POMENEK Z DIREKTORJEM KZ UUBUANA JOZETOM TANKOM
Spomladanska setev ne bo minila brez težav
Kmetfjska zadruga LjubUana draino s Kmečko ivezo - LJudsko stranko te dni priprav(ja poseb-no okroglo mizo, na kateri bodo pretresll celotno problematiko kmet^stva. Hkrati pa se skupaj i dnigiml deli Sloven^je ie pripravjjajo na vses-ploSni kmeiki štrajk, do katerega bo prišlo, koli-kor kmetom ne bodo priznali ekonomskih cen za njihovc proizvode. Mnogi kmetje so prav zdaj v škripcih z denarjem, ko se bliia spomladanska selcv in ne bodo imeli denarja za nabavo osnov-nega reprodukcijskcga materiala.
»Veliko kmetov se zanima za kredite za spo-mladansko setev pri Hranilnokreditni službi, ki deluje v sklopu naSe zadruge, toda ugotavljamo, da se le redki odločajo zanje, preprosto zavoljo previsokih obrestnih mer. Vse kaže, da bo spo-mladanska setev zaskrbljujoča, zato terja takojš-nje nujne ukrepe: cenejše kredite ali regrese za semcna, gnojila in zaščitna sredstva. V KZ imamo na voljo gnojila, čeprav prihaja do težav pri dosta-vi od proizvajalca Ine Kutine. Drug problem pri nabavi reprodukcijskega materiala je, da večina dobaviteljev zahteva plačilo vnaprej, kar terja dodatna sredstva. V kolikor KZ najema kredite po tržni obrestni meri, pa mora povečati prodajno ceno,« meni direktor Kmetijske zadruge Ljublja-na Jože Tanko.
Problem dodatno zapleta tudi neodgovoren uvoz hrane (primer uvoza govedine, svinjine, pa tudi mlečnih izdelkov). Na ta račun je bilo izreče-nih že nič koliko kritik, vendar vlada ne ukrepa. Ati kot pravi Jože Tanko: »Smo že v mesecu marcu, pa še vedno nimamo nobenih pravih izho-dišč za razvoj kmetijstva v letu 1993.«
Pojdhno po mavrahel
Marsikdo, ki bo v teh toplih spomladanskih dneh hodil po travnikih, sadovnjakih, ob ježah ob poteh ali ob potokih, bo lahko uzrl nenavadno, nekakšnemu spužvastemu dreveščku podobno go-bo. Kajpak, gre za mavraha ali smrka, tipično spomladansko gobo, ki pa jo mnogi še ne pozna-jo, pa čcprav je ponekod kar pogosta. Razumlji-vo, kdo pa bo spomladi stikal za gobami! Goba zraste le od nekaj centimetrov, pa tja do 25 centi-metrov visoko, odvisno pač od vrste, pa tudi od rastišča in od pogojev za rast. Spoznamo jo po njenem značilnem satjasto jamičastem votlem »klobuku«, ki je tudi spodaj priraščen na gubast in prav tako votel bet in po njencm tankem voska-stem mesu. Znanih je vsaj nekaj deset vrst smrč-kov, da o različkih ne govorimo. Vsi smrčki so pogojno užitni. Pri nas sta najpogostejši užitni smrček (Morchella esculenta) in koničasti smrček (morchella conica), medtem ko so druge gobe iz tega rodu redkejše, ali pa vsaj še niso raziskune. Smrčki sodijo v družino jamičark (Morchellaceae) in ponekod veljajo za prvovrstno kulinarično spe-daliteto. Za indijske muslimane je to sploh edina goba, ki jo uživajo, druge se jim ne zdijo »čiste«. Na tržnicah v Franciji in na Bavarskem prodajajo smrčke v velikih količinah. Sladkosnedi Prusi so nekdaj namenoma požigali gozdno podrast, da bi pospeŠili rast teh gob.
Preden smrčkc pripravimo za kuho (peko), je dobro, da jih prej poparimo, če že ne prekuhamo in potem vodo odlijemo. Lahko jih pripravimo na vse načine, posebej pa teknejo, če jih napolnimo s sesekljanim mesom in potem pečemo.
BRANKO VRHOVEC
Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
objavlja delovno mesto
tehniški sodelavec v kaledri za po(|edelstvo,
pridelovai^je krme in vrtnarstvo
POGOJ: kmetijski tehnik
Delo je za določcn čas enega leta, z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja.
Pisne prijave kandidatov s priložcnim življe-njepisom sprejema kadrovska sluiba Bioteh-niSkc Takultele v LJub(jani, Jamnikarjeva 101 v roku 15 dni po objavi.
Sejmišče postaja pretesno
V KZ Ljubljana že nckaj časa razmišljajo, kako bi razSirili sejmiščni prostor za svojim upravnim poslopjem. Ta namreč postaja že vefi kot pretesen za tako veliko območje (kupci in prodajalci priha-jajo na sejme tudi iz drugih koncev Slovenije, ne le z ožjega območja Ljubljane). KZ se dogovarja z občino, da bi dobila še preostali del površine, ki še ni urejen in ga namensko izkoristila za scjmiš-če. V ta namen so že vložili vlogo pri občinski skupščini. Z razširitvijo sejmiSčncga proslora bi se hkrati rešili tudi neugledne barake z zanemarjeni-tni kokošnjaki in drugo šaro in s tem izboljšali tudi sam izgled sejmiSia. »Menimo, da mesto kot je Ljubljana nujno rabi tak prostor, ki nazadnje lahko služi tudi drugim kmetijskim prireditvam,« pravi Jože Tanko.
Več in popolnejše post^je za pogonska goriva
Za boljšo preskrbo s pogonskimi gorivi, KZ Ljubljana v dogovoru s Petrolom pripravlja iz-gradnjo novih črpalk, nekatere, že obstoječe, pa bodo le dogradili. Tako naj bi novo črpalko za gorivo D2 dobili na Črnem vrhu, črpalko v Polho-vem Gradcu, kjer zdaj točijo le to gorivo, pa bodo ogradili in oskrbeli Se z drugimi pogonskimi gori-vi, kot sta na primer super 97 in eurosuper. Po-dobno dograditev skupaj s Petrolom pripravljajo tudi za Crpalki na Igu in na Peruzzijevi.
B. V.