ŽENSKI IZOBRAZBI PROSTO POT! ROK DROFENIK. LJUBLJANA. Dasiravno je izmed vse^'a prebivalstva največ žensk, vender se je temu večjemu delu človeškega rodu stoletja in tisočletja obračalo najmanj pozornosti. Ko je še mož hodil okrog odet s kožo divje zveri in se je s sulico in mečem v roki boril s so- vražnikom, morala je žena, sestra, mati, hči obdelovati polje, morala mu je, ko se je zmage pijan vrnil domov, pripraviti jedi in ležišče. Da bi z možem vred šla v boj proti sovragu — za to se je ni vredne smatralo. Pozneje bilo je še hujše. Trdo so mo- rali tlačani robotati. Z bičem v roki so jih k temu priganjali hlapci tiranov. Tudi tukaj so morale žene največ prestati, oso- bito, ako se niso udale gospodarjevi volji. Na njihovih plečih je slonelo največ bre- men. Poleg volov so jih v jarem upregali. In ako je posijal ubogi deklici žarek sreče v njeno mučeniško življenje, da si je našla moža svojega stanu, ki bi ji vsaj nekoliko olajšal trpljenje in jo spremljal po trnjevi poti njenega življenja, je prišel pohotni grajščak, zahtevaj e svoj jus primae noc- t i s !*) Njen mož pa je moral svojo in ženino sramoto mirno potrpeti, sicer gorje njemu in njegovi izvoljenki ! *) Pravico prve aoči, Toda že v 15. stoletju so se posamezne žene pričele javno potegovati za ženska prava. Koncem 18. stoletja, za časa velike revolucije, pa že vidimo, kako so parižke žene od konventa, ki je proklamiral člo- veška prava, zahtevale tudi za se ednakih pravic. Takrat so o splošni navdušenosti, ki je vladala n.-' l'Vancozkem, dali tudi že- nam prosto pot v mnogobrojne politične zveze kot ednakopravnim članom, kar se je v manjši meri posnemalo tudi na An- gležkem. Nekako o istem času (1. 1792.) pričele so se žene tudi na Angležkem gibati. Tu si je za žensko gibanje nevenljivih zaslug pridobila ženijalna predbojevnica ženskega gibanja, Mary Wollstoncraft, ki je z be- sedo in pisavo dramila angležke žene, da so se pričele tudi one gibati in se pote- govati za SVOJO neodvisnost in za ednake pravice z možem. Trud Wollstronraftove ni bil zaman : že v prvi polovici minolega stoletja je na Angležkem nastalo obilo šte- vilo društev, ki so si postavila nalogo, deloma priboriti ženam politične pravice, deloma pridobiti jim ustop k študijam in pokl'cem. In že sredi XIX. stoletja so se na Angležkem ustanovile visoke šole za ženske in sčasoma odprla so se jim skoro vsa učilišča. Dandanes delujejo na Angležkem žene kot zdravnice in uradnice najrazlič- nejših vrst ; glede političnih pravic se pa lahko reče, da ne bode dolgo trajalo, ko bodo žene na Angležkem popolnoma edna- kopravne z možkimi !*J V tem je pač velikansk razloček med Anglijo in drugimi državami, kjer si mora ženstvo z vsem naporom korak za kora- kom prisvajati svoje pravice ! .Skraja je bilo žensko gibanje omejeno bolj na literarno delovanje in na duševno *) Kolik razloček je v tem med Anglijo in Av- strijo, kaže dejstvo, da ima žena na Angležkem že davno pravico, snovati politična društva — dočim se v Avstriji ženske v politična društva niti sprejemati ne smejo. — 161 izobrazbo. Na sodelovanje v politiki, na višje študije, ali na individualna prava nikdo ni mislil. Se le razvoj velike industrije in bolj naraščajoči kapitalizem, ki je vrgel tudi ženo na delavski trg, provzročila sta, da je i žena pričela zahtevati, naj se ji odpre pot do različnih poklicev, ki so bili dotlej privilegij možkih in do višje izobrazbe, s katero je možno doseči boljših življenskih pogojev. Idila o »pravem« ženskem poklicu, kot žena in mati, se je takoj razblinila kakor megla, kadar potegne močen sever, ko je bila žena postavljena pred alternativo : ali si naj sama poišče kruha ali pa nai revno propade. Gospodarski preobrat so najprvo obču- tili osobito nižji sloji, kjer je veleindustrija že takoj spočetka potisnila žene in otroke na delavski trg in tako uničila stare tra- dicije fam'liarnega življenja. Toda kmalu se je gospodarski preobrat pričel pojav- ljati tudi v meščanstvu. Eden del meščan- stva je pai med proletarijat, drugi pa, in od tega zopet možki del, preplavil je pro- ste poklice, dočim je bilo veliko število deklic meščanskega stanu primoranih v to, da se samo prežive, ne da bi jim družba nudila za ta potrebna sredstva. Negotovost eksistence posameznikov je otežavala tudi sklepanje zakonov, radi česar se je ravno izmed onih neomoženih žen, ki so bile v družbi »odveč« in so gledale brezupno v bodočnost, bolj in bolj slišal glas po edna- kopravnosti spolov. Tako je vsled vsestranske nezadovolj- nosti nastalo pravo žensko gibanje, ki za- hteva na gospodarskem bojnem polju edna- kih pravic z možem. Tu ne gre za kake ekstravagance tako imenovanih »frauen- rechtleric«, nego tu gre z a boj za eksi- stenco, za boj slabejšega proti močnej- šemu. Ugovor, da žena naj ostane pri og- njišču in kuhalnici, naj bo dobra mati ter zvesta soproga, sedanji čas ne velja več. Kaj pa one žene, ki so »odveč«, ki si ne morejo ustvariti lastnega ognjišča, katerim je osoda zabranila, da postanejo legitimnim potom soproge in matere ? Na to vpraša- nje ne ve moški egoizem nobeneg-a pra- vega odgovora, kar je zelo značilno. Go spodarski boj je prisilil ženo, da v boju za obstanek tekmuje z možem. To pa ne samo žene iz proletarijata, nego tudi iz meščanskih slojev, kakor smo že prej rekli. Ako žene torej zahtevajo, naj si jim ne le odpro vsa pota do raznih poklicev, nego tudi do višje izobrazbe, je to popolnoma logično, ker je utemeljeno v posledicah gospodarskega preobrata, ki je izzval med mnogo drugimi tudi žensko vprašanje. 162