LETO VIII.
ŠTEVILKA 6
Straža, 15. marca 1970
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA'»NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
at k i i
Kot vsako leto je tudi letos delavski svet, 28. februarja 1970, obravnaval na svoji seji zaključni račun za leto 1969. Poleg ostalih podatkov, M so bili podani članom delavskega sveta, naj o-menimio le nekaj najvažnejših. Lani smo prodali naših proiizvoidov za 54,3 miljonov dinarjev din od leta 1968 za 9,6 miljonov dinarjev več. (Vse podatke navajamo v novih dinarjih).
Osebni dohodki so poraisitli v povprečju na enega zaposlenega iz
855.95	dinarjev v letu 1968 na
979.95	dinarjev. Od meseca junija naprej ze prekoračujejo 1.000,00 dinarjev na mesec. Za podjetje je dosežen finančni rezultat nekaj nad 4 milijone dinarjev. K temu rezultatu so posamezni obrati prispevali takale: tavama drobnega pohištva 34%, tovarna vezanih plošč 29%, žaga Straža 17%, žaga Soteska 23% in tovarna stilnega pohištva —3%, kar pomeni, da je obrat imel v tem letu manjšo izgubo.
Finančni rezultat je po delavskem svetu razdeljen v poslovni sklad in je večji od preteklega leta za 32,8% in v sklad skupne porabe, ki je prav tako večji od preteklega leta za 63,3%. Obvezno pa je moralo podjetje del dohodka vložiti v rezervni sklad podjetja in kot prispevek prispevati v skupne rezerve gospodarskih organizacij. V rezervni sklad podjetja smo vložili za 18% in v skupne rezerve prispevali za 35% več kot v preteklem letu.
Iz teh podatkov sklepamo, da je Lilo gospodarjenje v letu 1969 zelo dobro. Ustvarjeni dohodek za sklade — profitna stopnja jie dosežena v višini 8,3%. V zadnjih letih take stopnje nismo imeli. Amortizacija je skoraj za 2 krat
I
c u n
večja, kot je predpisana in tako s povečano amortizacijo hitreje odpisujemo ekonomsko zastarelost strojev, obenem pa zagotavljamo več investicij sikih sredstev. Doseženi rezultati v zadnjem letu zagotavljajo podjetju hitrejšo rast. Z investicijskim vlaganjem iz lastnih skladov se povečuje proizvodnja in z njo večji dohodek, iz katerega bo več sredstev
namenjenih za osebne dohodke in sklade podjetja.
Ker smo od lanskega leta še vedno v največji investicijski izgradnji, bo večina dohodka namenjena za dokončanje investicij. Dobro naloženi denar v strojni o-premi pa pomeni v prihodnje povečanje predvsem družbenega standarda.
S.	Šuln
Novo skladišče vezanih plošč
Vsak ponedeljek...
se pogovarjamo v pisarni šefa komercialnega oddelka tovariša Mihe Šuštarja o tem, kaj smo opravili prejšnji teden in napravimo podrobnejši načrt za to, kaj bomo delali v prihodnjem tednu.
Tokrat smo ugotovili, da je potekalo delo prodaje v redu in je bil
plan dosežen. Za marec je predvideno, da bomo morali prodati za 600 miljonov dinarjev robe. No, naši komercialisti bodo nekoliko bolj pljunili v roke pa bo šlo. Govorili smo tudi o pritožban kupcev, ki so kupili pohištvo. Z vestnim delom in dobro voljo bomo odpravili tudi tiste napake in napakice in kupci bodo zadovoljni.	B. L.
Analitična ocena
V našem podjetju nameravamo v letošnjem letu ponovno oceniti vsa delovna mesta. Za način ocenjevanja smo si izbrali analitično metodo.
Bralce bi želeli seznaniti s samo tehniko ocenjevanja in z vsebino metode.
Metoda, ki jo uporabljamo v našem podjetju, je poznana že po vsem svetu. Glavni princip metode je v tem, da ocenjevalci delovno mesto razdelijo na več delov in potem ocenjujejo vsakega delavca posebej. Prednost takega ocenjevanja je vsekakor velika, saj je s tem zmanjšana možnost enostranskega gledanja na delovno mesto, kot npr. če gledamo delovno mesto delavca pri miznem rezkarju, na katerem so česte poškodbe, se lahko zgodi, da bomo sčasoma ocenjevali to delovno mesto samo po poškodbah in ne bomo pri tem upoštevali nobene druge težavnosti kot so: napor delavca, ki potiska šablono z obdelovancem k rezilu, pazljivost, ki je potrebna, da bo delavec lepo obrezkal in podobno. Oglejmo si sedaj, na kaj vse bodo morali pogledati ocenjevalci, preden bodo lahko dali dokončno mnenje o zahtevnosti delovnega mesta:
1.	ugotoviti bodo morali, koliko šolske izobrazbe mora imeti delavec, da lahko opravlja delo na delovnem mestu;
2.	na vsakem delovnem mestu je potrebno delno poučevanje — praksa, ki jo bo tudi potrebno ugotoviti;
3.	vsa delovna mesta ne zahtevajo enake prednosti, zato je potrebno upoštevati tudi ta kriterij;
4.	nekatera delovna mesta delavcev, ki raziskujejo nove možnosti obdelave lesa, nove oblike izdelkov in podobno, so tako strokovno specializirana, da zahtevajo, da jiih posebej pogledamo;
5.	vsi delavci enako ne odgovarjajo za svoje delo na delovnem mestu (luščilničar — snažilka);
6.	delavci, ki vodijo delo, imajo posebej odgovornost za uspešno vodenje;
7.	delavci, ki se odločajo o razvoju podjetja, novogradnjah in podobno, morajo biti zato posebej ocenjeni,
8.	pri vseh delavcih ne nastopa enako psihični napor, saj je ponekod delo izključno pogojeno z razmišljanjem, drugod pa ne;
9.	vemo, da nimata enakih fizičnih naporov krliščni dela-lavec in telefonistka, zato je to v oceni potrebno upoštevati;
10.	delavci, ki imajo razgovore s tujimi strankami, imajo vsekakor težje delo, kot pa tisti, ki se pogovarjajo samo z domačimi sodelavci;
11.	ni vseeno, ali človek upravlja s strojem, ki je vreden 10 milijonov ali pa s strojem, ki je vreden pol milijona;
12.	možnost nezgod je različna, fizičnega delavca na njegovem delovnem mestu lahko do smrti povalja hlod, delavec na krtačnem luščilnem stroju si lahko odrgne le prste;
13.	delavke v lakirnici imajo težave pri delu v tem, da jih draži nitrolak, medtem ko na ostalih delovnih mestih nastopa prah ali para, drugod pa je zrak čist;
14.	tudi ropot utruja in ni vseeno, če delamo v miru ali v ropotu;
15.	kurjači imajo veliko možnost prehlada, nekateri delavci tega na svojih delovnih mestih sploh nimajo;
16.	ključavničarji so bolj umazani od ostalih delavcev;
17.	nekateri delavci pa imajo prav posebne pogoje dela (delo na višini, močna svetloba
pri varilcih) in je tudi to potrebno upoštevati.
Kakor vidite, mora komisija za analitično oceno pogledati vsako delovno mesto s sedemnajstih različnih stvari in šele nato povedati, koliko je vredno.
Možnosti za napačno ocenjevanje so s tem zmanjšane, saj se je sedemnajstkrat zmotiti res težko. Povedali bi še nekoliko o tem, kako je bila določena vrednost posameznih kriterijev. Najprej je bilo poskusno ocenjenih 50 različnih delovnih mest in na podlagi dobljenih ocen je komisija u-gotavljala, ali so točke pravilno razdeljene ali ne. Z večkratnim
Sodelujte redno v svojem listu!
izpreminjanjem ocen posameznih kriterijev je komisija ugotovila tisto po njenem mnenju najbolj objektivno razmerje. Njene ugotovitve so potem preverili še: kolegij, predstavniki sindikata in DS, ki so potrdili razmerje, po katerem naj bi se v bodoče ocenjevalo.
Upamo, da bo rezultat ocenjevanja realen in pa pravičen, kar je njegov osnovni namen.
Karel Lukan v TSP
Proslava Dneva žena v Novolesu
Letošnje praznovanje »DNEVA ŽENA« je bilo svojevrstno, lepše kot prejšnja leta. Že ob vhodu v dvorano so bile žene obdarovane — vsaka z lepim nageljnom. Proslava za žene iz NOVOLESA je bila prirejena v Zadružnem domu v Straži in sicer je bil program za obe izmeni — prvič ob 12 uri, drugič ob 20. uri. Nastopila je domača godba na pihala. Slavnostni govor je imel Štefan Jaklič, predsednik centralnega odbora sindikalne organizacije v Novolesu.
Sodelovali so tudi pionirji iz osnovne šole Vavta vas pod vodstvom Nade Petelinkar in Štefke Avguštin. Pionirski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, izvajali so zborno recitacijo in pionirka No-vinčeva je zapela solo pesem »MAMA«.
Po programu je bila pogostitev in prosta zabava.
Nekaj slik s proslave bomo objavili v prihodnji številki.
GLASILU KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES«
Na željo, ki jo sporočate v vašem glasilu, se vam oglašam Ver-
jetno se z mojo dokumentacijo ne boste dosti opomogli, kljub temu vam pošiljam skromno poročilo.
Sem navdušena bralka vašega glasila. Z velikim zanimanjem
Pepca Zajc nam je povedala ...
V podjetju sem se zaposlila dne 3. 7. 1949 in sem v njem še danes.
Zaradi težkih razmer doma nisem imela možnosti šolanja in sem bila primorana poiskati si zasluž-
preberem vse do podrobnosti. Službo sem opravljala z velikim veseljem in zadovoljstvom. Kot upokojenka še vedno spremljam vaše delo in vas prosim, da mi redno pošiljate vaše glasilo.
Vse dosedanje številke kolikor sem jih prejela, imam skrbno shranjene. 4. številke — letnik 1969 nisem dobila.
Izletov se zaradi bolezni nisem mogla udeleževati in o njih ničesar ne vem.
Pošiljam vam le naslov in svojo sliko.
Tovariško vas pozdravljam in vam želim mnogo uspeha in napredka pri vašem delu.
FANI UHAN Kurirska pot 11 Novo mesto
Dedovanje lastnosti živih bitij je končno v sedanjem stoletju v popolnosti dokazano: Prvi človek je bil žival!
ka. Na žagi v Soteski so tedaj potrebovali delavce in tako sem se tu zaposlila.
V tem času sem opravljala skoraj vsa dela, to je, da sem bila na vseh delovnih mestih razen tistih, ki jih ženske ne morejo opravljati.
Čeprav nimam kakih posebno lepih spominov v teh letih, se mi zdi, da je bilo še najbolje v letih od 1949 — 1953, ko sem delala pri cirkularjih za izdelavo friz. Takrat pa zato, ker sem bila na istem delovnem mestu in me niso premeščali. Najslabše pa je sedaj in sicer zato, ker nimam nobenega stalnega mesta in sem zdaj tu, zdaj tam.
Najbolj si želim, da bi se tudi v Soteski enkrat uredil sodoben o-brat Novolesa, pa naj bi izdelovali karkoli. Da bi tudi mi enkrat delali v boljših pogojih ne pa kot sedaj na prepihu ter skoro na prostem. Mislim tudi, da bi nas starejše delavce, ki smo v podjetju že preko 20 let, lahko nekoliko bolj upoštevali.

Tak gugalnik iz naše tovarne drobnega pohištva spada v vsako sodobno stanovanje
šele v tem stoletju je človeštvo spoznalo veliki čudež: Mnogo ljudi je dobilo kamenito srce.
Albert Gostenčnik
Na kratko
Uredniškemu odboru glasila kolektiva Javoles"
Dovolite, da Ji zgodovini podjetja objavljeni v 4. številki glasila dajem naslednji popravek k poročilu tov. Mihe Šusterja kot sledi: Tovariš Šuštar je od podpisanega prevzel komercialne posle zadnje dni v mesecu januarju 1969. Tedanji direktor je bil tov. Šali Erno in ne tov. Knez Jože kot je navedeno.
Tovariš Knez Jože je prevzel direktorske posle dne i. 7. 1950 in ne v letu 1948.
Je sicer še nekaj manjših ne toliko pomembnih napak, za gornje pa smatram, da so vredne oz. potrebne popravka, če bo zgodovina podjetja že glede vrstnega reda objavljena tudi v jubilejni številki.
Toliko v vednost in ravnanje. Lep 'pozdrav!
Adolf Kač
Več kot dve tretjini članov gasilskega društva našega podjetja se je v nedeljo, dne 22. 2. 1970 ob 8. uri, zbralo v dvorani TSP zato, da so pregledali delo v obdobju enega poslovnega leta.
Po poročilih predsednika društva Darka Mojstroviča in poveljnika Franca Tisovca ter Staneta Gregorčiča, je bila izčrpna in plodna razprava o delu v preteklosti in predlogih za nadaljnje delo v društvu.
Marko Krštine je govoril o nevarnosti za požar: v naših obratih in med drugim poudaril, da vodstvo obratov, kakor tudi zaposleni na delovnih mestih, se premalo zavedajo te nevarnosti. Dipl. ing. Edo Tavčar, obraldvod--ja/TVP, je predvsem poudaril, da je bilo v letu 1969 tudi za gasilce po obratih težko imeti vedno na svojem mestu preventivna gasilna sredstva in delavci, ki so opravljali investicijska dela niso upoštevali njihovih zahtev. Opozoril je, da je treba biti še bolj pozoren in dosleden ravno v takih primerih, ko so drugi izvajalci del na naših obratih.
Adolf s »sladkim« bremenom. S harmoniko ga spremlja Miha. To je bilo že pred leti.
Nadalje je predlagal, da naj novi odbor temeljito preuči delo čuvajev in organizatorjev gasilcev, meni, da čuvajska služba ne o-pravlja svoje funkcije zaradi katere je in tudi zaposleni na tem delovnem mestu niso sposobni za taka dela.
Franc Tisovec, Štefan Jaklič in še nekaj drugih diskutantov se je zavzemalo za to, da niso gasilci Novolesa isto kot prostovoljna društva v vaških organizacijah, ampak je to obveza vsakega zaposlenega v našem podjetju, kar je treba smatrati kot sestavni del njihovega dela. Gasilci, ki imajo večje kvalifikacije v organizaciji pa so dolžni, da poučijo vse zaposlene o pravilnem in hitrem gašenju morebitnega požara. Franc Tisovec je predlagal, da bi spremenili način poučevanja novih delavcev, kakor tudi ostalih, za upravljanje z aparatom in drugimi protipožarnimi sredstvi. Novi način pouka naj bi bil po skupinah, na delovnih mestih v oddelkih. Delavci bi pod vodstvom gasilca morali praktično sami lokalizirati namišljeni požar.
On je tudi predlagal, da bi na vse naše Objekte napravili kovinske lestve, katere bi pritrdili, da jih ne bi bilo možno odnesti. Dipl. ing. Zmago Novak je v glavnem nakazal problematiko obrata stilnega pohištva, v katerem je on obratovodja. Poudaril je, da je prav v tem obratu nevarnost za požar največja. Tisti, ki so zadolženi za preventivna sredstva nimajo čuta odgovornosti čeprav ni vzrokov za to. Vsako gasilsko delo je plačano. Pomoč vodstva obrata je bila vedno na voljo. Za strokovno odgovornost in deio pa morajo biti tisti, ki so za to postavljeni.
Pomočnik direktorja Erno Šali je kritiziral neodgovorne člane, še posebej poveljnike desetin in obratne gasilce in da nekateri sploh niso prišli na občni zbor. Predlagal je, da se jih pokliče na odgovornost. V svoji diskusiji je tudi pohvalil desetine, da so bile vešče svojega dela, saj so vse požare, ki so nastali v našem podjetju, že v kali zatrli.
Diskutantov je bilo še več, ki so v . glavnem obravnavali napake in predloge za delo. Občrri~zbor Je iz diskusije in iz potrebe uvidel, da:
—	je treba vse naše delavce poučiti o pravilnem in hitrem ukrepanju ob požaru,
—	naj se hitro najde rešitev za shrambo motorke tip »ŠKODA« in za opremo, da se ne bo uničevala,
—	naj se usposobi čuvaj za signalizacijo in obveščanje, ter prvo intervencijo pri požarih,
—	naj se preuči ali je potrebno
(nadaljevanje na 5. strani)
Zanimivo ...
V Italiji so se podražili tuji listi.
Kmalu za tem, ko so se podražili pri nas, so se tudi tam. Naši — jugoslovanski stanejo v Italiji: DELO 60 Lit, VUESNIK 60 Lit, POLITIKA 60 Lit, BORBA 80 Lit, TRIBUNA 200 Lit, TOVARIŠ 80 Lit in PAVLIHA 100 Lit.
Prav tako so se podražili za 15 — 20 % tudi francoski, zahodnonem-ški, avstrijski, ameriški in angleški listi.
Tudi novice in duševna hrana je draga!
Občni zbor Gasilskega društva „!MQVOLE5“
Občni zbor Gasilskega društva „NOVOLES"
(nadaljevanje s 4. strani)
postaviti poklicnega gasilca, ali naj te naloge razdelijo vodjem desetin, poveljnikom in obratnim gasilcem,
—	je vsak član »Novolesa« dolžan spoznati preventivne pro-tipožarnovarnostne ukrepe. Če kateri odkloni, je treba to smatrati kot kršitev delovne dolžnosti,
—	je treba počistiti navlake odpadkov in vnetljivih snovi, ki so po obratih ali okoli obratov in da je treba vzdrževati stalno red in čistočo,
—	naj bodo vaje gasilskih desetin po potrebi in je treba pritegniti v te desetine čim več mladih delavcev,
—	naj se izvrše tekom leta med-obratna tekmovanja gasilskih desetin obratov,
—	naj se delo, ki ga gasilci napravijo po svojem rednem delu, plača,
—	naj se v okviru možnosti čim prej naredi nov dom za gasilske črpalke in opremo,
—	naj se v TSP popravijo pokvarjeni hidranti in uredi zunanja razsvetljava.
Na občnem zboru smo videli, kako je potrebno, da smo usposobljeni za hitro intervencijo, ker naši obrati so v I. kategoriji nevarnosti požara.
Na koncu občnega zbora je bil tudi izvoljen devetčlanski odbor, za katerega upamo, da bo opravljal svoje delo uspešno, člani odbora so: Slavko Kregar, Franc Tisovec, Franc Zupančič, Štefan Jaklič, Franc Koncilja, Peter Po-glavec, Slavka Kocijančič, Stane Gregorčič, Justi Darovec. Nadzorni odbor sestavljajo: Darko Mojstrovič, Jože Rebselj in Tone špelko.
T. š.
NA POMOČ!
Sklepi o urejanju statutov
Pri oblikovanju dopolnjenih statutov im drugih samoupravnih aktov je treba poleg določil XV in XIII ustavnega amandmaja upoštevati še vse nove predpise, da bi se tako izognili morebitnim in nepotrebnim ponovnim razpravam in dopolnitvam. Spričo obsežnosti problematike je smotrno javno razpravo organizirati v več etapah in to po posameznih ključnih vprašanjih:	najprej o
osnovnih izhodiščih, nato pa o konkretnih rešitvah za posamezna vprašanja samoupravnih odnosov.
Plenum še posebej opozarja na negativna in napačna tolmačenja intenci j ustavnega amandmaja, predvsem pa na poizkuse ožjih skupin ali posameznikov, da bi si v samoupravnih dokumentih zagotovili priviligiran položaj. Želijo namreč legalizirati formalno podrejenost in nadrejenost v odnosih med ljudmi s tem, da bi samo eni imeli pravico odločanja, drugi pa le pravico delati in dolžnost izvajati ukaze. Nesprejemljive so tudi namere, da bi načrtno zmanjševali samo-
upravne pravice enot združenega dela, ki so jih te enote doslej že imele. Zato je treba načelno postaviti najprimernejši status vsake enote združenega dela in to takega, ki ji bo jamčil za normalno poslovanje potrebne samoupravne pravice. Pri tem mora biti dosledno upoštevano načelo, da se samoupravni odnosi gradijo od spodaj navzgor in ne obratno. Doseči je treba ustrezno stopnjo decentralizacije in samoupravljanja in to na podlagi dolgoročnih skupnih interesov in čistih medsebojnih računov.
Pod nobenim pogojem zaradi navedenega niso sprejemljiva neka statutarna določila o pravicah do mandatarstva direktorja ali kateregakoli posameznika, predvsem ne pri izbiri ljudi za kolektivne ali individualne izvršilne organe ali celo za članstvo v širših samoupravnih organih. Vsak samoupravni organ — tudi izvršilni — mora biti resnično in demokratično izvoljen in ne vsiljen.
Pri določilih o kolektivnih in individualnih organih samoupravljanja se je treba zavzeti, da se
ne bodo uveljavile škodljive skrajnosti v tem smislu, da bo preveč ali premalo nosilcev takih funkcij. Dosedanje izkušnje pri delitvi izvršilnih funkcij naj bodo kazalo glede potrebnosti in gospodarne delitve samoupravnega dela. Izogniti se moramo na eni strani centralizirani oblasti, po drugi strani pa neracionalni delitvi samoupravljanja, ker bi oboje onemogočalo kontrolo nad izvajanjem nalog. Velikost in dejavnost posamezne delovne organizacije sta osnovi za določitev najprimernejše oblike.
Glede pravic in dolžnosti kolektivnih in individualnih izvršilnih organov, predvsem v zvezi s poslovnimi odločitvami in delovnimi razmerji, je treba vztrajati, da bo v samoupravnih aktih dovolj natančno določena dolžnost in odgovornost posameznikov za poslovanje in za odnose med člani kolektiva in pa posledice za neizpolnjevanje ali slabo opravljanje nalog.
Pri oblikovanju potrebnega števila individualnih izvršilnih organov bi kazalo določiti tak status vsem najpomembnejšim vodilnim uslužbencem in jih s tem postaviti v položaj, da bo zanje možna reelekcija po potrebi in na podlagi doseženih osebnih delovnih uspehov v določenem obdobju.
(nadaljevanje sledi)
OPERATIVNO TEHNIČNA SLUŽBA
Slavko KREGAR planer za proizvodnjo
Kaj snemamo
Služba za študij dela, ki je pri nas pred kratkim formirana, je te dni začela splošno snemanje v vseh obratih. V tem članku želim na kratko informirati, za kakšno snemanje gre in za kaj ga vršimo.
Verjetno ste že videli tehnologe (snemalce), kako hodijo po obratu od enega delovnega mesta do drugega in nekaj zapisujejo — zapisujejo, kaj se dogaja na delovnem mestu.
Najbrž ste se vprašali zakaj?
S tem snemanjem, na kratko povedano, želimo ugotoviti, kakšno je izkoriščanje kapacitet delovnih mest.
Snemanje nam bo pokazalo, koliko časa stroji sploh ne obratujejo. Nadalje nam bo pokazalo, iz česa je sestavljen obratovalni čas stroja, oziroma delovni čas delavca za strojem. Ugotovili bomo na primer, koliko časa odpade na: dovoz in odvoz materiala, čakanje materiala, iskanje vozička ali pa stojke, nastavljanje stroja, zamenjavo rezil, pripravljanje pred začetkom in pospravljanje delovnega mesta po za-ključitvi delovnika, izpade pogonske energije, motnje na stroju, osebne opravke, pogovore z mojstrom in podobno.
Skratka dobili bomo celotno sliko delovnega dne za obrat, oziroma oddelek, iz katere bodo razvidne vse izgube časa — o-pravičene in neopravičene. Dobljeni rezultati bodo odlična podlaga za organizacijske ukrepe, s katerimi lahko odpravimo pomanjkljivosti, ki povzročajo te izgube. To bi bil osnovni cilj snemanja.
Samo snemanje se opravlja s pomočjo neke matematično statistične metode, katera, če jo strokovno uporabljamo, daje zadovoljivo točnost. Metoda zagotavlja, da so podatki, ki smo jih dobili 95 odstotno točni. Zadovoljujemo se s to točnostjo, ker bi večja točnost zahtevala dolgotrajnejše snemanje.
Omenjena točnost velja le za cel obrat, ker smo celotno snemanje tako pripravili. Podatki za oddelek bodo že manj točni, medtem
ko za delovno mesto služijo lahko le kot orientacija za nadaljnje snemanje. To pomeni, da bomo delovna mesta, na katerih snemanje pokaže večje izgube, posebej snemali. Snemali jih bomo z drugo metodo in detaljno ugotovili, kaj povzroča tako velike izgube. Med izgube pa — opravičene ali neopravičene — štejemo ves čas, v katerem stroj ne opravlja svoje osnovne funkcije.
Snema se z »Metodo trenutnih zapažanj« kar pomeni, da snemalec v naprej določenem in slučajno izbranem času vrši obhod delovnih mest in beleži, kaj se v določenem trenutku dogaja. Me-
če primerjamo realizacijo v februarju 1970 z realizacijo februarja 1969, bomo takoj ugotovili, da je letošnja realizacija za 226 milijona S din večja, tako da smo z realizacijo v februarju lahko popolnoma zadovoljni. Tudi planirane cene so bile dosežene. Če pa sedaj seštejemo januar-feb-ruar, pa smo skupno napravili 1 milj ar do 25 milijonov S dinarjev.
toda je zelo primerna, ker ne moti delavcev pri delu, registrira pa vse. Zahteva edino to, da delo poteka normalno, da bi lahko dobili čim bolj točne podatke. Povejmo še enkrat: Osnovni cilj snemanja je ugotavljanje in potem tudi odpravljanje pomanjkljivosti v organizaciji dela, ki nam ne dovoljujejo normalnega izkoriščanja strojev. Brez odpravljanja teh pomanjkljivosti, oziroma brez izboljšav organizacijskih pogojev dela ne bomo z novimi stroji, napravami in mehanizacijo dosegli željenega cilja: povečanje produktivnosti in znižanje stroškov.
Prosimo za sodelovanje.
Radoslav Krpina, dipl. ing.
Torej prva milijarda letošnjega prodajnega plana je za nami.
M. Š.
UVOŽENO ZA DOMAČI TRG Oglas
Izgubila sem svobodo. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne.
Svoboda Vladimir Jerman
Anton Mrvic pri delu
Kako smo prodajali v februarju 1970
ZGODOVINA NAŠEGA PODJETJA
Ivan Aš
(Nadaljevanje)
Strokovnjake pa je pridobil iz nemških in čeških dežel. Ob teh odličnih osnovnih pogojih je leta 1796 začela obratovati železo-livarna, ki je kmalu z odličnimi večkrat s pravimi umetniškimi izdelki zaslovela po austroogrskih deželah in si je tako pridobila naslov: Cesarsko kraljevsko pri-viligirana železolivarna kneza. Auersperga na Dvoru. Industrijska revolucija je krepko posegla tudi v železarsko industrijo. Manjše železarne niso več mogle konkurirati večjim železarskim tovarnam, katere so se lahko razvijale ob dobrih prometnih žilah (železnica — plovne vode) kar pa vse dvorska železarna ni imela, saj je bila še vedno vezana le na drago živinsko vprego, na krajše razdalje. Dobre železne rude je tudi začelo primanjkovati v neposredni okolici, a za razširitev obrata pa cenene vodne energije. Tako je leta 1896 točno po 100 letih obstoja ugasnil plavž na Dvoru (to je zadnji na Dolenj-
skem) in s tem tudi več tisoč letna železarska tradicija. Knez Auersperg se je zelo trudil, da bi predvidena železniška proga Ljubljana — Karlovec, potekala po dolini reke Krke, ker je tako upal, da bo s tem rešil življenje železarni na Dvoru, a Dunajska vlada ni ustregla njegovi zahtevi in želji, temveč je potrdila strateško mnogo ugodnejše, a finančno pa cenejšo traso po dolini Temenice. Dosegel pa je, da je bila istočasno kot proga Ljubljana —• Novo mesto grajena tudi proga Novo mesto — Straža, in tako je L junija 1894 prispel vlak po novi progi Grosuplje — Novo mesto — Straža. (Za izkoriščanje gozdnih bogastev zahodne roške planote je bila po letu dni prej 1893	-— zgrajena železnica —
Ljubljana —- Grosuplje — Kočevje. Z zgraditvijo proge preko Novega mesta v Stražo je bila sicer zapečatena usoda železarne na Dvoru, a odprla se je pot lesnemu bogastvu roških gozdov.
Kako se je omenjeni Auersperg trudil, da bi se vključil v naglo se razvijajočo industrijalizacijo
naj nam služi še en podatek, da je dal zgraditi leta 1867 v Soteski še pivovarno (tedanja sušilnica hmelja je sedaj preurejena v stanovanjsko hišo). Verjetno pa je prevelika oddaljenost do večjih potrošnih središč in premajhna domača poraba pripomogla, da je po nekaj letih za vedno umrla pivska industrija v Soteski. Konjuktura po prvi svetovni vojni je dala povod, da so se zgradile nove kapacitete žag na roškem gravitacijskem področju. Tako je bila leta 1922 zgrajena današnja žaga v Straži, leta 1925 parna žaga v Rumanji vasi, a leta 1936 pa žaga v osrčju Roga — na Podstenicah. Preveč bi bilo, da bi naštevali vse žage in žagice, ki so z večjim uspehom razžago-vale hlodovino iz roškega področja. Teh žagic je bilo dovolj ob vsakem količkaj ugodnem potoku (Radešci, Črmošnjici, gornjem toku Krke itd.).
(nadaljevanje sledi)
OBVESTILO
Obveščamo vse starše, ki so prijavili svoje otroke v otroško varstvo, da bo sestanek s starši v sredo 24. III. 1970 ob 8. uri v prostorih otroškega varstva v Gornji Straži.
Uprava
25 letnica
Sporočamo, da bomo kmalu — že v prihodnji številki — zvedeli za člane pripravljalnega odbora za pripravo proslave v čast 25-lab-nice našega podjetja.	b. 1.
Žreb je odločil
Izmed 39 poslanih rešitev križanke v 5. številki so bili izžrebani: L nagrada: Štefka HREN 50 N d
2.	nagrada: Slavko VIDMAR
30 N d
3.	nagrada: Marta arh. RAČEČIČ
20 N d
Nagrade bo izplačala tov Marjana
BURGER
Križanko v 5. številki je sestavila tovarišica Marija CEČELIC iz
TDP.
Strugarski oddelek tovarne igrač v Novem mestu leta 1947
izpolnitev operativnega plana za mesec februar 1970
ODPREMA
TD P	TV P	TSP
90,7%	m,2%
TPP	Zaqe	Novoles
95,5%	2og,3%	401,2.%
PROIZVODMJ A
T D P	TVP	TSP
99, h'/°	4ot,5%	'lož.av.
Zaqe NOVOLES 409,5%	401,, t %
Tovarna drobnega pohištva ni izpolnila operativnega plana proizvodnje v celoti, sicer je izpad le Ojć^ii. Čeprav je bil izpad v prvi polovici meseca zelo velik, bi bila lajhko mesečna izpolnitev plana presežena, če se ne bi pojavile na-pake pri sušenju, decirairanega lesa. Pri teh napakah ne moremo vso krivdo pripisati sušilni čarju, ampak moramo čimprejie sušilnice opremiti z avtomatiko. Ker dajemo v sušilnico istočasno les z različno začetno vlago, je težko predpisati pravi režim sušenja. Z avtomatičnimi napravami v sušilnicah s.e lahko teh napak odprar vi.
Odprema je precej izpod plana, vzrok so neodpremljeni novi proizvodi, kateri niso bili napravljeni zaradi okvar na strojih.
Tovarna vezanih plošč operativni plan proizvodnje in odpreme je presežen (4,5% in 2,8%) zato ni potrebno na široko komentirati, ampak samo pohvaliti, kier to dosegajo z velikimi napori v prostih dnevih z nadurnim dielom.
Tovarna stilnega pohištva, proizvodnja je precej presežena in to za 8,2%. Lahko bi bilo še več, če ne bi bil izpad v prvi polovici meseca zaradi slabega laka. Vse kaže, da bo tudi ta obrat prišel na zeleno vejo, oziroma je že na njej.
Izpad v odpremi 5,1% je samo trenutnega značaja, ker ni bilo ob koncu meseca vsieh izdelkov za dopolnitev garnitur.
Kaže, da bo odprema vedno bolj problematična ne zaradi trga, ampak zaradi skladiščnega prostora, ker je majhen. Proizvodnja, pa bo morala prilliagoiditi serije tako, da bo laihko odprema bolj
Vzgojno varstveni zavod Novo mesto, Kristanova 16
razglaša
prosti delovni mesti v vrtcu v Straži
—	kuharico
—	čistilko
Pogoji: Končana osemletka Osebni dohodki po pravilniku. Pismene ponudbe poslati v 15 dneh po izidu objave Vzgojno varstvenemu zavodu Novo mesto.
tekoča. V mesecu februarju je bilo samo v enem tednu odprem-ljeno 3/4 celotne odpreme, kar pa je nenormalno.
Tovarna ploskovnega pohištva
proizvodnja in odprema sita izpod plana za 4,5%, Glavni razlog za to
je, da tapetniški proizvodi niso bili napravljeni in neodpremljeni.
2agi Straža in Soteska
Proizvodnja je bila precej presežena, čeprav je v drugi polovici meseca zima negativno vplivala nanjo. Nerealno preseganje v odpremi izhaja iz strukture dospele hlodovine. Zaloge hlodov so na žagah minimalne. Ker je bil dovoz jelovih hlodov precejšen, so te hlode razžagali, žagan les pa so odpremilii takoj in je zato tudi odprema zelo presežena na-pram planirani.	A. 2. ing.
Razne misli
Tisti, ki se bori za nekaj s srcem in z vero v to — vedno zmaguje.
Napredek v znanosti je ljudem mnogo koristil v preteklosti. Sedanjost to znanost kaže v drugačni obliki. V prihodnosti pa ta ista znanost lahko napravi nepopravljivo škodo.
Ne strinjam se s starim ljudskim pregovorom: »Človek ostane le človek«.
Amalija VLAHEK v TSP
Mano Golar:
V Zabitovcih
iščejo higieno
če greste po cesti in zavijete na levo in stopate navkreber proti vrhu Svete Kunigunde, pridete v vas Zabitovce. Vaščani te prelepe vasi so jako pametni, najbolj premeteni pa so njihov ata župan.
Nekega dne so dobili od oblasti vprašanje, kako in kaj je s higieno v Zabitovcih, če se pazi na njo in še to in ono.
Modro so strmeli gospod župan v beli list in tuhtali, kaj naj pač pomeni ta čudna beseda higiena, o kateri ne moreš slišati vsak dan.
»V naši hiši je gotovo nimamo, da pa bi jo kdo prinesel brez moje vednosti, tega pa tudi ne verjamem,« so mrmrali s seboj.
Ves dan jim ta zamotana reč ni dala miru, kdo bi jim mogel vendar pojasniti to preklicano reč.
Proti večeru so se odpravili k mežnarju Urbanu, »ta bi mi gotovo vedel povedati, kje naj jo iščem,« so dejali sami pri sebi, »saj je bil pri vojakih in tudi lahko pogleda v črne bukve, ki jih imajo gospod župnik.«
»Dober večer, sosed Urban, malo sem prišel povasovat.«
Začudil se je mežnar Urban, da so prišli k njemu župan, ker je moral doslej le on k njim, kadar je hodil po biro.
»No, oče župan, kaj pa boste povedali,« ga pobara mežnar.
»Hentano, hentano, ti je zasukana stvar, o nekakšni higieni je prišlo pisanje od oblasti, veš, malo sem pozabljiv, pa nc vem več, kako se reče po domače tej zadevi, ti gotovo veš, sicer ne bi bil mežnar!«
Mežnar Urban se popraska za ušesom, buli predse, pokašljuje, razmišlja, a se vendar ne more domisliti.
»Primejdunaj, nikakor mi ne pride na pamet, kaj bi to bilo,« je odgovoril Urban.
Mežnar Urban je bil zaradi tega, ker ni mogel ustreči oču županu, jako poklapan.
Vso noč niso mogli zatisniti župan očesa, šele proti jutru so malo zadremali; sanjalo se jim je o čudni pošasti, da so se zbudili čisto prepoteni.
Na vso srečo so imeli v Zabitovcih tudi organista.
»Morda pa mi bo vedel ta povedati kaj o tej preklicani higieni,« so zabrundali predse, ko so se zjutraj oblačili, »še k njemu pojdem, da se pomeniva o tej stvari.«
In še ni priplavalo sonce nad vrh Svete Kunigunde, ko so že potrkali na organistova vrata.
»Dobro jutro! No, kako živiš sosed Jerneje, veš, opravki, težka županska služba me preganja že navsezgodaj.«
»To pa ni kar tako,« je pomislil Jerneje, »da prihajajo oče župan k meni, pa še tako zgodaj!«
»Jejhata, jejhata, kaj pa vas je zaneslo k meni? Pa ja ne zaradi tistega zajca, ki mi ga je prinesel naš Sultan, no, saj veste, žival je bila že na pol mrtva, ko jo je ujel naš kuža,« je preplašeno govoril organist Jerneje.
»Ah, kaj zajček, ta je že pozabljen, vse kaj drugega me je prignalo k tebi!«
»Zdaj pa le pokažimo, kaj smo,« so menili župan pri sebi in nadaljevali:
»Hej, Jerneje, ali imaš kje kaj higiene, kar po pravici povej, nič ne taji, to so hude reči. Včeraj me je oblast pobarala za njo in sedaj jo iščem.«
Jerneje prebledi: »Kaj pa vendar mislite, oča župan, naša hiša je poštena, lahko preiščete vse kote in verjemite mi, da je ne najdete nikjer,« je preplašeno kriknil Jerneje. Ko se je malo zbral, je nadaljeval skrivnostno: »Ce boste tiho, vam lahko povem, kje jo boste menda našli. Tisti onega, Blažun, saj veste za Brezarjevo njivo; tisti bajtar, on jo gotovo ima. Nikogar ne pusti v hišo, vedno zapira vsa okna in vrata skrbno zaklepa, kadar gre od doma.«
»Prav imaš, Jerneje, ti si pa tič,« so mu hvaležno odgovorili župan, »ta bo ta pravi, kar takoj jo mahnem k njemu, mu bomo že pokazali, kaj se pravi, igrati se z ognjem.«
»Ja župan, kaj pa, če vam u-ide, Blažun vam je zvit kakor lisica,« ga je prekinil Jerneje.
»I, pa se nas zbere pol vasi, ni šent, da ga ne bi ugnali v kozji rog! Ti Jerneje, danes proti mraku priženi k meni Metina, junaka Poldeta in Toneta, Štefuno-vega Mihca, pa še ti pridi, mislim, da nas bo dovolj. Tu imaš za frakelj, pa tiho bodi!«
Prav zadovoljno so odhajali oče župan proti domu. Ni še padel mrak, ko so se zbrali pri oču županu trije najmočnejši Zabi-tovčani in organist Jerneje. Župan so jim povedali, kako in kaj, na korajžo je še vsak zvrnil nekaj kozarcev vina, in šli so.
»Bum, bum,« je padalo po Blažunovih vratih.
»Hej, Blažun, odpri, pa hitro! Jaz, tvoj župan, ti pravim, da mi takoj izročiš higieno, sicer bo po tebi!«
Kot zabodel vol je strmel Blažun v župana:
»Kaj ste rekli, Filomeno? Jaz nimam žene, ne razumem vas, kaj hočete!«
»Le ne izvijaj se, te že poznamo,« so mu preteče dejali oče župan.
»Hej Urban, pridi sem, pa ti Miha, Tone in Polde, pretaknite vse kote, še na podstrešje zlezi-te, kdor najde higieno, dobi nagrado!«
Pa so premetavali in iskali, ali o higieni res ni bilo ne duha, ne sluha. Klavrno so se vračali oče župan proti domu.
Sam Bog naj ve, kaj je zaneslo očeta župana še mimo hiše vrle vdove Jere. Zgodilo se je — — v resnici so čudna človeška pota —, da je stopil še k njej, ki je bila pravi hrust in gorje komur koli, če se ga je lotila. Jera je pravkar pekla kruh in je z burklami rogovilila po kuhinji.
»Dober večer, soseda! Vidim, da si pri delu, kar nič se ne daj motiti, takoj opraviva!«
»Bog daj«, mu je odzdravila babura in ga dvomljivo pogledala.
(nadaljevanje sledi)
Časopis pripoveduje
Kadar me prebirate in se ob branju raznih zanimivosti veselite ali pa razburite in celo užalostite, se gotovo vprašate, od kod in kje sem vse to zvedel.
Predno pa vam to povem in nekoliko natančneje pojasnim, mi dovolite, da vam opišem, kako sploh nastanem, kako se torej rodim.
Veste, tale naš uredniški odbor se na vse načine trudi, da bi bil kar se da lep in prikupen. O, zato sem mu hvaležen, posebno še sedaj, ko mi je že osem let. Sedaj se toliko zavedam, kaj pomeni njegov trud in skrb zame. Moj začetek ali pravzaprav spočetje je na vsakokratnih sejah uredniškega odbora, ki se sestane pred izidom številke — se pravi pred mojim rojstvom — vsaj 8 do 10 dni prej.
Ta odbor se pogovarja in razpravlja o tem, kaj je tako važno in zanimivo, da bodo brali vsi, ki me dobijo v roke.
Pa sklenejo po dve ali triurnem razpravljanju, da bom moral imeti na prvi strani to in to, na drugi kaj drugega, na tretji zopet nekaj tretjega in tako dalje. Kar odgovornemu uredniku in tehničnemu uredniku naložijo, glavno in najtežje delo. Pa še to se navadno pomenijo, kdo bo poskrbel za »obleko«, to se pravi za razne zanimivosti, ki jih je treba najprej napisati z roko.
Do sem imajo glavno besedo vsi člani uredniškega odbora in »najtaglavnejšo« besedo pa zine predsednik tega odbora Janko. Dejal bi lahko, da je moj krušni oče. No, pa kar dober, saj skrbi zame in me oblači po modi, kar je zelo važno.
No, ko je opravljeno to delo, se začno »težave«. Začne se »lov« za »prehrano« ali kakor temu pravimo, lov na prispevke. To težaško delo pa ima navadno in dosledno na svoji grbi odgovorni urednik. Dobro, da je »pri moči« in da je vajen tega. Kajti sicer bi ga »že vzelo«. No, možakar je
v naj lepših letih in tudi kar se teže tiče ni kaj reči. Zato pa naj skače in dreza pisune za to, da mu napišejo to, kar jaz nujno potrebujem.
(nadaljevanje sledi)
^ocl -o__tu
»Termičar« je glasilo delovne skupnosti »TERMIKA« v Ljubljani. Izhaja (praviloma) vsak mesec in je po obliki še enkrat večji. Letošnji letnik je osmi in je po starosti istih let kot naš. Ureja ga tovariš Milan Govekar. Beremo lahko precej zanimivosti in sicer pod naslovi: »Ne samo finančna bilanca«, »Obisk predsednika IS Staneta Kavčiča tovarne na Treti«, »Spoštovanje dinarja v Termiki«, »Urbanistični program za okolico Ljubljane«, »S sestanka sekretariata OOZK«, »Tečaj in izpit iz varstva pri delu«, nekaj karikatur na račun Jakove produktivnosti in križanka. Vidimo, da posvečajo tudi pri njih precej pozornosti VARNOSTI pri DELU.
KLI — bilten kombinata predelovalne industrije LOGATEC
Prejeli smo 12. številko tega glasila, ki izhaja v nam sorodnem podjetju. V tej številki lahko beremo o varstveni zakonodaji in naših delovnih dolžnostih, o nagrajevanju tehničnih izboljšav in izumov, o tem, kaj so razpravljali na repub. in komunalni skupnosti socialnega zavarovanja, o logaški godbi, katero tudi delno vzdržuje to podjetje, o kadrovskih spremembah in posebna zanimivost pa je, da imajo logaški dijaki tudi svoj prostor — kotiček v tem listu. Imajo celo stran na razpolago. Tokrat so objavili lepo pesmico A. Žigona: »Mrtva sinica«.
Tudi pri nas imamo dijake in prav nič bi ne bilo narobe, če bi se kdaj pa kdaj »oglasil« tudi kdo izmed njijh.
Križanka je tudi nagradna in poleg tega je še nekaj o smuški skakalnici in o alarmnih znakih, b. 1.
»KOLEKTIV« list tovarne zdravil LEK v Ljubljani izhaja že enajsto leto. Tokrat beremo v 4. številki o družinskem in materialnem položaju — izhodišču dela sindikatov. Zakaj morajo biti delavci informirani, o odgovornosti v delovnih organizacijah, o problemih samoupravljanja, o bodočnosti medicine, o tem, da prodajajo v Angliji gramofonsko ploščo za shujšanje (to bom kupil prav gotovo!) o dviganju in prenašanju bremen, kako naj telefoniramo, kdo je resnični iznajditelj dinamita, humoreska »RAZPIS«, o smučariji od MOJCE do BEDANCA, o seminarju strokovnih sodelavcev in o tem, da bi potrebovali stružnico v mehanični delavnici.
Branje je zanimivo in ga je kar za eno uro. List prejemamo redno v zameno za našega, ki izhaja tudi vsakih 14 dni.
ŠESTI SLOVENEC
V nekem časopisu smo brali: »Vsak šesti Slovenec živi sam ..«, se pravi, da ni poročen.
TOREJ JE NAŠ JELO »ŠESTI SLOVENEC«.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Bogomil LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGO-TISK« v Novem mestu