Politiški pregied. * Zgodorinar Delbriiek proti gtrmanizaciji. Zaani netnški histosik dr. Hans Delbruek je imel eelo vrsto predavanj v Poznanju, v katerih je govoril o eeli današnjr germaaizatorski politiki Nemčije in o narodnostnem vprašanju. Pravil je, da veliki voditelji nemške ideje, Stein, Scharnhorst, Gneisenau, niso pojmorali nemške ideje tako, kakor se danes pojmuje. Nad narodno iiejj* s«> stavljali obče interese: svobodo, blaginjo itd. Proti Napoleonu se ni nihče boril za narodnost nego za svobodo. Ne smemo pozabiti, da lž milijonov avstrijskih Nemcev ni prištevati nemškim državljanom. A zakaj težimo mi z» edinstveno nacionalno državo? Čisto narodDe države ni na svetu. Delbrlick močno obsoja protipoljsko politiko. To, kar delajo Prusi ž& več kot dvajset let v iztočnih pokrajinah, ne bo imelo ne materialnega ne moralaega uspeha. Pred dvajsetimi leti je pisal Delbrfick, da bo ta politika oslabila Nemce, Poljake pa podkrepila. To trdi tudi danes in pravi poslanceai: Jdite in poglejte naše kolonije!" A se li ni moglo za tri četrt milijarde zgraditi ranogobrojnih vasi in ustvariti stotere blaginje toliko ljudi, kolikor se jih sedaj zaman muči s tujstvom? Neki Nemec pravi celo, da postajajo Poljaki v vseh ozirih svobodni, dočim se Nemei pogrezajo v odvisnost. Zraven pa še nastaja to zlo, da rastejo na zapadn Nenačije velike poljske kolonije. * BiTši minister poljedelstra dr. Braf, pojde — kakor poročajo češke novine — na dal.jšo poučno potovanje v Italijo. * Češka soclalna demokraeija in lex Axinan. Češka socialna demokraeija je imela sejo, na kateri je sklenila izjavo, da nemški deželni zakoni niso narodno-obrambni zakoni, ampak politiški justament-zakoni. Ker ima Bienertbova vlnda gla?no krivdo na tem atentatu na češki narod, je izgubila zadnje pravo do obstanka. Njen daljni obstanek znači izredno veliko politiško nevarnost. Klub čeških socialnih demokratov svaii pred uporabo § 14. in pred katastrofalnimi posledicami, ki bi nastale zbog takega sistema. Tako češka socialna demokracija, ki se nahaja v tem slučaju v navzkrižju z nemško soeialno demokracijo. * UstanoTiteT avstro-ogrskega konznlata v VladiTOstoka. Iz Petrograda poročajo, da je avstro-ogrska vlada sporočila ruski vladi, da namerava ustanoviti v Vladivostoku avstro-ogrski konzulat. * Stroški nveleizdajniškega" pr»cesa. Krasno hrvaško novieo pripovedujejo zagrebške novine; Stroški ..veleizdajalskega1'' procesa znašajo do konca oktobra 1909 kron 342.719. Sam Nastic je naredil ^kšeft" za E 15.000. Stenografski zapisnik stane kron 60.000. Medtem ubogi hrvaški kmet beži v Ameriko, ker doma ni kruha! * Slbirska deportaclja odprarljena! Euski minister pravosodja je predloail dumi zakonski načrt, po katerem se odpravlja deportacija prostih in politiških zločiuoev v zloglasno 8ibirijo. Namesto Sibirije bodo zidali po večjih ruskih mestih — moderne ječe. * Eoliko stanejo arstrijskl upokojeni minlstri držaro. V Avstriji imamo sedaj 30 upokojenih ministrov, ki vlečejo od leta 1893. lepo vsoto pokojnine 1,220.000 K. Ta vsota je samo zakonito določena, v resnici pa je veliko večja, ker so si znali nekateri ministri preskrbeti milostnim potom zvišane pokojnine.