivici.. Nekateri mu očitajo premajhno moč in škodljivost za zdravje, vendar ima veliko prednosti v vseh pogledih, še posebej zdravstvenem in bistveno višjem bivalnem udobju (potek krivulje na diagramu). HSP domZall-kamnik Ivan Kenda, univ. dipl. inž. PRESELJENA DELAVNICA Ob glavni cesti na Prevojah je te dni pričela z delom vulkanizerska delavnica. Podjetnik gospod Dušan I.enček, ki že enajst let opravlja to dejavnost, je v nove prostore prenesel tudi kompletno ponudbo. Poleg prodaje gum za osebna in tovorna vozila, vulkanizacije, menja in prodaja tudi gume za delovne Stroje in traktorje. Delavnica je odprta kar dvanajst ur in prične z delom že ob sedmi uri zjutraj. Po potrebi pa pomaga ljudem tudi izven delovnega časa. Se v letošnjem letu bo ob delavnici zaživel tudi manjši kava bar, tako da bodo stranke lažje počakale na opravljeno storitev. Objekt še ni popolnoma dokončan, zalo želimo gospodu l.enčku uspešno dokončanje investicije in mnogo zadovoljnih strank. V. G. TROJANČANI BODO TV PROGRAM KMALU LAHKO SPREMLJALI PREKO KABLA Ze v kratkem bodo Trojančani, ki Stanujejo na desni strani magistralne ceste Ljubljana - Celje, lahko svoje antene ter satelitske krožnike zamenjali za kabel. Pred kratkim jim je namreč ponudnik kabelskih storitev g. Vidmar z. Izlak predstavil svoj projekt za napeljavo kabelske televizije v njihove domove. Na Trojanah bi verjetno še dolgo ne imeli možnosti priključka na kabelsko omrežje, če Gostinsko podjetje Trojane na lastne stroške in lastno pobudo ne bi pripeljalo optičnega kabla omenjenega ponudnika z Izlak do Gami hotela in s tem ostalim krajanom in KS Trojane Sponzoriralo velik del stroškov napeljave kabelske televizije. Ob svoji predstavitvi je g. Vidmar krajanom pojasnil, da namerava na Trojanah graditi kabelsko omrežje, četudi trenutno med krajani ne bi bilo zanimanja za kabelski priključek, saj predvideva, da se bo večina zanj slej ko prej odločila. V prid kabelskemu priključku govori predvsem to, da na Trojanah le redki lahko spremljajo programe slovenskih komercialnih televizijskih postaj zaradi slabega signala na tem območju, zaradi česar se ponudniku res ni potrebno bali, da mu bo gradnja omrežja prinesla izgubo. m. S. n, ZEUE IMA SVOJO VREDNOST Podjetnost in umno gospodarjenje Mira Benkoviča, ki |e gostilniške posle že pred leti prepustil svojemu sinu, |e vredno pohvale in če pustimo ob strani »zaskrbljenost« nekaterih vaščanov o usodi njegovega zelja, tudi dokaz, kako lahko koristno zapolniš svoj čas. Na njivi v izmeri enega hektarja in dvajset arov je Miro dve leti sadil sladkorno peso, letos pa se je tudi zaradi kolobarjenja odločil za zelje in ga bo pridelal od osemdeset do sto ton, seveda če bo vreme kolikor toliko naklonjeno. Dela je veliko, zelje je potrebno obrati, kjer mu je prijazno priskočil na pomoč sosed Franc Cerar, opleti so mu ga pomagali delavei brez. zaposlitve, ki jih je našel v okolici Zagorja ob Savi. V bližnjem potoku pa je še dovolj vode za zalivanje. Za jesensko prodajo ga ne skrbi, saj se je že dogovoril s podjetnikom Ručigajem iz. Mengeške Loke za odkup. Miru Benkoviču idej in volje do dela ne manjka, katero kulturo bo naslednje leto gojil na svojih njivah, je za zdaj še njegova skrivnost, zavislneži bodo morali počakali do pomladi. Milena Bradač PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENKE Zli. RAZSTAVE DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU V MINORITSKEM SAMOSTANU Državna razstava je bila odprta od četrtka, II. S., do nedelje, 14. S. 2000. Organizator razstave je bilo Ministrstvo za kmetijstvo in župan občine Ptuj. Na ocenjevanje je prišlo okoli 850 izdelkov dobrol slovenskih kmetij. Oce njevali so mesne izdelke, mlečne Izdelke, ocenjevanje kisa, ocenjevanje olja, žgane pijače, ocenjevanja vina, suhega sadja in krušne izdelke in drobno pecivo. Kljub strogemu ocenjevanju so med nagrajenci tri udeleženke naše občine Lukovica. Zlato priznanje: Capuder Vidi, Spodnje Prapreče i -ajdov kruh z orehi. 1'riz.nanje je dobila že tretjič. Zlato priznanje: Lavrič Janez, Francka, Veliki Jelnik 4, P- Blagovica - jabolčni kis iz lesnik. srebrno priznanje: Kotnik Veri, Prevoje 120 orehova polica. To priznanje je dobila že tretje lel o zapored. Zahvalo tudi zasluži svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah dipl. ing. Marta Kos - enota za kmetijsko svetovanje Komenda za njeno spodbudo in svetovanje. ob podelitvi priznanj je bilo poudarjeno, da se kvaliteta iz leta v lelo zboljšu-je. Namen razstave je preverili kvaliteto izdelkov. Dobre izdelke nagraditi, slabe pa opozoriti na izboljšavo. Sodelovanje na razstavi pomeni tudi promocijo naše občine. Imamo dobre in izvirne dobrote, ki so se ohranile skozi čas do današnjih dni. Te dobrote je treba ponu eliti domaČim in tujcem, kajti toliko NAMESTO KRAV PURANI V dolini (anega grabna je vse vec puranov. Rejci so s svojimi farmami odmaknjeni na obrobje vasi, lako da njihova dejavnost ne moti ostalih prebivalcev. Potrošnja puranjega mesa se veča in tako se večajo tudi larme. Obiskal sem Drbanijevo v Žirovšah. Zgrajena je bila leta 1984. Ob njej je postavljen dom mlade družine. Tomažev oče je postavil prvi hlev, v katerega so najprej naselili piščance. Postali so kooperanti Jate iz. Zaloga. Poleg piščancev so imeli tudi nekaj ovc, katerih rejo pa so pozneje opustili. Preveč tlela je bilo s piščanci. Leta 1993 pa so pričeli z rejo puranov, prav lako za Jato. Njihova letna proizvodnja je okoli sto ton puranjega mesa. Seveda so morali povečati hlev, kar je investicija, ki jo dokončujejo letos. "Najhuje je prvi mesec odraščanja, ko traja karantena," so mi povedali. Prvih štirinajst dni je potrebno mladiče buditi, tla se hranijo, sicer bi poginili. Dežuramo ponoči in podnevi, saj jih moramo buditi vsaki dve uri. Pozneje je lažje, vendar tlela nikoli ne zmanjka. Letno zredimo dve skupini. Sedaj, KO bo povečan hlev, jih bo po osem tisoč. Pristopili smo h kmetijski zadrugi Trebnje, ki zares vzorno skrbi za svoje člane. Tako sedaj nimamo več problemov s plačili, pa tudi Sicer je njihov odnos tlo zadružnik« >v vzoren". Pogovor ni potekal tekoče, saj so bili v hlevu mladi purančki, za katere je potrebno nenehno skrbeti. V delo se vključuje vsa družina, tudi najmlajši. Treiješolec, ki je starejši od dveh fan-tičev, pa že setlaj dobro gospodari, da kar težko verjameš, tla ima šele devet let. Prav vse ve o puranih, pa tudi druge gospodarske teme SO mu domače. Pa mu mamica ne da časa za klepet. Kol vsaka prava gospodinja vedno vitli tlelo, ki ga morata poleg nje opraviti otroka. Go Spodar je zaposlen s težjimi opravili. Postopanja po njihovi domačiji si nisem mogel privoščiti, saj bi me hitro zaposlili, zato sem se na hitro poslovil od prijazne družine. Z Žirovš grede se nisem spraševal, kako jim je uspelo Zgraditi takšno domačijo, saj sem vitlel na lastne oči. Skupno tlelo in skupna skrb sta prinesla rezultate, ki jih bo ob takem nadaljevanju lahko užival Urbanijev roti iz Zirovš. V. (,. izvirnih dobrot ne vidiš po svetu, in pripravljenih s toliko dobre volje. Za našo občino pa SO možnosti, da se tržijo Izdelki iz. suhega sadja, domačega kisa in domaČega zganja, kajti na obrobju imamo še nedotaknjeno naravo, kajti s tem lahko pridelujemo biološko naravne iz.tlelke boljše kakovosti. Razstava je vsakoletna in zato je priporočljivo, da se drugo leto razstave Dobrot slovenskih kmetij udeležijo nase gospodinje in gospodarji v čim-večjem številu, s tem bomo bolj prepoznavni in izdelke s priznanji lahko tržili na domu. Marjan Kotnik LOVSKO STRELSKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL OBČINE LUKOVICA Kot smo lani obljubili, smo lotos ponovno pripravili meddružinsko strelsko tekmovanje v streljanju Z MK puško v tarčo srnjaka in na glinaste golobe. Tekmovanje je potekalo v prijetni vasici Prvine, pod obronki Šipka, v nedeljo, 11. junija, na strelišču pri lovski koči LD Trojane - Ožbolt. Letos je bilo tO VIL lovsko strelsko tekmovanje in IV. za prehodni pokal Občine Lukovica, katerega se je udeležilo 69 strelcev, od tega je bilo sedemnajst tričlanskih ekip in osemnajst posameznikov. Prireditev smo tudi letos organizirali in uspešno izpeljali prizadevni člani družine, potekala je v sončnem in mirnem dnevu, gladko in brez večjih zastojev v tekmovalnem oziroma strokovnotehnič-nem smislu ter prijetno in sproščeno. Tekmovanje je tudi letos potekalo v obeh disciplinah hkrati. Zaradi zahtevnosti strelskega tekmovanja so bili zmagovalci tako ekip kot posamezno znani brez finalne serije. Tako smo tekmovanje sklenili pozno popoldne, s tekmo na izpadanje v streljanju na glinaste golobe, na katerem je sodelovalo 92 strelcev. Na koncu sva s strelskim referentom razglasila rezultate zmagovalnih ekip kot tudi posameznikov in veteranov, za pokale in kolajne LD Trojane -Ožbolt, prehodni pokal Občine Lukovica ter štirideset bogatih nagratl, ki so jih prispevali sponzorji. Zal se nam letos niso pridružili predstavniki Občine Lukovica, zato smo prehodni pokal podelili zmagovalni ekipi kar predstavniki LD. Na strelišču v streljanju na glinaste golobe Po podelitvi pa se je nadaljevalo veselo druženje, ki se je končalo s pesmijo ob spremljavi harmonike. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so prispevali in omočili izvedbo strelskega tekmovanja (Gostinsko podjetje "TROJANE" d.d., Občina Lukovica, Mini market Atrans s.p., Geograd d.o.o., Grafično podjetje Schvvarz d.o.o., Krajevna skupnost Trojane in KS Blagovica) z. željo, da bi se tudi v prihodnje odzvali in nas obiskali vsaj ob zaključku tekmovanja. Lovska družina Trojane - Ožbolt se zahvaljuje za sodelovanje, lovcem in lovskim družinam pa za lepo udeležbo in prijetno razpoloženje z. željo: DOBIMO SE NA PRVINAH V PRIHODNJEM LITIJ. REZULTATI: Prehodni pokal Občine Lukovica je osvojila LD Kamnik s 444 točkami EKIPNA KOMBINACIJA: 1. mesto LD Kamnik 444 točk 2. mesto LD Ig 440 točk 3. mesto LD Domžale 424 točk POSAMEZNO KOMBINACIJA: 1. mesto MITJA KLRSNIK LD Lukovica 174 točk 2. mesto ZDRAVKO VRANKAR LD Kamnik 169 točk 3. mesto ANTON ERJAVEC ŠD TRAP Grosuplje 168 točk VETERANI POSAMEZNO -KOMBINACIJA 1. mesto JOŽE VRBINC LD Ig I 50 točk 2. mesto FRANC BARB1Č 1.1) Šmarna gora I 47 točk 3. mesto SREĆO IVANCIĆ LD Motnik - Špitalič 120 točk R. K. RIBIŠKO TEKMOVANJE ZELENI GAJ - PREVOJE V nedeljo, 2. 7., ob rani uri, ko je večina še spala, se je ob sedmi uri pričelo ribiško tekmovanje na Cegunci Zeleni gaj. Pok petarde je zaznamoval pričetek in osemindvajset športnih ribičev je zavihtelo svoje palice, trnki so bili v vodi in čakali na prvi prijem. Prvi ulov se je posrečil Urankarju starejšemu in Še naslednji prijem je bil na njegovem trnku. Pričelo se je tehtanje in merjenje, tekmovanje pa je teklo naprej, ribe so prijemale in ribiških šal ni in ni zmanjkalo. Nekje sredi tekmovanja Hubertu riba potegne palico navzdol, vsi se zasmejijo, obenem pa privoščijo, češ da bi mu vsaj ušla in bi moja zmagala. A Hubert se ni dal in krapa potegnil iz vode. Glej si ga no, zavpijejo tekmovalci ob njem: saj jo je ujel za rep, ne pa za ustnico. V pravilih ne piše, ali je pravilen ulov za ustnico, rep ali škrge. Piše pa naslednje: loviš na trnek in vsaka riba, ki je ulovljena, izmerjena in stehtana, se vpiše kot ulov. 'Iako tudi sedaj skeptiki razumejo pravila?! Ob dvanajsti uri se je tekmovanje končalo, zmagovalec pa je postal Urankar Hubert iz. Domžal, z. ribo, ujeto za rep, ki pa je vendarle tehtala 3 kilograme in pol, drugi je bil Jure Lončar iz Lukovice, tretji pa Silvo Avbelj iz Kras nje. Sledil je dolgo pričakovani golaž, in ob prijetnem druženju so se ribiči zabavali do poznih večernih ur. Danilo Kastelic KLEMEN KONJAR, UČENEC KARATE ŠOLE »DYNAMICA«, OSVOJIL DVE BRONASTI MEDALJI NA KARATE TURNIRJU V UUBUANI V soboto, II. mana 2000, je karale klub »Kimon« iz Ljubljane organiziral že 14. turnir v karaleju - imenovan »Kimon 2000«. Udeležilo se ga je veliko Število tekmovalk in tekmovalcev, predvsem iz. osrednje in zahodne Slovenije. Najboljši med njimi so prejeli medalje, vsi tekmovalci pa praktične nagrade. Trener In glavni organizator turnirja je tekmovanje ocenil kol eno izmed najkvalitetnejših doslej, saj so bili med tekmovalci t Lici i državni prvaki in prvakinje. Iz. karale šole »Dvnamica« so se tekmovanja udeležili štirje tekmovalci -Klemen Konjar, Edvard Lavrič, Blaž Kup nik in Haris Odobašič. Klemen Konjar je med člani najprej nastopil v prikazu kale in v lej kategoriji osvojil bronasto medaljo. Nato pa je tekmoval tudi v prostem boju, imenovanem »jiju kumile« in za dvema tekmovalcema iz. karale kluba »Shotokan« iz. Kranja zasedel tretje mesto. Drugi naš tekmovalec, Haris Odobašič, nosilec zelenega pasu, je nastopil v kategoriji mlajših mladincev in z. zelo samozavestnim nastopom osvojil srebrno medaljo v k a ta h. Vsem našim tekmovalcem čestitamo, saj se zavedamo, da je vsako izvajanje kate, tako se imenuje sistematično organiziran sklop obrambne in napadalne tehnike, izvedene v smiselni celoti v obliki obrambe proti enemu ali več napadalcem, odsev rednega treninga. Gibi v tehniki, ki SO navidez enostavni, zahtevajo večletno sistematično učenji', nadzorovano S strani strokovnjaka. Pri treningu je nujno potrebno vključili načela, ki niso značilna samo za karate, ampak jih srečujemo tudi pri drugih športih: - pravilnost izvedbe giba, - skladno in hitro delovanje mišičnega sistema, to je kontrakcija (napenjanje) in dekontrakcija (sproščanje) mišic, - za povezovanje različnih gibov je neobhodno potreben ritem in - najvažnejše načelo pravilno dihanje. To poudarjamo zaradi tega, ker ljudje večinoma dihamo k' z. zgorjim delom pljuč in lako onemogočamo telesu, da se oskrbi s potrebnim kisikom. Karale omogoča skladni telesni in duševni razvoj, pravzaprav se predstavlja v vlogi načina življenja oziroma poti skozi življenje, ki jo zapišemo s karate-do. Omogočimo Otrokom, da se sezna nijo s tem športom, kajti vsak tankočutni trener bo znal izkoristiti igro, ki ima lahko v sebi tudi prvine tekmovanja in tako mlado učenko, učenca naučil abacedo karateja. Vesna Gorjan Posnetek s tekmovanja v Ljubljani. Tekmovalci od leve proti desni - Blaž Rupnik, Haris Odobašič, Klemen Konjar in Edvard Lavrič. PRAZNIK DRŽAVNOSTI PO GRADIŠKO Bilo je včasih, ko še ni bilo slišati kosilnic in gromečih traktorjev, ki poležejo vse, kar je živega po naših travnikih. Na god. sv. Alojza so vzcvetele in dozorele vse trave in rože. Tako so konec junija zgodaj zjutraj odhajali kosci s sklepanim! kosami kosit v vrstah od vsake hiše. Tišino jutra je napolnjevalo petji' ptic in enakomerni zamahi s koso. Tako kot so lelo za letom zoreli travniki, tako so od nekdaj zorele želje nas Slovencev po svoji državi. Sanje so se nam uresničile 25. junija 1901. Gradiscani smo še dokaj složni, tako kot smo bili vsi Slovenci liste dni. Zave- damo se, da je bil za vse nas to velik dan in ga hočemo tudi primerno praznovati. V spomin na la dan vsako leto pripravljamo prireditev »Turistično srečanje«, pri kateri pa ne gre brez, košnje. Glavni favoriti so seveda naši očetje, ki imajo za sabo nešteto kilometrov pokošenih travnikov. Mi, mlajši, se trudimo, vendar se moramo zadovoljiti s slabšimi uvrstitvami. Z nami se pomerijo tudi ženske, posebno priznanje si zasluži vsakoletna udeleženka iz Sp. Lok. Da se je lekmovanje populariziralo, nam pove nastop Ljubljančana, ki je menda prvič kosil. Priznal je, da ji' košnja težaško delo in obljubil, da si kupi novo koso. Bogate nagrade, kot so grablje, vile in kosa ter vesela družba SO uvod v rajanje clc) jutranjih ur. Kmečke igre v Gradišču PREVENTIVNI PROGRAMI Vsakdo od nas verjetno pozna mladostnika, ki se spopada z različnimi težavami. Upamo in želimo si, da bi našim otrokom bilo to prihranjeno, da bi se znali in zmogli upreti nasilju, skušnjavam in zavajajočemu občutku odraslosti, za katerega mislijo, da ga dosežejo s prezgodnjim kajenjem in pitjem alkohola. Zelja po pripadnosti in sprejetosti med vrstniki postane močnejša ocl razuma. Tako mladostnik na različne, manj primerne načine zadovoljuje občutek moči, uporništva, ... Manj kot se uspe potrditi na pozitiven način v šoli, v športu, s hobiji, bolj potrebuje drugačne potrditve. Dobro je, da šola in družina stopata z roko v roki. Ena druge ne moreta nadomestiti, lahko pa se pomembno dopolnjujeta. Družina otroku ponudi model zdravega življenja, enako pa moramo tudi v šoli slediti načelom zdravega življenja in spodbujati strpnost med mladimi ter human odnos do starejših. Ko je na kupu skoraj petsto otrok, je toliko bolj pomembno, da med nami obstajajo jasni dogovori in pravila življenja, in da hkrati ne prezremo tudi individualnih potreb posameznika. Zal pa tudi na Brdu opažamo dejstvo, da se v šoli zrcalijo problemi, ki vladajo v družbi: problemi brezposelnosti, nizek življenjski standard, nasilje in nestrpnost, pomanjkanje spoštljivega odnosa med vrstniki, tlo odraslega, ... V primerjavi z. mestnimi šolami so naši problemi verjetno res majhni. Prepričani pa smo, da je pomembno reagirati vedno, ko je ogrožena otrokova varnost ali kršena temeljna načela zdravih medosebnih odnosov. Večkrat se moramo naučiti novih metod reševanja problemov. Pomembno je tudi, da imajo mladi potrebne informacije, da bi se zmogli odločati zase in reči ne, ko jim bodo vrstniki ponujali različne poti do hitre sreče. Zato smo v tem šolskem letu v šoli izvedli veliko preventivnih programov, Z njimi so učenci dobili potrebne informacije, pa tudi izkušnje, kako izboljšati svojo strategijo pri reševanju problemov. V sodelovanju z. Ministrstvom za notranje zadeve in Zavodom za odprto družbo smo nedavno zaključili Preventivni program proti zlorabam, ki se nanaša na medvrstniško nasilje, zlorabo s strani znane osebe in zlorabo s strani nepoznane osebe. Namenjena je učencem drugih in tretjih razredov, njihovim staršem in celotnemu šolskemu osebju. Otroci se naučijo prepoznavati različne oblike nasilja in dobijo informacijo, kako se vesti samoobrambno. Naučijo se tudi varovalnega krika, ki jim bo lahko pomagal, ko bodo v stiski. Kljub atraktivnosti krika, ga učenci po programu niso uporabljali za igro. Na naše veselje se iz pogovora z učenci ni pokazalo, da bi bili ti deležni omenjenih oblik nasilja. Moti jih predvsem neprimerno vedenje večjih učencev na avtobusu na poti v šolo in domov, ali nemirno, včasih nasilno vedenje nekaterih posameznih učencev, ki pa so v šoli že opaženi. Društvo za nenasilno komunikacijo je izvedlo program za učence sedmega in enega osmega razreda, v katerem so se z učenci pogovorili o načinih uveljav- ljanja svoje volje, čustvih, ki jih prinašajo konflikte situacije in kaj lahko storijo namesto nasilnega reševanja problemov, kako se spopasti z jezo ter oza-veščali, da vsako nestrinjanje drugega hkrati ne pomeni napada nanje. V osmih razredih smo sami izvedli naravoslovni dan Spolnost. Učenci se še podrobneje seznanijo s primarnimi in sekundarnimi znaki odraščanja, kontracepcijo, zdravo in odgovorno spolnostjo, nevarnostjo okužbe z virusom HIV in boleznijo aidsa, s higieno med menstruacijo, kaj je menstruacija in kako pride do zanositve. V okviru letošnje teme Otroškega parlamenta Spolnost - Imava se rada, pa smo ob tem obravnavali tudi pomen in načini izražanja prijateljstva, zaljubljenost, ljubezen in iskali odgovore na vprašanja, ki odraščajoče v zvezi s spolnostjo begajo. Vsebino smo obravnavali starosti primerno s pomočjo pravljic, pogovorov, ogleda filma, socialno interaktivnih delavnic, pisanja spisov, raziskovanja literature, ... O rezultatih in ugotovitvah pa so predstavniki Otroškega parlamenta seznanili tudi g. župana. Iz odgovorov otrok je tudi razvidno, da želijo več informacij o spolnosti in odraščanju tako od svojih staršev kot učiteljev. Da je učitelj vreden njihovega zaupanja ob tako delikatni temi, kaže na dober odnos, ki ga ima z učenci. Še vedno pa učenci prevečkrat dobijo prve informacije o spolnosti in odraščanju od vrstnikov, iz. knjig, sočasno naj bi potekali pogovori v tudi družini z odraslim zaupnikom. V sedmem razredu v sodelovanju s CSD Domžale izvedemo naravoslovni dan V obdobju iskanja samega sebe. Posredni cilj projekta je prispevati delček k preprečevanju mladinskega prestop-ništva, širjenja tlroge in odvisnosti, pasivnosti, brezciljnosti mladih, k pozitivni sliki o sebi. Usmerjamo jih v kvalitetnejšo in intenzivnejšo komunikacijo ter razreševanje konfliktov. Spodbuja stat še, mlade in vzgojitelje v razmišljanje o svoji vlogi in možnostih. S tem, ko je predstavljen tudi učiteljem in staršem, sklepa komunikacijski krog meti vsemi naštetimi v šoli. Center za mlade iz Domžal izvede naravoslovni dan za osme razrede na temo Droge. Učenci se seznanijo z. različnimi oblikami in nevarnostmi, ki jih prinaša uživanje drog za mladostnika. Kakor ste že opazili, k vsem dejavnostim poskušamo pristopiti sistemsko, tako je bila tudi ta tema predstavljena staršem teh otrok. S tem želimo spodbuditi pomemben pogovor v družini, ki lažje poteka, katlar vsi udeleženci sočasno razpolagamo z. enakimi informacijami. Učenci na razredni stopnji so si gledali lutkovno igrico v organizaciji UNZ, kjer so se tudi seznanili, Kam se lahko v stiski obrnejo po pomoč. Julja Pele Poslovalnica TRGOVINA in DISKONT Krašce, Poslovalnica TRGOVINA in DISKONT Šentvid Poslovalnica TRGOVINAPeče SPINA d.o.o., Krašce 17, 1251 Moravče, /.j l Moravče, ___^— i Od 27.7. de 4.8.2000 l i SOK POMARANČA, G. SADEŽI. GRENIVKA 1,5 NEGAZ. 6/1 (6 x 99,90 SIT) 599,40 KIS ZA VLAGANJE 3/1 ANETA 279,90 KOMPOT ANANAS 836g KOLUTI B.R. 199,90 WHISKY BLACK JACK0,75l 1199,90 KUMARICE 680g KOLINSKA 169,90 PAŠTETA JETRNA 1OOg ANETA 92,90 PAŠTETA JETRNA 50g ANETA 62,90 KEKSI RIO CAKES 130g ARC 119,90 KAVA CAFFE ITALIANO lOOg 99,90 MOKA ŠTAJERSKA BELA 1 kg GLADKA 99,90 MAČJA HRANA H0BBY CAT 415g 99,90 PASJA HRANA H0BBY DOG 800g 159,90 PASJA HR. CHAPPI 3kg GOV. + ŽITA 699,90 PRAŠEK PRALNI ARIEL 3,6kg PVC 1149,90 TOALETNI PAPIR ROZA10/1 BONI 199,90 SIT O i ROKOVNJAŠKI POHOD Prišel |e tisti dolgo pričakovani dan. 28. maja 2(100 smo se planinci iz društev po vsej Sloveniji, že desetič odpravili po ROKOVNJAŠKI POTI. Z dobro voljo na obrazu, smo se že pred osmo uro zvečer zbrali na meji Štajerske in Kranjske - na Trojanah. Na startu smo se prijavili in za pogum in moč dobili velik trojanski krof z. slastno marmelado. Z malo zamude smo se dve minuti čez. poldeveto zvečer ob sončnem zahodu odpravljal) proti Borjam in naprej do (iolčaja. Za prvimi se je vlekla kar nekaj kilometrov dolga kolona, saj je bilo udeležencev pohoda kar 350, Pa vendarle niso vsi odšli le zaradi velike nočne "avanture", pač pa, da bi se poveselili drug z drugim, spregovorili kakšno besedo in pričakali sončni vzhod. Pa vendarle je bil to šele začetek in, ko smo prispeli na Golčaj, smo že bili obliti v skrivnostno in tiho noč. Hitro smo odšli naprej, a vseeno smo še slišali blage odmeve naše "himne" ija, ija ,ija -ooo... Naš naslednji cilj je bila l.imbarska gora. Takrat so se tudi prižgale prve svetilke in prelepo je bilo videti procesijo, ki se je odpravljala naprej proti Negastrnu. Tam nas je pričakala zvesta spremljevalna ekipa in nas podprla z čajem. Naprej proti Vinjam smo odšli v taki tišini, da bi lahko slišali "travo rasti". Prečkali smo travnike in gozd, kjer nam je pelo šelestenje listov. Tudi avtomobili, ki se drugače vozijo po prašnih poteh pozno zvečer, niso delali hrupa. Ob .11S smo že prečkali glavno cesto v Trnjavi, Odšli smo do prijaznih domačinov Andrajevčevih, ki so nas skupaj z. ekipo pričakali. Postregli so nam odlične sendviče, sveže banane in tople napitke. Tu je bil tudi daljši postanek, saj ji' marsikdo moral na nujno potrebo oziroma je moral slediti klicu narave. Ob 3.45 zjutraj ji- bil zbor. Najbolj zagnani so Že stali v koloni, vendar brez. vodiča poti tliso smeli nadaljevati. Moram povedali, da so bili vodiči dokaj dobro organizirani in pripravljeni na veliko število ljudi. Tu se je naša pot začela vzpenjati. Skoraj smo že zagrizli v kolena, saj so tempo na začetku tnalo pospešili, marsikomu pa so ob tej uri že oči "lezle" skupaj. Toda vztrajnost in trma sta nas pripeljali do Trnovč in, ko smo si' odpravljali naprej proti Mali LaŠni, SO nase obraze Že razsvetlili prvi sončni žarki. Tam smo dobili sok in vsi smo že dobro vedeli, da nas čaka še tretjina poti. Po gozdičku smo odšli naprej do Velike Lasne. Ko smo odhajali po travniku do Vranje Peci, smo Začutili, kako nas je obliznila prva jutranja rosa. To je bil prav lep začetek novega dne, saj je to le kanček čiste lepoti', ki jo premore narava. Vendar nismo odne hali, tudi do Zgornjih Palovč smo prišli vsi, tako prvi, kot zadnji. Tam so nam v Budnarjevi domačiji pokazali črno kuhinjo in nam nalili kapljico ali dve, ter nas postregli s piškoti. Pot ni bila več dolga. Obhodili smo hribčki' in dolinice, ko smo zagledali pred seboj mogočno, a preprosto lovsko kočo. Tu je bil tudi krajši postanek, saj se ji' naša, nekaj kilometrov dolga kolona razpotegnila. Sedaj nas je Čakala le se steza, ki nas ji- vodila v Kamnik. Moram priznati, da se je ta pot vlekla za vsi' tiste, ki so se izleta udeležili prvič. Pa vendarle, Kamnik - naš cilj se nam ji' razprostrl pred očmi v vsej svoji lepoti. Preden pa smo prečkali glavno cesto, smo počakali vse ostale, da smo na cilj prišli, kot smo odšli v popolni skupini. Popolni tudi zato, ker nihče na poti ni ostal brez. moči, nihče ni obupal in nihče ni potreboval zdravstvene pomoči, ki nas je spremljala skoraj na vsakem koraku. Odšli smo proti mestnemu trgu. Tam nas je pričakala kar lepa skupina ljudi, ki nam je mahala in ploskala v pozdrav. Naredila se |e gneča pred mizami s priznanji, ker je vsak Želel svoje potrdilo o prehojeni poli. Razglasili so še najstarejši' in seveda tudi najmlajše udeležence pohoda, ti so dobili še dodatna priznanja, ki so si jih resnično zaslužili. Za vrhunec pa nas je presenetilo kar deset udeležencev, ki so se pohoda udeležili prav vsakič. Ker pa smo hodili po rokovnjaški poti in ker smo bili v bistvu tudi mi tisto noč rokov-njači, smo se za konec najedli tudi golaža, ki se mu nihče nebi mogel upreti. Toda prireditev nam v čast se se ni končala. Mnogi so si- še poveselili in vsi, ki nam je bil izlet všeč, smo se odločili, da se drugo leto vidimo in doživimo vse prijetne dogodivščine še enkrat!!! Katja Poznič, P.I). Moravče BALKONSKE OGRAJE PO VAŠIH ŽELJAH ILJUJIDILJaVNS riNEMATCGRATI GREMO V KINO! V času dopustov vas v Kinu Domžale čakajo filmi različnih žanrov, od akcije do komedij, ki v teh vročih dneh zagotovo prevladujejo. Tokrat bomo v naši predstavitvi ustregli tako ljubiteljem akcije kot tistim, ki so jim bolj pri srcu lahkotnejše komedije. Naj bo tokratna rubrika napoved, da bo v kinu vroče tudi jeseni, saj na platna prihajaja kar nekaj uspešnic velikega formata, ki jih že težko pričakujemo. Med odgovori na nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo izžrebali naslednje nagrajenke: Barbka Klopčič, Ra-folče 29; Damjana Omahna, Prevaljc 10; Mateja Novak, Krajno Brdo 11. Obvestilo o prevzemu vstopnic bodo prejele po pošti. PATRIOT (The Patriot) Patriot je še eden izmed akcijskih epov tega leta. Zgodba se začne v Južni Karolini v letu, ko so ZDA pridobile svojo neodvisnost. Vdovec Benjamin Martin (Mel Gibson), nevaren in pogumen junak francosko indijskih vojn, ki je po njih obrnil hrbet bojevanju in se kot prepričan pacifist posvetil vzgoji svojih šestih otrok. Z naraščanjem upora proti Angliji pa se je Martin, čeprav zavrača vsakršne namige, da bi šel v vojno, sooči z njo, ko začneta njegova najstarejša sinova hrepeneti po bojevanju. Kmalu potem, ko se najstarejši sin res pridruži vojski, prispejo britanske čete na Martinovo dvorišče in mu uničijo posest ter pobijejo živino. Martin tako pride do spoznanja, da se bo, če želi zaščiti svojo družino, moral pridružiti svojemu sinu v krvavem boju proti močnejši angleški vojski. film, ki mu očitajo precej zgodovinskih netočnosti, se bolj kol po spektakularnih prizorih bojevanja odlikuje po neverjetnem spektru različnih čustev, ki jih pokažejo glavni junaki. TEAGHING MRS TINGI.E (Teanching Mrs. Tingle) Komedija Teaching Mrs. Tingle je režiserski prvenec Kevina Williamsonsa, pisca scenarijev za groz.ljvke Krik, Krik 2 in Vem, kaj ste storili lansko poletje, ter avtor priljubljene najstniške serije Simpatije (Davvson's Creek). Leigh Ann Wat.son, ki jo igra Katie Holmes - našim gledalcem poznano predvsem kot Joev iz. Simpatij, se že vse življenje drži pravil. Njena edina vozovnica ven iz mesta je štipendija, ki jo dobi najboljši učenec na šoli. Vse kar še potrebuje, je tako odlična ocena iz. zgodovine. Obstaja le en problem: Gospa Tingle, učiteljica zgodovine, ki ustrahuje dijake šole že celih 20 let. Zdaj morajo tri najboljše prijateljice, ki so bile obtožene goljufije, tlokazati svojo nedolžnost in najti pol iz zapletene situacije. Zabava se začne, ko morajo, da bi ostale v igri, svojo učiteljico premagati v njeni lastni igri in s pravili, ki jih je sama ustvarila In nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri junake serije Simpatije, v katerih igra glavna junakinja komedije Teaching Mrs. Tingle Katie Holmes. Svoje odgovore pošiljile na dopisnici na naslov: Rokovnjač, Gremo v kino!, Lukovica 46, 1225 Lukovica, do 4. avgusta 2000. Trem izžrebancem bodo Ljubljanski kinematografi podarili po dve vstopnici za ogled poljubne filmske predstave v Kinu Domžale. Tam daleč nekje v preteklosti sivi pod bori so peli plameni igrivi nov dan se začenja in novo življenje daje moči usodi iskrivi. Iz njenih želja, in sre hrepenenja poraja se nova iskra življenja. Pesmi in želje nikdar zapete venomer iščejo nove obete in ne priznajo resnice krvi ki jim trpečim jemlje moči rastejo, padajo v novi vsakdan z upi lažnivimi svetu predan. Bori in ptice zapojte nocoj z menoj plamenite življenja opoj sanje razdrite njih up naj zamre vrnite človeku trpeče srce. Saj bolečina je kri novih dni resnica, spoznanje iz nje se rodi. LETEČI REPORTER Tukaj sem - ujemi me! Čebelarji v akciji Čuvaj cerkve na Golčaju Trasa bodoče avtoceste se že bliža Trnjavi NAGRADNA KRIŽANKA Med pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz prejšnje številke smo izžrebali naslednje nagrajenke: 1. nagrada: Oblikovanje in izdelava vizitke (Grafični studio Božo Stupica) - Simona Prelovšek, Čeplje 3 2. nagrada: Dve pizzi s pijačo (Go-stišče-pizzerija Furman) - Ilija Pavel, Zaloška c. 216, Ljubljana 3. nagrada: Družinski obisk savne (Rekreacijski center Urbanija-RGU) - Slapar Zvonka, Rafolče 31 Nagrajenci bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti. Reševalcem tokratne nagradne križanke bomo podelili: 1. nagrada: Premontaža gum za osebno vozilo (Vulkanizerstvo Lenček) 2. nagrada: Dve pizzi s pijačo (Go-stišče-pizzerija Furman) 3. nagrada: Družinski obisk savne (Rekreacijski center LIrbanija-RGU) Rešitve pošljite na naslov: Rokovnjač, Nagradna križanka, Lukovica 46, 1225 Lukovica do 3. avgusta. GOSTILNA • PIZZERIA Usodi niti sam gospod; pOtpt&Vi vse, pripravi sš: ne veš, kdaj treba bo na pot. (Oton Župančič) V SPOMIN Drugega julija 2000 je minilo tretje leto, odkar sem ostala brez tebe, dragi moj mož ANTON KOS Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žena Anica ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE HRIBAR rojene Moneta se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Janezu Svoljšku za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Lepa hvala tudi patronažnl sestri Irmi za pomoč in ljubeznivost. Posebno lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju SvetetU za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala tudi pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji zemeljski poti. Vsi njeni Zaman fe bil irt>/ boj; Zaman VSi dnevi upanja, trpljenja, Usoda le i>U