T \
_. \
OJ \

V Trsta, v soboto ti. oktobra 1919
Izhaja. vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Fraiaška AsISke^a štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefr.inkirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorci) Ust« Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina zn«3a na mesec L 3'—, pol let j L 18-— in celo leto L 35—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57".
l2 nlk XIV!
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo V širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stot<! osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot.. oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseraini oddelek EdinostL Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Fiaačiika As 201
krta© SHS še nI
Uspesi Pavloviseve misije še vacino negotov.
Po ponesrečeni Triikovičevi nsls'.jl.
BELGRAD, 7. (JDS) V krogih TrifkoVčevega bloka vlada danes neomajen srd. Elemen; i jim je država deveta briga in ki marajo za Ji -:csla-vijo !e takrat, če to njihovim interesom prij-a, agi-tiTajo odprto za beg »n desertacijo v momen.u, ko se vsak dan vsebolj pokazuje, da je edini spas v patrijotskem samožatajevanju strank. Karakteristično je, da zlorabljajo ti elementi celo službeni komunike o razlogih, ki so bili merodajni, da krona nI mogla sprejeti Triikovičevega predloga. Ti razlogi so znani. Pred vsem kombinacija ni bila v zmislu mandata in Trifkovič ni imel nobenega glasu več od Protiča, ki je vrnil mandat, ker ni imel ive kvoruma, ne večine. Glavno je pač to, da krona ni mogla in ni smela potrditi tak dolus even-tualis, s katerim je Trifkovič sestavil svojo listo. Trifkovič je hotel razpustiti fteTod. predstavništvo, uvesti absolutistični režim iter kot šef strankarske vlade izvesti volitve. Službeni komunike ie povsem očitno odkril Trifkovičevo namero, pa je ta pasus gotovo udaril aliirane skupine kot strela. Sedaj se dvigajo od vseh strani protesti in čuj-e se, da take namere ni bilo nikdar na strani aliirani-h skupin. To vprašanje je jedro celega nepričakovanega zapletljaia. Vse kaže, da je gesta krone -proti Trifkoviču naperjena proti 'današnji opoziciji. Da bi bila naperjena proti Hrvatom in Slovencem, je samo neokusna fraza. Isrti na je v vprašanju, ali so aliirane skupine špekuli rale na neustavno rešitev krize ali ne. Ako niso, tedaj morajo obračunati s Triikovičem, ki je hotel zlorabiti mandat da razpusti Narodno pred stav-ništvo. Trifkovič sedaj pojasnjuje, da ga je kreira, napačno razumela. Pri tem pa pozablja, <la je tudi tdrugim osebam razlagal svoje načrte in <la je bH v tem vprašanju popolnoma složen s Prohčem, če tudi sedaj radikale* In Narodni klub ter ostale male aliirane skupine trdijo, da jim o tem načrtu nr bilo nič znano in ida o njem ni bilo govora.
BELGRAD. 8. (JDS) Marku Trifkoviču je skrajno neprijetno, da so bili še p.avočasno razkriti njegovi načrti, ki so merili na to, da se pošlje narodno predstavništvo kratkim pitom domov in da se izvedo tpo strankarsko prikrojenem volilnem redu volitve v ustavotvorno skupščino. Skuša se na vse načine izmotati se \7. reprijetne situacije in z-trjuje. da so ga poč samo napačno razumeli. Danes izide v »Samoupravi« in v drugih listih Trifkovičeva izjava, v -kateri i»oče utaji«, da bi imel namen uvesti absolutizem, toda ta njegova izjava je brez pomena, ker je t:l Trifkovič tekom svoje misije tako nepreviden, da je i-zdal svoje prave načrte raznim osebam, ki lahko posvedo-čijo, da je imel Trifkovič v rcsnici naklep razbiti pq-'?ment in uvesti strankarski -absolutizem. Politični položaj se razviča tako, kakor smo že včeraj označili. Pavlovičevo misijo je smatrati samo kc: nekako posredovanje med onimi strankami, ki bodo tvorile večino v bodoči viadi.
BELGRAD, 7. (JSDS) Danes se Bolgrad pošteno smeje. Trifkovič, znani minister pravde in čuvar državnega pečata, je sestavil ministrsko listo ter jo predložil regentu. Ugodilo pa se je, kar se je zgoditi moralo — regert ni liste podpisal in odvzel gosp. radikalu trcndat. 'No, ako pogledamo trenutno, kakšne ministre naj j: imela Jugoslavija po Trifkovičevem prizadevanju, Totem — hvala lepa za tako minislrs.vo. Predsednik bi moral biti Trifkovič sam. minister za notranje zadeve Protič, minister za tustico eleindustrijaln: advokat Pele š iz Zagreba, min'ster iz. l.onstituanto bivši madžaron pref. Polič (najbolj dolgočasen človek v parlamentu), minister za vero slovenski klerikalec idr. Er. Jankovič, sicer jako kutenten in ljubezniv .zdravnik, ki se pa z verskimi vprašanji ni nikdar veliko bavil. Minister za — železnice pa na; hi bil dr. Korošec. On je za vse — danes za zaščito dece, jutri za rude in šume, pojutrišnjem za »izbrano« in obnovo •zemlje in nazadnje še za — železnice .. Stari Riharac naj bi vodil trgovino; imel jo je že. pa je odstopil, ker ni šlo. Ninčič, ki je zavozil -finance, naj t>i dobil ministrstvo za agrarno reformo, »da jo tudi na tem polju »zafura«. Prehrano bi vodil sodnik dr. Krnič, pošto in telegraf — dr. Drinkovič, ki je poznam še iz časov zagrebškega Narodnega veča. ko je kot poverjenik •za vojsko vse tako imenitno uredil... Rude in Sume bi dobil neki pr< f. Vudičevič, ki menda še ne ve, kako izgleda rudnik od znotraj. N.:;bolj interesantna postava pa bi mcral biti po Korošcu sar^cm predlagani novi minister za — ne ustrašite se — socijalno politiko!! To je — Mehmed Spaho. eden najbolj nazadnjeških mahomedancev Iz Besne, sovražnik vsake socialne reforme. Njegova interpelacija na ministra soc. politike kaže kako koriie o so si izbrali gospodje Korošec. Protič in Trifkovič za ministra socijalne politike. Značilno je. 6z so gospod Korolicc pozabili na svojega tovariša Gostoačarja, ki je vendar toliko časa »me'-'trsko« ministre val. Ali vam tje bilo delova-n:e Gostinlhirja t:ko mrlo po tgodu. da ste ga sedaj potisnili v s-tran? Ali pa ste, gospodje, hoteli z Mchmedom Spaho pc-kazati, kako si vi razlagate soci;alno politiko?... Ncloga, da sestavi vlado, se je sedaj zopet poverila predsedniku Pavlovi-ču. Danes se vrše tozadevna pogajanja. Ni pa še nič gotovega. Regent hoče koncentracijski kabinet. Ali bo ta sploh mogoč po dosedanji situaciji,
PODLISTEK
h st:ra rrsuđa
(9)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Pdllfy je prekrižal noge in je, naslonivši glavo na cesno roko, začel, vihajoč brke, govoriti takole:
—	Ta vaš brat, admodum reverende ami-ce, vam je menda oddaleč namignil, kaj je pravzaprav jedro našega dela.
Kanonik je prikimal.
—	Bene! Da pa bo tkanina močnejša, vam še enkrat razvrstim niti. To vam je torej glavna stvar. Mojemu velemožnemu gospodarju Andreju Batorju pripada polovica Suseda in Stubice »secundum donationem domini regis Ferdinandi«1).
—	Vem.
je seveda veliko vprašanje, ki se ne more kar tako rešiti Skrajni čas je vsekakor, da se kriza končno reši. Ce bi klerikalci in druge opczicijonal-ne skupine imele kaj več smisla za ljudske in državne potrebe, br vsega tega pač že zdavnaj več ne bilo. Izdajalci so!
BELGRAD, 7. O ministrski krizi javlja včerajšnja »Politika«: Včeraj ob 16 je bil na dvoru dr. Pavlovič, kateremu je regent poveril mandat za sestavo koalicijskega kabineta. Za sestavo mu je dan rok 4S ir\ Dr. Pavlovič je mandat sprejel in ■takoj začel posvetovanja. Posetil je tako) Pašiča in z njim dolgo fconferiral Pašič mu je obetal, da >bo s svoje strani storil vse, da v teh usodepolnih časih pride Co vlade, sestavljene iz vseh strank. Danes se bo razigovarjal s Protičem in ostalimi prvaki radikalne stranke. Pašič bo da .es obvestil dr. Pavloviča o uspehu svojega dela za pomir-jenje razprtih strank. Videti je, da je v radikalnem klubu mišljenje o nepodpisani vladi Trifko-viča de-ljeno. Medtem ko eni pravijo, da je to uspeh intrig demokratov, -pravijo drugi, da je prišel trenotek, ko se morajo pomiriti vse stranke in sestaviti inočno vlado. Ako demokrati tej želji ustrežejo, mislijo v radikalnih krogih, da <bo mi-\ nistrska kriza brzo rešena. Naravno ]e vse od-J visno od tega, v koliko si bo radikalni klub prf-! svojil pomirljivo akcijo Pašiča. Dr. Pavlovič je snoči ob 18*15 dolgo govoril s Pribičevičem in •Kosto Timotijevičem. Snoči ije obvestil 'dr. Korošca in dr. Laginjo, da je prejel od prestolonaslednika mandat, da sestavi koalicijsko vlado. Ker je dr. Korošec nastopal za pomirjenje strank, je pričakovati, da bo dr. Pavlovičeva akcija v Jugoslovanskem klubu dobro sprejeta. Mogoče je, <ia se bo tudi Narodni klub še odločil, da bo šel preko svojega ipredstavnika v dr. Pavlovičevo vlado. Danes se »bodo razgovori nadaljevali in k?o večera se bo vedelo, ali bo stranka še nadalje uporna, ali pa pride do koalicijske vlade.
Stališče »Jugoslovanskega kluba«.
LJUBLJANA, 8. (VLS) Včeraj opoldne le Pavlovič, ki je od regenta prejel nalogo, sestaviti novo koncentracijsko vlado, prašal dr. Korošca, če se Jugoslovanski klub udeleži njegove vlade. Dr. Korošec -ie odgovoril, da bo klub šele o tem sklepal. Ob 17 je Jugoslovanski klub sklenil, da je načeloma za koncentracijo in da stepi torej v vlado, če se vk.de udeleži tudi ves takozvani blok opozicije. Obenem pa je zahteval zadoščenja strankam 2a intrige, ki so se uprizorile proti opo-zicijcnalnemn bloku pri sestavi Trifkovičeve vlače. — Med tem pa sta Narodni in radikalnf klub sklenila, da ne vstopita v Pavlovičevo vlado, ker mora -Trifkovič dobiti zadoščenje s item, da se zopet njemu poveri vlada. (»Večerni List« je večerna izdaja »Slovenca«; prip. ured.)
Jugoslovanskega kluba ne zanima več usoda
države?
BELGRAD, 7. (JDS) Des-igmTani ministrski predsednik dr. Draža Pavlovič je danes konferiral z Narodnim klubom, Pašičem, Koroščem, Ribar-cem in Pribičevičem. Pripoveduje se, da je dobil decidiran odgovor samj od dr. Korošca in ta je bil negativen. V krogih dosedanje opozicije se govori, da je dr. Korošec naglašal svoj in svojih ljudi desinteressement na daljnji usodi države države in da je odpotoval iz BeJgrada. Narodni klub ni dal deflnitivnega odgovora. On čaka, da se pojasni postopanje Trifkoviča, na ka~ šele zavzame svoje stališče. Člani Narodnega kluba trdijo, da klub ni vedel za Trifkovičeve načrte. Tudi radi-ka-Ici niso do>edaj še definitivno odgovorili. Pro-tičevci so nepristopni, ali zdi se, da se pojavljajo v skupini elementi, ki trezno motrivajo situacijo. Tekom jutrišnjega dne se bo videlo, ali bo Pavlovič uspel ali ne. Njegove šanse niso baš dc<bre in se pripoveduje, da bo vrnil mandat Vsi parlamentaran klubi so bili ves dan zbrani in razpravljali o sitoiocij. Demokratska zajednica je s svoje strani uničila vse in hoče doprinesti, ako bo treba, velike žrtve, dr. omogoči izhod iz stanja, v katerem se naihaja država.
Sela demokratske zajednice. . BELGRAD, 7. (JDS) Demokratska zajednica je imela danes sejo, na kateri se je razpravljalo o skrajno resnem položaju, ki je nastal vsled najnovejših dogodkov. Z ozirom na to se je sklenilo, da Demokratska zajednica podvoji dosedanje delo. ki je imelo svrho, združiti razne skupine okoli vlade, ki jo ima sestaviti predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič. DZ si je sve-sta svoje odgovornosti kot najjačja skupina in je pripravljena s svoje sitrani uničiti vse. kar bi za-moglo prinesti konsolidacijo današnjega težkega položaja.
Opozicija pasivna?
BELGRAD, 7. (JDS) Danes predpoldne je imela opozicija sejo, na kateri so, kakor se zdi, sklenili popolno pasivnost. Dr. Pavlovič bo imel vsled tega velike težkoče.
Jugoslovanski klub zapustr Belgrad?
BELGRAD, 7. (JDS) Govori se, da je Jugoslovanski klub sklenil korporativno zapustiti BeJgrad in se vrniti s svojim predsednikom dr. Korošcem v Slovenija Dasiravno se ta vest pojavlja kot zelo resna, politični krogi vendar še ne verujejo,
*) V smislu podaritve gospoda kralja Ferdinanda.
—	Bene, — je nadaljeval Madžar; — moj gospodar je užival polovico dohodkov, polovico pa Heningovci. Batorjev del je upravljal ta vaš brat G juro Svesvetički, katerega stara Heningovica zasramuje, psuje in toži.
—	Vem, — je zopet potrdil kanonik.
—	Ali česar ne znate vi, velečastiti amice moj, je tole. Moj gospodar, jud$x curiae2), stanuje v Požunu. Vaša Hrvatska, torej tudi Sused in Stubica, pa je po vražje daleč. Saj vam Turki voščijo: »Dobro jutro!« Vi se seveda bijete in branite, ali sreča je ciganka. Moglo bi se zgoditi, da bi turški konji molili Boga sredi Zagreba, a od Zagreba do Suseda ni daleč. Res, vi ste junaki, ali junaštvu se hoče tudi rumenjakov, kraljeva mošnja pa je prazna. Torej moj velemožni gospodar se boji za Sused in Stubico, ker oboje res tako stoji na kocki. Kad bi se ju iznebil, ne bi pa hotel izgubiti. To je vrag. Quid consilis«)? Da vse to proda, dobro prodal Jeli? Seveda!
*) Kraljevi sodnik.
'1 Kaj svetovati (ukreniti)?
da t>i mogla ena skupina v času, ko je položaj tako resen, izvršiti formalni beg.
Grožnje z deželami zbori.
ZAGREB, 8. »JutarnM List« poroča Iz Belgrada med drugim: V kuloarjih se govori, da bodo člani Narodnega kluba v znak demonstracije za-pu-stitt Belgrad. Nadalje se govori, da bodo člani Narodnega kluba in demokratskih disidentov odpotovali v Zagreb, kjer bodo v svrho demonstracije sklicali hrvatski sabor; v njihovih vrstah je namreč dr. Medakovič, saborski predsednik, ki more temeijem svojem dtskrecialne oblasti sklicati sabor, ker še ni razpuščen. Radikalci pa bi sklicali srbsko naTodoo skupščino. V gotovih muslimanskih in hrvatskih krogih iz Bosne pa istotako mislijo baje na skilicanje bosensJcega sabora. Ker je dr. Korošec v znak protesta -zapustil Belgrad, se govori tu-di o sklicanju slovenskega zbora. Te alarmne vesti kažejo, kako zelo se vsled zadnjih dogodkov poostril polažaj v parlamentu.
Pogreb dr. Lovni Pogačnika.
LJUBLJANA, 10. (JDS) Ob 16 se je vršil
včeraj veličasten pogreb poslanca in bivšega poverjenika za narodno brambo dr. Lovra Pogačnika. Pogreba so se udeležili poleg Orlov in Orlic ter orlovskega naraščaja tudi razna društva in korporacije v obilnem številu. Pri pogreba je sodelovala tudi vojaška in orlovska godba. Do groba je spremilo pokojnika tudi vojaitvo in sicer pehota in topništvo, ter tamkaj oddalo častne salve, v zraku pa sta krožila dva letalca s črnimi zastavami. Na zadnji poti se spremili pokojnika predsednik dr, Brejc in poverjeniki: dr. Rav-nihar dr. Golja in prolesor dr. Verstovšek; mestno občino je zastopal župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel Triller, poleg teh mnogo poslancev, med drugimi: dr. Ryb£f, dr. Novak, poslanec PiSek, hrvatski poslanec dr. Rogulja, profesor dr. Juretić in unijatski škof dr. Nyaradi. Ljubljanska garni-zija je bila zelo častno zastopana po mnogih častnikih, med njimi tudi generala Smiljanič in Majster. Ob odprtem grobu se je v imenu stranke, kateri je pokojnik pripadal, poslovil profesor Remec, nato v imenu Orlov in Orlic predsednik Pire, v imenu hrvatskih poslancev dr. Rogulja in v imenu častništva in vojaštva podpolkovnik pl. Bleiweis. Pogreb se je izvršil z velikim pompom in dostojno.
LJUBLJANA, 10. (JSDS) Včeraj ob 16 se je vršil ob veliki udeležbi pogreb umrlega poslanca dr. Lovra Pogačnika. Pokojnik je pripadal VLS., katero je tudi več let zastopal že v dunajskem parlamentu. Bil je miren ir> pošten politik. Zlasti neumorno je nastopal ob času ljudskih taborov za jugoslovansko majniško deklaracijo. Bil je velik prijatel Krekov, ki mu je to prijateljstvo tudi iskrene vračal. Ob prvih dneh prevrata je dr. Lovro Pogačnik fungiral kratkojčasa kpt poverjenik za narodno brambo. Za njegov značaj ta funukcija ni bila. Mož je umrl razmeroma mlad. VLS. je žnjim izgubila pomembnega sodelavca in agitatorja. •
RsfKo uprašnn'g.
Pogzjacja ▼ Opatiji brezuspešna
REKA, 8. (Po »Gazzetti di Venezia«.) V Opatiji so se vršila pogajanja med zastoDnik-I Nittijeve vlac'e in reškim županom dr. Vijom ter Ossoinakom, ki so pa bila zelo kratka, ker je Ossoinak izjavil, da se ne more pogajati reški zastopnik z vlado, ki ji Reka ne more pripoznati pravice, da bi zastopala mnenje celega italijan. naroda. Reško prebval-stvo da pozna samo enega poveljnika, D'An-nunzija, in da priznava samo eno rešitev: pri-klopitev k Italiji mesta, okolice, luke in železnice. Župan dr. Vio je izjavil kom. Salati, da je Reka odločena več nego kedaj prej se upirati do zadnjega moža vsaki rešitvi, ki bi ne odgovarjala pravici do samoodločbe. General Grazioli in kom. Salata sta imela nato pogovor s kom. Castellijem in majorjem Giu-ratijem, načelnikom D'Annunzijevega -vrhov-nega štaba, ki je pa baje imel negativen usoeh. Kom. Salata pričakuje v Opatiji na-daljnib navodil iz Rima.
Nekrteri listi so pisali, da se govori, da bo poslal kralj D'Annunziju poziv, naj se povrne iz Reke. »Giomale d'Italia« piše, da vest ne odgovarja resnici.
Novi pogoji za rešitev reškega vprašanja?
»Giornale d'Italia« piše: »Zdi se v resnici, da je Tittoni opozoril zaveznike vsled neomajnega ameriškega odpora in junaškega držanja Reke na nujnost pregledanja claire-fortainesVega dogovora, da se pride do nove rešitve, ki bi jo mogli spre;eti Rečani in bi uredila sedanji nevarni položaj.
Tittoni je baje silil ca pregledanje nekaterih klavzul glede vmesne državice, seveda pod pogojem ameriške privolitve. V teh
klavzulah bi bržkone šlo za istrske meje in za večja jamstva za civilno upravo in luko.«
Toda to ni lahko. Stara Urša ima oster jezik, še ostrejše nohte, brate moj, prefrigan odvetnik. Moj gospodar je dclgo razmišljal o tem, da, našel je tudi kupca. Tako slučajno.
Velečastiti gospod Stipo, poslušajoč lo pripovedovanje Batorjevega poslanca vedno pozorneje, je od začudenja začel vedno bolj iz-buljevati oči, ali rekel ni nič.
—	Glejte, kako je bilo, — je nadaljeval Pallfy. — Lani 8. septembra je naš svetli gospodar Ferdinand dal v Požunu' svojega sina Maksa kronati za apostolskega kralja. Vas Hrvatov je bila cela četa pod Nikolo Zrinj-skim. Ravno so zastavonoše kraljestev stali poleg krcnanjskega grička, njim na čelu pa je držal ogrsko zastavo veliki kohjušnik Franjo Tuhi, rodom tudi Hrvat, dasiravno mu je bil ded čisto madžarske krvi. Toda gospod Tatii je pozabil svoje poreklo, umeknil se je popolnoma k vam in se ob vaši strani bije s Turki.
—	Da, da, — j« dostavil kanonik, — gospod Tahi je vražji človek. Sicer junak, toda boje se ga domači ljudje prav tako kot Turki, kajti 1 kamor stopi, ne zraste več trava.
MIravaa konferenca.
Fochov odgovor na nemško noto pred ■vrhovnim svetom.
PARIZ, 10. (S.) Vrhovni svet je proučeval Fochev odgovor na nemško noto glede izpraznitve baltiških pokrajin. Odobreno besedilo omenja tudi zadnje izgrede, o katerih je bil vrhovni svet obveščen, in napad Nemčije na Litvince. Nota se odpošlje takoj in se objavi baje že jutri.
PARIZ, 10. (S.) »Temps« pravi, da pošlje ententa noto Nemčiji gleue izpraznitve baltiških provinc v Berolin jutri, 11. t. m.
PARIZ, 10. (S.) Nota maršala Focha sporoča nemški vladi, a izvrši ententa navedene ukrepe, če bi Nemčija ne izpolnila konferenčnih ukazov, in da se razun tega odpošlje na lice mesta medzavezniška komisija, ki bo nadzorovala izvršitev omenjenih ukrepov.
Zaslišanje Clarka pri vrhovnem svetu.
PARIZ, 10. (S.) Vrhovni svet je zaslišal Clarka, ki se je povrnil iz Romunije.
Sklepi vrhovnega sveta.
PARIZ, 10. (S.) Vrhovni svet je sklenil, da dovoli bolgarskemu odposlanstvu desetdnevni rok za dopolnitev lijenih del. Razun tega je odobril vrhovni svet načrt komisije za vojne odškodnine, da se pošlje v Budimpešto medzavezniška komisija, v kateri bo zastopan tudi en rumunski odposlanec; komisija mora sestaviti seznam zaseg, ki so jih izvršili Romuni.
12 RUSIJE.
BoljševišH poraz na pskovski fronti. RIM, 10. »Štefani« poroča: Poveljnik vojske v severnovzhodni Rusiji naznanja, da se je boljševiška ofenziva na pskovski fronti izjalovila; petnajsta rdeča (boljševiška) divizija je bila skoraj popolnoma uničena, tudi 19. divizija je bi!a poražena. Ujetih je bilo nad 500 boljševikov.
Ruski poslanik v Parizu odpotoval v Rusijo.
PARIZ, 10. (S.) Ruski poslanik v Franciji Miljukov je odpotoval v Rusijo. Njegov odhod je bil sklenjen v polnem sporazumu s francosko viudo in ruskimi političnemi krog v Parizu; upati je, da bo imelo njegovo potovanje zažeijerii uspeh t. j. da se ohrani stik med enien^iiiai vlastmi in severno rusko vlado.
Iz ČehosEovaške.
Cehi o predlaganem sporazumu med Jugoslaviju in Avstrijo.
PP.AOA. 0. 7 osro^T' na izraženo mnenje dr. Otokarja Rvh^"-^ c1.^ naj sklenila-Jugoslavija nekako zvezo z a\ ^ao rv/'fbliko proti Italiji, pišejo praški »Narodni Usty«: »i *\ odkrita •snubitev Avstrijcev s strani poslanca, k» ie bil v star Avstriji e^en najenergičnejših boje\i.:kov prot nemškim nusibivom, v resnici preseneča. Ta snubitev sloni iia cToveca pogrebnih temeljih, ker bc Avstriji vedno več ležeče na prijatel.;st\ u Italije kakor Jugoslavije. Sicer pa je Italija baš v zadnji! dneh po ministru zunanjih del Tittoniju penudik Avstritf .pri-ate'isko roko in jo slovesno tzagotc-viLa, da se oo Nemcem v Italiji godilo naravnost imeniino. biecua Avstrija, za katere prijateljstvc Istočasno tekmujeta oba sovražnika na iugu!« Cemu ta nerv oznost? Nam pa se je svoječasne ■zamerilo, ko e je nas vzpričo Picicneja tudi lotevala ■ne: v-cn-st!
Celi ^slovaška In Jugoslavija.
PR.UjA, 7. Narodna skupščhva. Zbornica je nadalje va'a ra7i>ravo o ekspozeju ministra za zunanje stvar' dT. Bjr.eša. Poslanec Jiiger je govoril c krivdi Berlina iti Dunaja na svetovni vojni 4er o razmerju rred češkoslovaško republiko in Jugoslo-slovani. Rekel i*e: Ekspoze bi se bil moral izrazit' v toplejših besedah. Ni treba dotakniti se preveč indiskretno Italije, kateri smo hvaležni za vse dobrote in ž.a pr._ vičnost, ki nam jo je izkazala, Ju goslovani pa so nam bratski narod. Naša vlada zunanjih odnršajev ne bo posebno prijazno vzpostavila. Govornik navaja kot pnmer prepoved uvoze živine iz Jugoslaviji, kar napravtja z ozirom n veliko pomanjkanje mesa na javnost slab vtis. — Glede Rusije žeii govornik, da bi se kmalu korior' boljševišKi režim. Poslanec Vošil je izvajal, da b: ne bilo umestno, stavrti vse nade na zvezo narodov, marveč da morajo biti garancije drugačnega značaja. Zunanja politika mora sloneti na stabilni trdni podlagi. Glede Bolgarske je omenil, ako bo bolgarsko vprašanje rešeno v nezadovoljnost Bolgarov, potem ta vojm ne bo napravila reda in miru. Glede Rusije češkoslovaška intervencija n' umestna, da bi se vmešavali v stvari, ki nas nič ne brigajo. Z boljševiško boleznijo, ki ie moral: priti, 'bo že ruski narod sam opravil. Iz peraza •boljševikov se ne sme sklepati na poraz socialistov.	_
Iz Amerik*.
Wilsonovo zdravstveno stanje gre na bolje.
WASHINGTON, 9. (S.) Sinočnje sporočilo o Wilsonovem zdravstvenem stanju pravi: Predsednik je imel mirno noč; njegovo stanje je neizpremenjeno,
WASHINGTON, 9. (S.) Današnje sporočilo o predsednikovem zdravju pravi: čeravno ni imelo predsednikovo zdravstveno stanje ni-kake posebne izpremembe, se boljšanje, ki se je opazilo včeraj, nadaljuje.
Program mednarodne delovne konference ▼ Washingtonu.
RIM, 10. (S.) Mednarodna delovna konferenca v Washingtonu se začne dne 29. t. m. z naslednjim dnevnim redom: osemurno delo, dogovor za zaščito otrok, dogovor za prepoved porabljanja belega fosfora pri izdelovanju vžigalic, zaščita odraslih oseb in ukrepi proti brezposelnosti.
General von der Goltz se baje ne pokori ukazom nemške vlade.
PARIZ, 10. (S.) Iz Curiha poročajo: Kakor
zagotavljajo precej zanesljive vesti, se general von ^a** Ooltz baie ne bo nokoril ukazom
nemške vlade in ukrepom tiste osebe, ki se bo brigala za odpoklic njegovih čet.
Iz tta!i;e.
Vesti o vladnih finančnih ukrepih izmišljene.
RIM, 10. (S.) Vesti o vladnih finančnih u-krepih, ki so jih priobčili nekateri listi, so tendcncijozne, napačne in prezgodaj priobče-ne. Ni .potrebno, da bi opozarjali, da se ne bo prav nič izpremenilo v režimu depozitov. Vlada ni ukrenila ničesar glede »nominati-vitetei vrednostnic in namerava predložiti parlamentu proučavanje tega vprašanja, ki zahteva izpremenitev trgovinskega zakonika, če se tudi načelo nominativitete opusti, kar doslej ni bilo še sklenjeno.
Širjenje strahu s takimi vestmi je samo špe-kulacijska manovra, pred katero se ljudstvo svari.
Tittonijev pogovor z angleškim poslanikom Sir Rennelom.
RIM, 10. (S.) Minister za zunanje stvari Tittoni je imel z angleškim poslanikom Sir Rennelom prijateljski pogovor, v katerem sta razjasnila vsako nesporazumljenje in ugotovila z vzajemnim zadoščenjem prijateljsko in prisrčno sodelovanje obeh držav v reševanja mirovnih vprašanj.
Praznovanje italijanske zmage v Rimu.
RIM, 10. (S.) Vlada je sklenila v sporazuma z rimsko občino, da se bo praznovala italijanska zmaga v Rimu 4. novembra.
Razširjanje nalezljivega legarja na Poljskem.
ŽENEVA, 9. (S.) Sanitetna misija katero je poslala na Poljsko zveza društev rdečega križa, pripravlja poročilo glede razširjanja nalezljivega legarja, ki divja na Poljskem. V misiji so 4 strokovnjaki za kužne bolezni in s'cer: polkovnik Visbecy, zdravnik v francoski zdravstveni službi; polkovnik Castellnni, zdravnik italijanske mornarice; polkovnik Eu-chanan, zdravnik pri angleškem sanitetnem ministrstvu in polkovnik Cumming, zdravnik v ameriški zdravstveni službi. Njihovo poročilo navaja nevarnost, kateri boste izpostavljeni prihodnjo zimo zapacna Evropa in A-merika. Na Poljskem je bilo v teVoreni letu od januarja do 27. julija 121.000 slučaje/ lesarja, v Galiciji pa 21.000. Potrebni so lorcj važni ukrepi ne samo v interesu Pcljske, t( več tudi ostale zapadne Evrope in Amerik'.-.
Komisija smatra za ncobhoc'p.o poire" n , 'la se pošlje na Poljsko remudema ramo ; , -:lo, pokrivala, sanitetni materijal, milo, 7. rt • •ila, kakor jorlij, kinin, ricinovo olje, ep'j It' Na Poljsko bi se moralo poslati t.-1' j zdravnikov in nad 100 strežnic. Cc-c * 1 Hendersen, ravnatelj zveze, odpošlje v k t-kem vsem 26 društvom rc'eće a kri*:a, ki spadajo v zvezo, kakor tudi vladam s"">o-oč;I-> o nevarnem položaju, ki r.c zahteva snrno p-o-stovoljne akc'je rc*ečetTa k itemveč trdi učinkovito sodelovanje javnih oblasti.
Ui*Ue,4ska stavka na nevtžkem Staiersken.
GRADEC, S. Nemško štajersko učiteljevo ie po sklepu organizacije v Gradcu in po vse! dežel? ? -:e!o šestdnevno demonstracijo stavko v svrho dosege gmotn!,h zslitev, m^d njimi ennkostj.lnc ti z državnimi uradniki, in je imelo v Arncr.s-"< tionstracijsko zborovanje, kntereg:: sc je udcle/i'o :akc mnogo uč'tel:ev in učiteljic iz v«e nrmš'-e ^tajerc1"^. Govorniki in govornice so op^m-nH h*-do učitclistva in utemeljevali svoje zahteve. I*n 7bcrovan;u so odkorakal: rred deželni dvorcc. Odposlanstvo je ?!o k dežeHemu cbvarju dr. k'in-*elnu, kateremu je vodite'i uSitellstva, strokovni učitelj Henz, predložil sklene in utemeljil želje učitel'stva. Deželni glavar je obljubil, da bo mciin 'zročene sklede predložil rd-e/elncmu svetu. Nn^? ^e uč-itelj Herz pozval uči-ieljstvo. naj se mimo rn./lde in naj se v ponedeljek zopet loti svojega dela v šoli.	_
dsrno* r^cv v Bo!onrl.
Na kongresu italijanskih socijalnih demokratov v Bolonji, o kateiem podamo v jutrišnji številki podrobnejše poročilo, ste bili sklenjeni med drugimi naslednji resoluciji, ki se tičete zasedenega ozemlja.
1)	upoštevajoč, da je bila vojna vsiljena od vladajočih slojev, zastopajočih italijansko buržoazijo, v največjo škodo proletarijata;
upoštevajoč, da ni vlada naredila od premirja Jalje skoraj ničesar, kar bi dovoljno oomagalo manj premožnim in bornejšim s!o-:cm v osvobojenih in Italiji priklopljenih krajih;
protestira energično v imenu proletarijata proti grešni opustitvi odgovornih oseb in zahteva: a) da se odpremijo vojno orodje in eksplozivni predmeti, ki so še povsod raztreseni;
b)	da se takoj zgrade hiše za stanovanja in Šclska poslopja potom pravih stavbnih zadrug in da se da na razpolago nekoliko poslopij, zasedenih po vojaštvu;
c)	da se da predujem najmanj 5000 lir za Škode, upoštevajoč gospodarske razmere družin;
d)	da se da takoj na razpolago poljedelsko orodje, potrebna živina za obdelovanje zemlje, da se dajo v neposredno obdelovanje poljedelcem obdelane in še ne obdelane zone|
e)	da se takoj ukrenejo učinkoviti ukrepi za odpravo brezposelnosti in da se eventuel-no izvrši prisilna odstopitev uprave nad industrijskimi podjetji s tozadevnimi stroji in potrebnimi denarnimi sredstvi organiziranim delavcem,
in poverja stranknemu vodstvu in socijalU stičnim krajevnim organizacijam tudi nepo-4 sredno agitacijo in delovanje za udejstviteV zgoraj omenjenih zahtev.
Za zastopnike odsekov obeh Benečij: Or-lando, Inwinkl, Galeno.
2)	XVI. italijanski socijalistični kongres dvitfa. sklicujoč se na svoja načela, ki obso«
)a?o vse imperijalizme in reakcijonarne sisteme burioartjsfeih vlad, dviga svoj najodioč-nejti protest:
b)	proti reakcionarni prepovedi širjenja na$e-*a fcojevalca »Avantija« po ozemlju, onkraj stare meje;
c)	preti zlobnopolicijskemu interniranju in preganjanju, posebno v Julijski in Tridentin-ski Benečiji, bivših vojnih ujetnikov, ki so se povrnili iz Rusije in se odvajajo iz rojstnih krajev in trgajo od srca njihovim družinam, ker so osumljeni fcoljševištva;
d)	proti prostaškemu skrunjenju pravice sestajanja, druženja in propagande, skrunjenju,
Flor, Galeno, Inwinkl
M m! so fi!!2 zagoni jreUla rcRe Kru7 In sol a 1!
»Slovenec« je proslavil veliko prezgodaj preminulega, blagega dr. Lovra Pogačnika s toplo in veliko ljubeznijo pisanim nekrologom. Pokojnik je zaslužil to. Saj je bil naroden delavec. In bolj nego kdaj potrebujemo v sedanjih velikih časih zvestih, poštenih narodni boriteljev, pa naj že pripadajo k tej ali oni politični stranki. Naše naziranje nam govori vedno da politično diferenciranje, ako izhaja iz poštenega uverjenja in blagih namenov, ne škoduje, marveč oživlja in oploja politično, socijalno in gospodarsko snovanje naroda. Zato cenimo visoko tudi človeka clru-g-čne*a političnega, ali kulturnega naz;ranja, ako je le zvesto vdan riupni stvari naroda in ako uveljavljanje svojega naziranja ureja v korist te skupne stvari. Zato smatr&mo iz^trbo vsakega takega moža kot krvav udarec skupni narodni stvari, in zato se tudi mi s spoštovanjem in žalostjo klanjamo ob svežem grobu dr, Lovra Pogačnika.
Ali, »Slovenec« je takoj v uvodu svojegs lenega in čustvenega nekrologa zapisal orai-nrzno besedo, ki nas je zadela kot ledeno reklo v vroče srce! Ugotavlja namreč, da je dr. Pogačnik umrl ob »času, ko politično življenje že močno valovi in se borbeno riz-pciorenje širi z nagUco nevarne epidemije.«
Politično življenje valovi! Nič slabega, nič fuHega, nič nevarnega. Saj ne more biti drugače v zavednem samosvestnem in politično zrelem narodu! Politično valovenje je znak ž vljenja, žive sile, stremljenja navzgor — pojav zdravja narodrega organizma. Ali, beseda, o borbenem razpolo?enju, grozečem, da se razrije v	e~ide*miH>: to je usoona be-
seda, napo ■ edovalka nesreče. In, kar postno vznemirja, je neizvestnost, je li hotelo Indijansko glasila le ugotoviti žalostno oej-stvo, ooozarjati na nevarnost in svariti pred ajc, ali pa je to napoved že sklenjenih — namenov, izraz že začrtanega proraČ inanega >»borbenega razpoloženja«?!
Zato nas je beseda v »Slovencu« tako ne--ni!o zadela. To bodi odkrito povedano. Ali :stotako odkrito bodi povedano, da živo obžalujemo tudi ton, v katerem glasilo druge slovenske stranke, »Slovenski Narod«, poroča o dogodkih v Belgradu povodom težke ministrske kri?e. Čemu tisti način zbadanja, zafrkavanja, smešenja in omalovaževanja, ki žali, ozlovolja in zastruplja nasprotnika?! Ali mi Slovenci res r.e moremo drugače voditi političnih debat? Razlike v političnih naziranjih so. Naravno je tudi, da se stremljenja strank gibljejo v različnih smereh, da hoče ^saka s Iranka uveljavljati svoja naziranja. Bod-! Naj se le krešejo mnenja, naj prihajajo tudi do izraza vse te razlike! Nikar pa naj se to ne dogaja na način — to pa govorimo na naslov vseh našincev —, ki Širi prepad in po-di-a mostove do skupnega dela, kjer tako relo ni le možno, marveč je tudi neizogibno Potrebno, ker je zahteva resnične zvestobe in li "bežni do narodne stvari, prave skrbi za bodočnost naroda.
»Slovenec« je te dni malone vse hrvatsko časopisje obdolžil, da je v službi framason-stva in proti verskih vplivov. In to pretirava-rie je zgrešeno v notici, ki ji je bil namen, da priporoča neko tiskovno in založniško podjetje. Ali je tako pretiravanje potrebno, da se priporoča sveja stvar? Vse to more le vznemirjati duhove v narodu in ubijati vsako možnost do skupnega dela. A fesa nam je pričakovati brez takega dela? Kako naj si gradimo skupno hišo, če pa sproti podiramo drug drugemu na vseh oglih?!
Ali gospoda na desni in levi res prav hočejo, da se v življenje naroda povrnejo nekdanji p-ežalostci časi? Mari ne vedo več, kako je bilo vsej naši javnosti, ko je prosvetljem duh Janeza Evangelista zaključil tisto žalostno dobo: kakor da se je oddehnda, ko je menila, da se sme nadejati, da se tisti časi ne povrnejo nikdar več? I
In vračali naj bi se zopet že sedaj, ko začenjamo šele postavljati temelje svojemu domu! V tistih nesrečnih časih so nas Trža-čane z vseh strani radi smešili s »solzar-stvom«, ker smo svarili in prosili rojake, naj odnehajo od samoubijalnega početja. Ali nas bodo morda tudi sedaj, ^	^ . ^ t ^
- - . , Vko
so potekle reke slovenske krvi bojevnikov
_ za tuje interese, in reke solza neštetih ti-
sočev mater, žena, sirot, bratov in sester?! Ali uj fe bila zares zastonj prelita vsa ta kri in vse te soJze?! Ali naj ostane za nas brez rtzke koristi in pouka vse to neizmerno gorje?! Bodite le strankarji, ali nad vsem tem trankarstvom bodi vaša ljubezen in vaša skrb za bodočnost ki je še vedno v nevarnosti. Ko bo ta odpravljena, potem šele boste smeli razmahniti komolce tudi v medsebojnih obračunih! Pravica božja vas je rešila nevarnosti, s katero je grozil svetovni požar; ali naj vas sedaj pogubi — epidemija, o kateri govori »Slovenec« 71
Na*)« čfmkeOem! Da bodo naši čitatelji laffte presojali pafctična poiožaj ▼ Jt>&osiav!ft bomo odslej redno označail vesti, ki jOi objavljamo, po viru. iz katerega »smi pribaja>o, in sicer takole: Vesti, ki nam pribajaio iz krogov Jugoslovanske Demokratske Stranke, z JDS, one iz krogov Vseslovenske Ljudske StrčHike z VLS, vesti iz krogov i Jugoslovanske Socii;jlnoden>okratske Stranke pa z J SDS. Označba se bo nažia»;ala v oklepaju takoj za dc-tumoTO <k>rične vesti. Vesri brez označbe so večinoma iz jugoslovanskega uradnega, polintrad-nega ali drugega nestrankarskega vrra. Objavljajoč ttako vesti tz vse4i treh virov, ntfslhno. da bomo najbolje podajali resnično sfiko političnega življenja odrešenega, svojo svobodo, žal, tako slabo ume vaj očesa naroda SHS.
Zakaj naši naročn&J ne dobivajo Usta? Danza-dnem prihajajo naš: upravi pomene in u-stmene pritožbe naših naročnikov, da ne dobivajo toliko In toliko časa »Edinosti«, da^ravno so p!ača!i naročnino aH osebno v naši upravi, ali pa oo poslali po poŠti. Naša uprava stori vse, da bi zadovoljila ith-ročnike, ali vse zamen. List se tpošilja redno, ali ■naročniki ga ne ićcbrvajo. Naše mnenje je bilo \edno. da so jfcemu neredu krive edino le nesrečne postne razmere, in poudarjati smo to tudi ponovno v našem listu,
so krfve nereda v dostsv-i'anju našega lista naročnikom -nesrečne poštne razmere: Tu dokaz: Snočnja večerna pošta nam je vrnila dve »Ed-incsti« št. 265, od nedelje, 28. septembra t. 1. Obe ste bHr odposlani s tiskanim naslovom, prva na naslov: Simon Hrast, Livek, druga pa na naslov: Adamič Alojz, Ivanjjgrad; obe torej na Goriško, v Uvek, tam gori pri Kobaridu, v Ivanjigrad pa na bližni Kras. A glejte! Ob« lista so nam vrnili nt — Bel grada! Na obeh pasi-cab Čitamo beograjski poštni pečat z datumom 30. septembra -ter s pripombo na Adamičevem izvodu: iNep' sir t, retour Trst«, na Hrastovem pa: *Retour Trieste«. — Seveda, če pošla tržaška pošta naš 4ist namesto v Livek Ln lvanji-grad v jugoslovanski BeJgrad, potem ga seveda ne morejo dobiti naši naročniki! — Zanimivo pri tej ■zmešnjavi pa je cejstvo, da je »Edinost« potrebo-vala za pot iz Trsta v Bdgrad samo dva dni, nazaj pa ce&et, vsega skupaj torej dvanajst dni.
Na nasiov cSviinega ko^rsariiata v Postoj li. Prejeli smo: V naši mladini tiči še precej bojevitega duha. To se pokaže posečno na takoimenovaciih shodih, co je »patrocinrjjh« pri podružnicah. Na take sboz'e pride mladina iz najbolj oddaljenih vasL Ker je povsod ples, je čisto naravno, da pride skoro povsod do krvavega pretepa. Ali ni škoda naše krvi? AJi je ni dcsci teklo že v vojni? Kar sram nas mora biti pred karabin jer ji, ki se ne moreoo načuditi, zakaj se naša mlatina med seiioj kolje. Ali bi ne bilo torej umestno, ko bi koini-9 rijat v Postajni te diode župnim uradom zaradi pretepov kratkomalo prepovedal ali pa ukazal, da se mora pa preje prositi dovoljenja, ako Injimi urad •zi ja.inčd, da ne bo pretepa? Ce bi to župni urad sam naredi, bi se siino zameril — gos.iin:-Č9.r?em, če pa komisarijat to naredi, pa ne bo mo-gil nihče niv reči.
lzoenjava avsiroogrsSteca droHža po iC, 1, te 2 vina*7a- Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo odreja: 1. V ozemlju Julijske Benečije, zasedenem po kraljevi italijanski vojski, se bo izmenjaval od 16. do 30. oktobra avstroogrski ni-klasti drobiž po 10 vinarjev (Heller aLi FilleT) in drugi cenar iz kakršnekoli kovine po 1 aH 2 vinarja (Heller ali Fiiler) v italijansko valuto. — Izmenjava do 10 italijanskih lir se bo vršila pri poštnih uradih, za večje svote pa pri podružnicah italijanske fcenke (Banca d'ltalia) v Trstu, Gorici in -Puli. Generalni civilni komisar In tozadevni o'garii ima*>o pravico, ca se prepričajo, odkod proizvajajo denarne svote, -predložene za izmenjavo, in morejo odkloniti izmenjavo v slučaju, da posest on-ih denarnih svot ni upravičena, ter nalo-riti kazen, ki jo določa naredba, vrhovnega poveljstva kral>eve italijanske vojske od 22. maj-nika 1919. 2. Avstroogrski novci, navedeni pod 1, prenehajo imeti zakonito veljevo 22. oktobra o pojicči. — Generalni civilni komisar.
Otvorftev že!eznlške proge Trst—LfebUaao— D«i3aj. Včerajšnja >Era Nuova« poroča, d3 *e v par dnevih zopet začne promet po železniški progi Trst—LjubKana—Dunaj. Od 10. t. m. dalje se uvede promet med Dunajem, Ljubljano in Trstom trikrat na teden po nasledit!em voznem redu: Vlak št. 5-663 odide z Dunaja vsak ponedeljek, sredo *!n petek ob 20'30 in prispe v Tist vsak torek, četrtek in soboto ob 9'40. Vlak ŠL 660-6 odide 1-z Trsta vsak ponedeljek, sredo ln petek ob 19'30 !n prispe na Dunaj vsak <orek .četrtek in soboto ob 10*20. Zgoraj na ve; eni vozni red je tri! izpre-menjen vsled uvedbe rednega časa v noči od 4. na S. t. m. — Jugoslavija ni hotela dovoliti italijanskim potnikom in blagu prehoda po svojem ozemlju, ker nI HaJija še priznala kraljestva SHS. Zato je moral ves promet iz Trsta v bivše avstrijske dežele po že!e2niški progi preko Pontebc. Mnogo krajša In cenejša pot preko Logatca ln Podbrda Je bila zaprta. Začela so se diplomatska pogajanja, katerih sta se udeležila z itali-jenske strani med drugimi tudi tržaški generalni civilni komisar CluffeHi in italrjansJri delegat na mirovni konierencl TittonL Končno se je posrečilo doseči sporazum. Srbija (?) pošlje v Trst dva častnika, ki bosta Imela pravico izdajati prehodnice v Jugoslavijo po progah preko Logatca in Pcdbrda. Italija bo s svoje strani poslala svoje pooblaščence v Ljubljano z isto nalogo. Proga preko Pcdbrda se bo uporabljala več za tovorni promet, a prog-a preko Logatca za osebni promet. Na dan 20. t. m. se sestanejo v Ljubljani zastopniki čeho-slovaške republike, Avstrije, Srbije (?) in Italije, ki bodo določili pristojbine. Da se pa promet lahko takoj začne, je bilo sklenjeno, da ne bodo oblasti
za se-d-oj zato:evale prehodnic.
Reševanje upravnih prlzlvov. Generalni civilni feoanisarijat za Julijsko Benečijo je odredil, de prevzame prizive glede uprave, katere sta morala presj po avstroogrskih zakonodajnih dolo£^:h reševati centralna vlada In upravno scd-:5če na Dunaju, načelnik IV. pivavosotenega oddelka, ki poskrbi potom pristojnega komisariratnega urada za nadaljno reševanje ekdov. Da se ugetovi, ali so b:ii ti prizivi pravočasno vloženi, se na nje označi dan in ura predložitve ali prihoda, če so bili poslani po pošti. Ni zahtevo prizadetih strank se lahko izda tudi potrdilo o sprejemu.
Pot tri Usti v zasedeno ozemlje. Iz Ljubljane se poroča: Po odhodu italijanske misije, Id je v Ljubljeni vid ir al a rotna dovoljenja za za&edeoo ozemlje, je bilo onemogočeno air vsaj otežkočeno potovanje v to ozemlje. Rad1 tega je posredovalo ministrstvo zunanih del preko kr. poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katere Izdajajo naša oblastva, lahko vidirajo na meji Italije, odnosno zasedenega ozemlja.
Odstopitev vojnega materijala. Naznaka se, da sta se ustanoviH v Vidmu in Gorfd 2 podkomisiji za odstopitev vojnega materijala. Materijal, ki se
odstopi, oatroma proda, Je Ze&ijski ftevsengi »troje) sanitete* materijal, vozovi, opreme Raz-prodaja se na dražbi att po privatnem dopovoru. Le v rz&mmh rfnflajHl ee lahloo odstopi materah za poiovlčao ceno afi brezplačno ia sicer osebam, M so izgubite med vojno svoje hoe*}e ali ki so na kakršenkoli način pomagale med vojno italijanski vojaki. Za. eventualne prošnje se mor ero inte-resira-ncl obrniti na generaktr civam komisarijat za Jursko Benečijo, od katerega lahko zahtevajo ti*5i druge predmete, kakor avtomobile, motorna kolesa, dvckolesa, stroje, zrakoplovni materijal rtd. —
Vfcogrsđaifki rtađkor za drugo skupino je prišel. Delil se bo ad ponedeljka daVe po Kr 4'80 kg v prostorih Tržaške kmeti-jske dru;"*>e v ulici Filzf št. 10. Prinesti je s seboj vrečo. Vreče sladkorja prve skupine se morajo vrniti. Zauccviki morajo pre\"zeti od celilcev ves še nerazdel en sladkor ter ga razdeliti po rpotrebi po lir 4'80 ky in predložiti listo o razdelttv našemu uradu. Zaup-n Jci za Sv. đCriž, Koirlovel m Opčine (Bane-Tr-stenik) dobe sladkor od g. Goriupa r» Proaeku. Zapisovanje za sladkor je s tem končano.
—	Jutri, ob 17*30 bo sestanek kmetovalcev in predavanje v običajnih prostorih v GTOpadi.
Za bike, zn:*$asce In svinje plemenita pasme je vlada dovolile podporo. Dobile jrh bodo v kolikor Jih še niso dob?le, vse okoličanske vasi potom mestnega magistrata.
Visokošolske podpore v Sloveniji. Za itekoče šrkko leto so se uredile kompetence za podeljevanje visokošolskiJi podpor sledeče: Za podpiranje tehnikov vseh strok se je ustanovil upravna komisija tehniško-visokošolskih fottdov, ki pes-u'e pri peverjeništvu za Javna dela. Medlcinci bodo dobivali podpore od upravne komisije medkrlnski-h fondov pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro. Za ićfjake trgovskih strok je merodajn.-ir>ravna komisija za prehodno gospodarstvo, oddelek za trgovino in obrt. Za podpore v svrho študija na višjih kmetskih, žšvinozdravmširih in gospodinirakih šokh je pristojen iend za agronomski študij, ki ga upravlja Slovenska kmetijska eružba v Ljubljani. — Poverjeništvo za uk Ln bo-g-očastje bo odslej podeljevalo podpore le pravnikom. modroslovcem in dijakom, ki cbis'u'ejo umetniške ak-Edenr/je in konservatorije. — Dijaki naj se obračajo v pcdpr»rmh zadevah na pristohia me^ta, kamor je poverjeništvo za trk in bogočaf»t."ie odstopvLo vse do sedaj pri njem viožene prošnje i>z ■rc-dpore.
Tržaška kmetica družba nam pošilja v priob-Citev sledeči dop« iz Sv. Križa-Ccste: Vsaki, ki dobro misli našemu kmetu, s skrbjo gleda v bo-cočnost njegovo, ker lahko uvidi, da mu manka vaajka organi-ZKCija. Vsi slovenski in hrvatski kmetovalci čutijo potrebo ustanovitve kmetijske družbe za celo rzasedeno ozemlje in z zanimanjem čMrjo o uspehu ln napredku tržaške kmetijske dru3be. Vsi ipravijo. da bi ta k metrska druZba lahko rs-zširila svoj delokrog in s tem post-aia obča kmetijska družba zr\ vse slovenske m hrvatske dde zasedenega ozemlja. Koliko bi kthko doprinesla taka organizacija koristi našemu retarju, je lahko vsakemu znano. Posebno bi bilo mnogo pomagano našim trpinom. kcterHi zeriiljišča in V2si so vsled dogodkov toliko trpele. Radčtega apeliram na tržaško kmetijsko družbo, da se loH pridno dela, da v kratkem Ges» raa^iri svoj delokrog m stem Zadovolji želM našega kmeta. Ako bi vodstvo tržaške kmetijske družbe ta predk>g odobrilo, pripravljeni bi bili gotovo vsi naši kmetijski strokovnjak! po svojih močeh tpomafjsti pri delu srto-vaara >te velekoristne astenove. Just Llšaj, ekanom in enolog.
Pevsko društvo »Lipa«- v Bazovici priredi 12. t m. svoj XVI. redni občni zbor v prostorih Kon-$ umnega društva v Bazovici. Začetek ob 16.
Mestna zastavljalnica. Danes, 11. t m., pred-pcldne se bodo prodajafi Tazni, že zapadli, dragoceni predmeti serije 143.
Nesrečni tihotapci. Strojevodja Lloydovega par-nika »Hekvuana« Marin Đella Motta. stanu:oč v ul. Trento 4, Je hotel včeraj s pomodjo čolnarjev Franca Bonifacija iz Pirana, Josipa Petroni^a in Antena Fđiinicha, čuvaj« parnika »Pivaz.«, stanu-jočega v ul. Ma<L del Mare 19. vtihotapiti s par-nika v mesto se:em cul tobaka, težkega 3 cente, kcter&ga je strojevodja kupil v Egiptu. Kupčija se jim je pa izjalovila, ker jih je zasačil finančni s'ražnik, ko so razkladaH tobak iz nekega čo!i>2 na pomol Sartoriol Finančni stražnik je poklical še par tovarišev na pomoč, aretirali so moža-kar'e in tobak zadeni?!. Pozneje so naa še culo cigaret, last istih tiliotapcev, v kavarni »S. Mar-co«, in zapieniti tudi to TShotapce so oddali v zapcTe v ul. Coroneo.
Detomor. V vrdnjaku hiše št- 10 v ul. Industria (Stara pcbcija) je «a-šel včeraj zidar Fran Mike-luzzi ma<ihno dete. Obvesti je fc-koj karabkijerje, ki so poklicali sodno komlsi.KJ. Komisija je prišla takoj na lice mesta ln ugotovila, da je dete šele teden dni staro. Trapelce so odnesli v mrtvašnico k Sv. Justu. Oblasti Iščejo meter.
Seveda, zape* avtomobil! Na vogiin nI. S. Fran-cesco in ul. Carducoi je prevrnil včeraj vojaški karai^on mehanika Franca Andrejčiča, s<arega 70 let. Poškodoval ga je na desnem kolenu. Andrej-se je zatekel na zdravniško postajo, kjer so ga obvezali in ga spremili domov v nI. Rossetti 40.
Vsak dan novo. Oostftno Viktorja Tisovkrha v Barko vi j ah Je obiskalo preteklo noč več »nočnih lovcev«. Ker niso naši! gostilničarja, so si sami postregli in končno odnesli ta 280 Kr perila in šek za 360 kron neke. češke banke.
—	Nekad ponočnjakov je stopilo »nehote« na dvorišče hiše Antona Chtscnicha v Carboli Zg. 318 in so ukiadli »nehote« za 350 l*r kokoši.
—	JCarabinrerli so včeraj aretirali Alojzija Bul-fena, Ver je hotel femeknhi iz kurilnice na južni postaji 10 kg bakra. Moža so za nekaj časa spravili »na varno«.
—	Za 5000 lir sokna $e preteklo noč »menkalo Iz Bertazzoni'eve manufakturne trgovine v ul. S. Giacomo in Mon»te št. 7. Gospodar je javil tatvino karabinjerfem.
Nes-eča. Marija Tdoi, stara 50 let, stanujoča v i\\ Sccrzeria 4, le včera* krmila kokoši na dvorišču iste triše. Naenkrat ji je padel n&njo kos lesa, ki ji le zlomil desno rebro. Poklicali so zdravnike rešene postaje, ki ji je tla! prvo pomoč in jo nato prepustil domači oskrbi.
Radi hltr-3 vofa|e so včeraj »zapisali« 17 vojaških in 3 civfine šoferje-	_
Tatu ee odvedli na karabinjersko postajo, l^er je priznal vso svojo krivdo. Vse dragocene predmete pa je moral postiti v Pnlfago-rem stanovacju. Načrt mu je izpodletel.
Pred sodličem je pri včerajšnji razpravi Marcotia priznal svojo krivdo in trdil, da ga je oe&do drugi prieilil k tatvini in da je to najbrž bil Cucit, ki je bil prej zaposlen pri Josipu Paliagi; Cuc't Ha je tucn zaznamoval razne otnare in skrinja, v katerih so bili predmeti. Feliks Cucit zanika vsako krivdo.
Kakor trc?e priče, je hotel izvrštti tatvino Marcolin, Cucit pa <Ia ie bil gotovo dogovorjen z Marcclinora.
Sodišče je obsodilo Cucita na 10 mesecev, Marcolina pa na 5 mesecev zapora.
MALI OGLASI
PRODAJO se omare in mfiae. UL Udine št. S2. IV.! nadstr., vr. 21.
POD usodnimj pesoh se odda v nijern d*i>TO obiskana kavarna, ah se proda. Postojna, k?.varna »Italia«.	4194
DOBRO izvežban Jc-fer in ki nčaviru-ir i^Čc bo. Ponudbe pod »Soier« na ir-s. odd. liti:»osti.
4195
MLADENIČ, odra.vd, p-ostc^li Staršev, zdrav ia močan, želi stopiti v trgovino z'mešanim fc^acom kot učenec brezplačno, najrajši na deželi. Po-nur.be i'ns. odd. Edinosti pod »Lctn^«.
Borzna por®
Trst, dne 10. Teč ali:
Sila.
. oktobra 1919.
Jadranska banka	250—255	
CosuKeh (Acstroamericana)	4S0—	495
Daimatla (Parobr. dr.)	290—	300
GeroJimich	13S0—	1410
Lloyd	825—	8-45
Lnsstno	1425—	1475
Maran ol'ch	3S0—	390
Na\i£aziofi'1 Lrbera Triestina	1380—	1420
Oceania	415—	425
Prem itd a	560—	580
Trtpccvlch	490—	505
Asslcurazkml Oener^.M	1-6 5<X)—16750	
Riimlooe Adriatica	3075—	3150
Am»>elea	430—	440
Cement Dalmatia	275—	285
Cement Spalato	—	345
r^troleja	1765—	1815
Čistilnica riza	285—	300
Vrtet	370—	3>0
Tržaški Tramway	21*3—	228
Tržaška tvornica olja	900—	950
Švicarski tečaJL
ZHN?!VA, 9. Berolin 31.65; Dunaj: stare 6.25, nove G.50, London 23.45, Pariz 66.—, Ne\vyork 5.53K.
IZREDNA PRILIKA za no^jporooeavce! Rrdi selitve prodam dve moderni spalni sebi. glasovir Ln druiso pohištvo. Sv. Ivan št. 6-iS. Gostilna pri Vrabcu.	4197
KOMPLETNA zakonska soba iz trdega lesa, svetla, z mramorjem, popolnoma nova, se proda za L 3300, tu:i majhen štedilnik in peč. Sv. M. M air d. Z^rnja Bi vi o št. I II., od 13—15. 4188
DAMS"1 * baržun sti klobuki, suknene oblike, se duoe po nizkih cenah v uovem mednem salonu Corso Garibaidi 2S. Sprejemajo se popravila.
4191
DRVA za kurjavo, v veliki in majhni množini se kupujejo. Ponudbe, z navedbo vrste, množine, cene, kraja in roka izročitve, nasloviti na poštni ipredal št. 130. Trst. centrala.	4'7S
PRODAM, ali zamenam za vino 1500 jes.ncvih rakel. V ^.iščfkah št. 10, pri Proteku. 4190
PRODA se hiša v tržaški okolici, v prvem nadstropju 4 <sobe. v pritličju 2 sebi, kuhinja in klet, plin v hiši in na velikem, senčnatem vrtu. Lep razded na morte <za L 38.000. Pojasnla: bnffef Stegu, ul. 30. ok+obra 19.	4187
PPRODAM vinske sode od 26—7C0 litrov. Ul. ?o-litario 19, Margon.	4162
KROJACNICA Rupnik Fr. ul. Ge9l>a 10 I., s? pr-
poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177
S
tit» m 4
Velik dohod psrecB^oInegs P svetlega in temnega, z-m^ku v 12 stop., izdelana izrecna za
sta,

?©S tal. Lmsssr© itB t4
m
L j a
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj b'ajovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — štev) ko dot!čnega rač ina. —
prodaja na vagone po 2200 komadov Delniška družba krmjskih parnih opekaren Trnovo pošta II. Bistrica
Porotno sedjšče.
Tatvina, ki je izpodletela.
K: ol Marcolin, star 21 let, mehanik, je vdrl .'ae 27. majnika v stanovanje Josipa P ali age in si tam nabral nekaj zlatenine, <lva para uhanov, 2225 jugoslovanskih kron, srebrno uro in razr3 druge predmete v skupni vrednosti nad 2000 lir. Z njim je bil baje v družbi tudi Feliks Cucit, star 36 let, te5ak, ki je obtožen, da ee Je udeležil tatvine. Neka Marija Schneider je videla, ko je neki neznanec (baje CucIL) skočil iz okna na stanovanju Josipa Paliage; v stanovanju pa je slišala neko ropotanje ter opozorila Paliago, ki je zalotil v svojca stanovanju Marc*>&«*
3 i&3i za :i¥:sji ia miži priTf niai i m:i
Seidel & Neumar.n In ,Singer* Gast & Gasscr
TvTdva u*«»n"Tl trn 1 1^73
Ia n u m
"J^CC Gpfl-3! " se odprs APffimca
pro aja'ez v FlisKov cl 29.
ALGM ul i!i ZI&TAHIHE S
veli ;o izbero se v J ob i pri
A. POVH v Tfaij
fRQ GAR1BALO! (BARRiEttA* 3.
*
»71 f
mmzz ...
^ ZOBOZDRAVNIK v Trsni. ulica Genova
št 3, 1 nactitr (prej ulica Carnp^nile) ^ n -.a T-1ini§ki v >dj i Jpansctier, <io! joiet li r ! asistent Dr. J Č rr^iki - Izi;r\nJ<»
or-jz ooleCfn Plombiranji. U:«ieti*i i j )j 5 f-
vy-


Bogata zalnga v-eh potrebičia.
popravliaaja.	T«t"uT'Ča^mpiTi io t'> J
Meuaaičn delavnica za vsak.3 FFJS1ICBC3 mmi
ZLATflRiilCiS 6. P1H0, TRST
sc nahaja na Kcrrj 31, 15 {^vl, cstantUa G. Z RiOVTTZ & «3=1^)
Velika lzbera srebrnih Ia »Unh uha<wy. verlHc It L
40-AIIacItii fli Ms-40
Izsotoaljeng molke oaisKa.
unca G. Carđaca (prej Toirente) štev. M.
Nadaljni dohodi zadnjih novosti, oblek, nepremočljlvih plaščev in površn kov. Absolutno konkurenčne ce ie.
_____ zobozdravnik
Da. HUšk€BK TISI
Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Enztciatm zfl. plahimi? ln ^ii
. m.....uri i i	laeasrr^nTtd^
ECIsova kise l ia, razna mila, plavilo, H	metle.
In cfrugi predmeti
se dobe pri
EOLLaflOia C0L3H1AL
erjž^i z om J. v T sta
nI Pler Luigi ti Pai2sSn Sisv. Z
(vo al ul. Coroneo)
Telefon. 24-03	TeleJon 24-03. .. __ n
v prometnem kraju ob železniški postaji, v kateri je najmodernejše zgrajena pekarna in velika vi iska klet. — Pri hiši so še druga gospodarska poslopja, nekaj zemljišča in različen
premični inventar. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.
11 IME F.
B
i In brez čel usti, zlate krone In tudi obrob'd
VlUžMTUSCHeltKi'tei^
j& TkSi, ul oktobra (ex Caser.uaf i J, u. i (JrJimra od 9 predp. do b zvečer.
S F ^ rs T>.T
MBflHKfl
i
a
□eln. gli/. tC 3).	Re«;r/i KJ.jJj.J J
Centrali: T.iir
ISIlBl 4I.H;31f3l3 5 - ril i. IM 9
Podružnice: Dubrovni'«, Dunaj., 'Cotar. Ljm lja.ia, Mctcović, )pitij* Spit. 3i:>eaU. Z4J3-tiUspoziiara: Kranj.
Obavija vse v b »nč.ia strica spilijsia poila
Spraja na vbja
na hr?nilne knjižice jv>tl 41/3', letnln oVs-stim v o.\nzo£>To prjnietu proti let i! a hreiti.n	odpjved naveza.ie znesec sprs-
jeina po naju^odnejš h pojojih, kJ sa i.n.ijo pogoditi od slučaja ^o slučaja.
Ee;ev nij23 mr>hi jnlilj (IjIji Jj.niifnl
Blagijna posluje od y.30—L2.30 ia 14.30—19