LejoXUV«št.31T: HUGLAS CENA 15 din Kranj, petek, 19. aprila 1991 Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. ^ALON POHIŠTVA + ŽELEZNINA ® 50-898 Bračičeva 1/a Tržič ® 50-894 B I S NEMŠČINA tel.:323-982 Gore««) banka Krani GLASOVA PREJA aPa Gorenjskega glasa se je vrnila s Kosova Sredi bede in razočaranja v najrev- slu ^0sovu Je ekipa Gorenjskega glasa sledila potem pomoči, ki po za-ne^1 kranjskega Karitasa in usmiljenih sester v Peći prihaja JSe družine in zdravstvene ustanove v Peći na Kosovu. Kr efcipar 18'.aPr',a " Po doD"h dyeh letih je v0) t rJOrenJskega glasa spet obiskala Koso-iiaL ra's povsem drugim namenom. Cilj ra*me ska m bilo spoznavanje političnih diij D r v Pokrajini, ampak smo predvsem sle-PoSir k' ^° kranJski Karitas že vrsto let N'i IV Peć v MetohiJ'> P°d Prokletije na sta s«. ,rno Goro. Humanitarno vez s Pečjo s«anUi predvsem kranjski župnik in dekan ŽUpnj.av Zidar v času njegovega upravljanja ^'icen • 'n usm'Uena sestra svetega r°jen 3 Pavelske8a Miriam Praprotnik, ?dravnV ^ak,em> ki Je že 28 ,et priznana nica jjICa za pljučne bolezni v Peči in načelne bo?Pa"zerske službe Dispanzerja za plju-skupin zni v Peci- Sestra Miriam je članica Štiri S| Usmi,ienk, v kateri je pet Albank in c'isko Venke' večina od njih pa ima medi-bo|njj .12?brazbo in so zaposlene v splošni Ce Pa 101 V Pe(^' kot sestre oziroma zdravni-občinj °iBravyaJo še karitativno dejavnost v •ftoči a nJihova vrata trkajo reveži in pobiti lcrj« eDm» sestre Pa v sodelovanju z Rde-v 2kT V- Pe(^ razt*eljujejo slovensko po-^micaj«0 • ek'' nram m tud' zdravilih, saj so nJe bolnišnice in lekarne (razen za- sebnih) brez najnujnejših zdravil. Zato so usmiljenke zelo cenjene kot zdravnice in medicinske sestre in kot ljudje zaradi izjemne človečnosti in predani svojemu delu. Sestre so ekipi, v kateri je bil, razen novinarjev Danice Zavrl Žlebir, Gorazda Šinika in Jožeta Košnjeka, tudi kranjski župnik Stanislav Zidar, omogočile obisk pomoči potrebnih družin, tako romskih, muslimanskih, srbskih, ri-mokatoliških, pravoslavnih. Revščina namreč ne sprašuje po narodnosti, veri, revščina gospodari na Kosovu, čeprav so razlogi zanjo mnogoteri, ne le v politiki in gospodarstvu, ampak tudi v mentaliteti, navadah ljudi, preteklosti. Seveda pa v nekdanji avtonomni pokrajini vlada politično razlikovanje, stroge represalije oblasti, pa tihi odpor in bojkot ukrepov oblasti. Slovenci smo tudi zaradi te pomoči cenjeni na Kosovu in zelo zaznavna je skrb, kaj bo s pomočjo, če se odcepimo od Jugoslavije. V uredništvu pripravljamo Odprte strani, posvečene izključno humanitarni pomoči slovenskega oziroma kranjskega Karitasa Kosovu. Izšle bodo danes teden, 26. aprila. • J. Košnjek, slika G. Šinik Delavci BPT Stavkamo proti vladi Tržič, 18. aprila - Potem ko so v sredo brezuspešno ves dan potekali pogovori med vodstvom BPT in delavci, da bi vendarle nadaljevali s proizvodnjo in s tem skušali kar najbolj zmanjšati izgube podjetja, so danes, v četrtek, ob 6. uri delavci začeli z generalno stavko. Ne stavkajo proti vodstvu, temveč proti vladi, ki že po dveh opozorilnih stavkah ni ukrenila ničesar za rešitev tekstilne industrije v Sloveniji. - Odstopil v.d. direktor Jakob Štabuc. "Naj vlada pove recept, kako se lahko z 2.830 dinarji danes preživi delavska družina," je novinarjem dejal Pavel Stefe, predsednik sindikata podjetja in predsednik stavkovnega odbora. "Če se najde denar za vse tiste, ki imajo veliko višje osebne dohodke kot delavci - nazadnje so s stavko zmagali učitelji -se mora najti tudi za nas. Odločili smo se za generalno stavko, vse dokler ne bomo dobili izplačanih osebnih dohodkov za marec. Šest ekip gre na izterjavo k našim dolžnikom po Jugoslaviji, upamo pa tudi, da bomo dobili kakšen premostitveni kredit. Sicer pa bomo svoje pravice, kar nam tovarna dolguje, iskali iz stečajne mase. To so lanski regresi, povračilo stroškov za prevoze na delo, neizplačane stimulacije za prehrano, izplačilo nadur delavcem, odpravnin upoko- jencem, jubilejnih nagrad in podobnega." Stavka se je v BPT torej začela, danes pa je odstopil direktor v. d. Jakob Štabuc. Po- vedal je, da odstopa zato, ker je v takšnih razmerah nemogoče voditi firmo in zato, ker delavcem ne more zagotoviti plač, za kar pa nista kriva ne BPT ne Tržič, temveč je na vrsti republika, da stori svoje. Vsekakor pa bi bilo bolje, da bi šla BPT v stečaj že pred dvema letoma in bi danes delala sicer z manjšim številom delavcev, vendar prenovljena, z novim programom. • D. Dolenc - Fo-to: J. Cigler Ponovno štrajk v Tekstilindusu Tekstilindusu grozi (tudi) likvidacija Kranj, 18. aprila - Razmere v kranjskem Tekstilindusu se še naprej zaostrujejo. V sredo so v DE Predilnica obrata I delavci za dobre tri ure ustavili stroje, mnogo večje razsežnosti pa je prekinitev dobila v DE Tkalnica v Obratu II, kjer delavci štrajkajo že dva dni, vendar naj bi po zadnjih informacijah danes ponovno začeli z delom. °faz Tokratna prekinitev dela je izbruhnila kot že večkrat doslej zaradi neizplačanih osebnih dohodkov in regresa. Delavci hočejo garancijo, da bodo najkasneje v sredo, 24. aprila, dobili plače. V. d. direktorja Milan Hudobivnik je bil včeraj dopoldne na pogovorih na občini, kjer pa ni mogel dobiti garancije, da bodo osebni dohodki lahko izplačani. Milan Hudobivnik je na vprašanje, ali je možna likvidacija tovarne dejal, da je med scenariji za razplet sedanje agonije tudi ta možnost. w na gospodarska gibanja na Gorenjskem r*nc Horvat J^esto Tomaža Koširja ?$* fcinJ'•!* " °dbor Območne zbornice Kranj se je na današ-\ Veniie T 2 raz,08» odstopa predsednika Gospodarske zborni-J »omaža Koširja in podprl kandidaturo Franca Horva- \}*Vx zanrt"i,C °bmočne zbornice Jakob Piskernik je poročal o Oe' na kat uPrav"ega odbora Gospodarske zbornice Slo-V'r' 0 Čem ■ ^ nePreklicr|o odstopil njen predsednik Tomaž C n°VePa Cr Jie bil° v zadnJin dneh že veliko napisanega, zato CVp,iv 2hPra-tlčno nismo slišali. Poglavitni razlog je premaj-nirr?ernu izreHrn,Ce na klJučne Pogoje gospodarjenja, saj kljub Pobudam ne— U an8ažiranJu v zadnjem času in argumentiranih Ob^očn "k,meIa dovolJ posluha pri vladi in v skupščini. 00sPoda z.,0rnica Je brez razprave sprejela poročilo o lan- sPoda rr",1,,v*» jc orez razprave sprejeia porumu u ia«-Jatke ?ibanJih na Gorenjskem, dodali pa so mu sve- u0v ^e bloki? a*eJ° še bolj porazno sliko, saj ima trenutno žiro Vna-rjev t .kar 52 gorenjskih podjetij v višini 327 milijo-8osPoda JC ^e enkrat toliko kot ob koncu lanskega leta. a«*stvenikov je nemara še najboljši komentar. • M. V. JAVNA OKROGLA MIZA KRANJ MESTO BREZPOSELNOSTI IN REVŠČINE torek, 23. aprila, ob 17. uri v sejni sobi 16 kranjske občinske skupščine Sprašujeta: Marija Volčjak in Danica Zavrl Žlebir Odgovarjajo: republiška sekretarka za delo predsednik kranjske vlade direktor Zavoda za zaposlovanje direktor Centra za socialno delo direktor Tekstilindusa socialna delavka Vabi Jožica Puhar Vladimir Mohorič Slavko Kalan Rado Pavlin Milan Hudobivnik Anka Rupnik SOTESGLAS Predlog za novega ministra Ljubljana, 18. aprila - Komisija za volitve in imenovanja pri Skupščini Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala več predlogov. Soglašala je s predlogom, da se dr. Peter Jambrek imenuje za predsednika ustavnega sodišča Slovenije. Seznanila se je tudi s predlogom predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta za razrešitev Staneta Staniča dolžnosti republiškega ministra za informiranje, za katero je predlagal sedanjega namestnika obrambnega ministra Jelka Kacina. Za Staničevo razrešitev je glasovala večina članov komisije, prav tako pa tudi za Kacinovo imenovanje. Predloge za zamenjavo bo obravnavala skupščina na seji 24. aprila. • S. S. Vodstvo namreč v zadnjem času ne uspeva zagotavljati niti zajamčenih osebnih dohodkov, niti regresa, delavcem pa počasi prekipeva. Delavci Obrata II se bodo tokrat vrnili na delo, že za ponedeljek pa napovedujejo ponovno prekinitev dela, če ne bodo dobili garancije za izplačilo. Po njihovem mnenju je napočil čas, da odgovorni jasno povedo, kakšna bo rešitev za tovarno. • M. Gregorič Foto: J. Cigler NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Kakšen referendum Včeraj naj bi se na sestanku predsednikov jugoslovanskih republik na Ohridu dogovorili, kako naj bi se v Jugoslaviji dogovorili jlede referenduma o bodoči usodi Jugoslavije. Referendum kot dejanje ta hip Slovenijo še najmanj zanima, saj smo ga mi imeli že 23. decembra lani in se na njem večinsko odločili za samostojno Slovenijo. Menda so naš plebiscit kot referendumsko dejanje priznali tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Referendum je za usoao Jugoslavije samo navidezno odrešilno dejanje. Razlike v pogledih, kako izvesti referendum, so velike in nepremostljive. Srbija je trd zagovornik teze o referendumu narodov, ne glede kje pripadniki posameznega naroda živijo. Hrvaška pa je pristaš referenduma v mejah republik. Hudo sporna bo postala večina, potrebna za sprejem federalne ali konfederalne opredelitve. * Referendum v mejah republike bi bil negativen za Srbijo in za zamisel o federalni državi nasploh, saj bi za konfederacijo oziroma za zvezo suverenih držav glasovali v Makedoniji, na Hnaškem in tudi v večjem delu Bosne in Hercegovine, Albanci, ki bi zanesljivo glasovali za konfederacijo, pa utegnejo biti nasploh izločeni iz glasovanja, znajo pa ga tudi bojkotirati, saj bi bili za državo Srbijo samo v primeru, če bi dobili nazaj avtonomijo, ki pa jo je Beograd z novo srbsko ustavo trajno pokopal. Beograd ima za tak primer tudi že izdelan scenarij nadaljnjih korakov, to je ponoven, poseben referendum samo med Srbi na Hnaškem in v Bosni in Hercegovini, vprašanje pa je, ali bo enaka pravica dana tudi Hrvatom in Muslimanom v Srbiji. V primeru upoštevanja referendumov po republikah bi v bistvu lahko spoštovali sedanje meje med republikami, kar je bistvena zahteva mednarodne skupnosti in tudi večine jugoslovanskih republik. Tu pa smo že pri starem sporu, ali so sedanje medrepubliške meje državne ali samo administrativne, kar je teza Srbije in Črne Gore. Referendum po nacionalnosti pa je v svojem bistvu zelo nevaren zato, ker bi nujno podžgal strasti po spremembah republiških meja. Dogodki v Krajini so izraziti znanilci te možnosti in tega se očitno zavedata tudi Miloševič in Tudjman, saj je prav položaj Srbov na Hnaškem (avtonomaške težnje Srbov so glasne tudi v Bosni in Hercegovini) in Hnatov v Srbiji ključni problem razhajanja. Matematika, grajena na številčnosti posameznega naroda, je v tem primeru nevarna, zato bi jo kazalo nadomestiti z razumom in politično modrostjo, ki ju žal v Jugoslaviji ta hip ni preveč. Lahko nas postavi nazaj, na začetek, na obujanje nečesa, kar je čas povozil, izničeni pa bi bili vsi napori, vloženi za mirno rešitev krize. SLOVENIJATURIST pojdite z nami ! Kranj, tel.:211-946, Jesenice, tel.:34-193, B.Bistrica, tel.:721-032 MAJSKE POČITNICE: AMSTERDAM, 5 dni, odhod 1. 5. PARIZ, 5 dni, odhod 27. 4. in 1. 5. RIM, 4 dni, odhod 25. 4. in 2. 5. GRČIJA, 8 dni, od 27. 4. NEMČIJA - BAVARSKI GRADOVI, 3 dni, odhod 2. 5 JUBILEJNA ALPSKA TURA, 4 dni, odhod 27 4 DUNAJ, 2 dni, odhod 1. 5. BENETKE - zeleni vlak, odhod 27. 4. in 2. 5. GRADEC - graški sejem, odhod 27. 4. in 3. ter 5. 5. MUZEJSKI VLAK - IZLET V DOLINO SOČE, 1 dan, hod 4. 5. VOGEL - smučanje od 30. 4. - 5. 5. od- NA MALE POČITNICE S »KLUBOM VESELA DRUŽBA« PUU (PUNTA, VERUDELA) z avtobusom za 4, 5 ali 7 dni, odhod 27. in 30. 4. BANJOLE (PUU), z avtobusom, 5 dni, odhod 30. 4. NOVI VINODOLSKI - z avtobusom, 5 dni, odhod 30. 4. , ČLANI KLUBA 10 % POPUST! Ustanovitelj I« izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS. Moše Pijudeja I. Kranj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s pou-darkom na dogajanjih na Ciorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Kan Bi/jak_ Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Vatjavcc__ Odgovorna urednica: Leopojdina Bogataj _ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volćjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlehir. Andrej Žalar. Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokom_ Tehnično urejanje: Ko Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vo/lic: Fotografija: (iora/d Siruk. Jure Cigler_ Tisk: Podjetje PELO - TCR. Tisk časopisov in rev g. Ljubljana_ Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: :i 1-860 telefax. 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cestu 215-366 JLA 16. telefon: 218-463. telefax: Mali oglasi: telefon: 2l7-s)6() - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/i v niku: uradne ure: \sak dan 7. - 13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta JI-A 16)_ Časopis i/haja oh torkih in petkih. Cena 15.00din/izvod. Naročnina: tromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkom popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova: 200din col cm. Naročnina *a tujino: obračun enkrat letno 140. — Dt.M o/, preračun v ostale valute Oproščeno plačila prometnega davka (l. r list Republike Slovenije 7 kot je poudaril Rado Faleskini, to možnost za RUŽV treba oceniti tudi z drugih vidikov, ne i« ekonomskega. Škofjeloški izvršni svet je v številnih debatah okrog usode RUŽV (tudi ob predstavitvi podobnega Fischerjevega progama lani v republiškem energetskem ministrstvu) že večkrat jasno povedal, da nasprotuje k»/ kršnemukoli načrtovanju trajnega ali začasnega skladiščenja posebnih odpadkov ozirotn* njihovi predelavi v Todraiu. v torek je svoje stališče samo ponovil, ob tem pa se vprašal, zakaj se kljub temu ta ideja vseskozi ponuja. • H. Jelovčan Škofja Loka, 18. aprila - Ravnatelji škofjeloških osnovnih šol so v torek skušali prepričati občinsko vlado, da linearno 10-odstotno zmanjšanje občinskega proračuna za vse porabnike (zaradi izpada davka na plače) utegne imeti za šolstvo drastične posledice. Podobna trda pregovarjanja iz preteklosti že poznamo, sedanja vlada pa se je tokrat prvič znašla v "dvoboju" s šolniki. Če se izrazimo v športnem žargonu, je trenutni rezultat ena nič za vlado, ki je vztrajala, da proračunske dotacije šolam (in drugim družbenim dejavnostim) do sprejema sprememb občinskega proračuna ostanejo nespremenjene, torej znižane za desetino. Izvršni svet je ob tem naro- pQ mnenju nekaterih članov je 0 čil občinski strokovni službi, naj mu postreže s primerjavo o bruto in neto plačah v loškem gospodarstvu in negospodarstvu v prvih treh letošnjih mesecih, pripraviti pa mora tudi predlog za poenotena izplačila plač v šolah in povračila stroškov v zvezi z delom: regres za prehrano, letni dopust in prispevek delavcev za prevoz na delo. Tak sklep je izvršni svet opravičil z dejstvom, da je v proračunu pač denarja, kolikor ga je oziroma da kriza gospodarstva ne more obiti šolstva. šolstvo še vedno v boljšem položaju kot večina podjetij, kar bi se dalo sklepati tudi po različno visokih izplačilih regresov za letni dopust v šolah; v tovarnah pogosto ne vedo niti, kako (če) bodo izplačali plače. Ob tem je občinski izvršni svet izrazil tudi svoje nestrinja-nje, da bi posledice slabšega materialnega položaja v šolstvu nosili učenci. Po besedah nekaterih ravnateljev so namreč resno ogrožene nekatere kvalitete dela v osnovnih šolah, ki sodijo v t.i. dodatni program, kot Petina mest v gorenjskih srednjih šolah še praznih Presežek v gimnazijah, blejski šoli Kranj, 18. aprila - Prejšnji petek se je sklenil prvi krog za oddajo prijavnic za vpis v prvi letnik srednjih šol. Do 10. maja imajo učenci, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost, še čas, da neovirano prenesejo prijavnico v katerokoli drugo šolo. Podatki o dosedanjih prijavah kažejo, da je v gorenjskih srednjih šolah nezasedenih še 758 ali kar petina od skupaj 3570 vpisnih mest. Po pričakovanjih je preveč prijavljenih v vseh treh gimnazijah na Gorenjskem; v jeseniški 18, kranjski in škofjeloški pa po 40. Za oddelek preveč prijavljenih je tudi za zdravstvenega tehnika na Jesenicah, pri ekonomsko komercialnem tehniku se nekoliko presenetljivo pojavlja velik presežek (56) le na trgovski šoli v Kranju, na tekstilni je že po tradiciji preveč kandidatov za šiviljo in konfekcijskega tehnika, prav tako za avtomehanika, nepričakovano veliko preseganje razpisnih števil pa je na blejski šoli za vse gostinske in turistične programe (106), celo za tiste na četrti stopnji. Ko rečeno, je v večini gorenjskih srednjih šol še dovolj prostora. Šibek interes mladine je viden za številna tehniška področja, ki so sestavljala in še sestavljajo hrbtenico gorenjske industrije, in to celo za peto stopnjo, na primer za metalurškega in strojnega tehnika, tekstilnega, obutvenega in gumarskega tehnika. Rezerva bo vsekakor prav prišla zlasti učencem, ki bodo odklonjeni iz prenapolnjenih gorenjskih in ljubljanskih šol. V Ljubljani je namreč gneča neprimerno večja kot na Gorenjskem. Poglejmo le stisko nekaterih šol, kamor so se prijavljali tudi gorenjski osmošolci. Za PTT tehnika je prijavljenih 62 preveč kandidatov, za frizerja kar 199, za petletno trgovsko akademijo 96, za zdravstvenega tehnika 98, zobotehnika 124, za farmacevtskega 10, kozmetičnega tehnika 26, za oblikovanje 252, fotografijo 32, veterinarskega tehnika 57, znaten presežek je tudi za gostinstvo in turizem ter živilstvo. • H. Jelovčan Javna tribuna Privatizacija, denacionalizacija, delavske pravice... Radovljica, 18. aprila - Stranka demokratične prenove Radovljica prireja danes, v petek, ob 18. uri v veliki skupščinski dvorani v Radovljici javno tribuno z naslovom Privatizacija, denacionalizacija ter delavske pravice do družbene lastnine in soodločanje. Stališča Stranke demokratične prenove bo pojasnjeval predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. • C. šola v naravi, bralna značka, izposoja učbenikov, podaljšano bivanje, socialne pomoči učencem. Denarja ne bo tudi za strokovno izobraževanje učiteljev, za vpeljavo vsebinskih novosti, skratka, kot je slikovito dejal žirovski ravnatelj Slobodan Poljanšek, ravnateljem je namesto nenehnih pregovarjanj o denarju v novi šolski zakonodaji namenjena drugačna (pedagoška) vloga, ki jo ^ majo in želijo; za denai poskrbeti vlada. V šolah s sedanjo dotajjjj lahko pokrijejo le 40 oganje materialnih stroškov. ^ plač učiteljem (in vem « proračunskim porabniKo ; deset odstotkov ut.egntvarjal-razbiti komaj spočeti usxv ni mir.« H. Jelovčan Ureditveni in lokacijski načrti Tržiča Bo šlo po hitrem postopku Tržič, aprila - Na zadnji seji izvršnega sveta so člani sprejeli skMj ceste? da oba lokacijska načrta, za rekonstrukcijo regionalne ^r|jill križišča Benk do plinske postaje v Križah in za obvoznic f ter ureditveni načrt Križe predlagajo skupščinskim odbor sprejem po hitrem postopku. ■M Vrsta pripomb je bila na vse tri načrte, največ jih je P j( od stanovalcev Bečanove ulice, od Goloba do Ray??'zelTilj# predvideno rušenje ene hiše in bodo prizadeti lastni]ki ob Mošeniku. Ti so poslali peticijo s 25 podpisi, naj Trz ^gji v to gradnjo, ker bi bilo prvič prizadetih preveč lastniko , pa, da ni denarja za tako gradnjo. , Zavod ^ Pripombe so tudi na rušenje župnišča v Križah, ^jiitf varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ugotavlj ' ^niji kriško župnišče veliko etnološko vrednost in da rn?r^njj1 arn1' funkcijo župnišča s poudarkom na prezentaciji kvante •aj[i,v tekturnih elementov in poslikav. Vendar, pravijo stroko a<|btV to križišče ne bo nobenega posega brez rušenja te star^mgrnaz3 ki je zaradi vlage, ki se steka s ceste v njene stene, nepn bivanje. . j, jav^ Kar se tiče ureditvenega načrta Križe, je bilo v o tfleiH tu v p^u ... je poudaril, da se v Tržiču že štirinajst let pripravljajo na^ ^o, nico, zdaj pa je zadnji čas, da se pripravijo dokumenti, {tep ko bo spet na voljo denar, vsaj ti pripravljeni in ne o ^o-zadržkov. Tržič nujno potrebuje parkirišča, ki jih bo lan tfo^' bil le v etažah ob ureditvi obvoznice. Sto parkirišč je « kriji5' nih. Prav tako je nujna preureditev Križ in rekonstruk^j^. syc ča od Benka do plinske postaje. Predlagal je, da bi rz $pte^'i skupščini občine predlagal, da za vse tri osnutke odlo nojenc ni predloge in jih sprejme po hitrem postopku. • u razpravah danih vrsta umestnih pripomb, zato se načrtu predvideva več sprememb. Vodja oddelka za prostor in okolje pri SO Tržič g- Z G O R E N J S K PARLAMENT*? Ponovno prekinili sejo kranjske skupščine ( Nekaj odbornikov zapustilo sejo Kranj, 15. aprila - Kranjska skupščina je danes »"^(Jeg* J marca prekinjeno skupno sejo, vendar se je zaradi pro jzp1 hoda nekaterih odbornikov ponovno zataknilo in je niso Ijati do konca. ta> ki \ Na dnevnem redu je bil osnutek občinskega staejiag»' , Vri.ran (SD?) Je PL občinsk^ fl0v in a dnevnem redu je bil osnutek oDcins*^- vr&^v marca povzročil prekinitev seje. Jože Kristan (S ^ijnskim Qtf naj bi zaradi razgrete razprave na zadnji seji z 0 ejernu tom počakali, saj nima smisla hiteti, ker bo po .SP vega- ™ \t\ slovenske ustave tako ali tako potrebno PriPraVlt't,nVna '° "mif jan Markovič (SDP) pa je dodal, da gre tudi za str0^ine VHJJJ politična skupščinska vprašanja. Predsednik skup statuta,Jj^. pomična sKupscinsKa vprašanja, rreuseuin*- etatu1 pti' Gros je nato dal na glasovanje osnutek občinskega -ofa zarj glasovanjem so štirje odborniki družbenopolitičneg ^ njsO stili dvorano, kar je tolmačil kot njihovo navzočnos ^.^ ^je „ šli že pred glasovanjem in tako po glasovanju razg ^e fC*"1 osnutek občinskega statuta z večino glasov sprejet- va|i. . je nato protestiral, ker o njegovem predlogu n's0 Ltjlo scj°'( if kaj odbornikov SDP in LDS je nato prostestno zaPJitićni Z"V 15 minutnem odmoru so ugotovili, da družbenopo ^ s^Zf° zbor združenega dela nista več sklepčna, zbor kraj ^Q s0 j sti pa se je odločil, da sam ne bo nadaljeval s sejo, dobri uri prekinili. • M. V. petek, 19. aprila 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS 2 SLOVENSKE SKUPŠČINE Spre Jemanje zakona o vojaški dolžnosti Množica dopolnilnih predlogov LJ«b|jana ls ■ ,evPlebis\ apr ' Brez zakona 0 vojaški dolžnosti bo uresniči-pletena • arne odločitve o samostojnosti Slovenije precej bolj za-^en> zbo* Pr*<' zacetkom skupščinske razprave v družbenopoliti-ČenJ?,v**raJ naglasil slovenski obrambni minister Janez Jan- Pfavk *Prav je od osnutka predlog zakona doživel več kot 150 po • Prvi h° pos'anc' vseh zborov predlagali še okrog 80 amandma Čin. an so sPrejeli amandmaje k predlogu zakona le v zboru Področje vojaške dolžnosti so Polagatelji zakona skušali libe-^1Zlrati, tako da bi s predlaganj i 1 stvarni v najmanjši meri ^egli v življenje državljanov, 'stvena prednost za obveznike :(° Polovico krajši vojaški rok, i/ga določa zvezna zakonodaja, u8a pomembna novost pa bo Jjaott civilnega služenja. Za-n Predvideva enako dolžino »ega in civilnega služenja. velja niti v razvitejših ev-.Pskih državah. Kot je med dru-hm naglasil ob predstavitvi pred-, . .zakona slovenski obrambni P5*»et Janez Janša, je ta zakon I kasnega značaja in ne preju- dicira dolgoročnejših rešitev v okviru bodočega programa nacionalne varnosti. Zaradi množice amandmajev -najštevilnejše od približno osemdesetih so jih zahtevali poslanci Liberno demokratske stranke in Zelenih Slovenije - je bilo prvi dan skupščinskega zasedanja nujno usklajevanje, po katerem so v sredo izglasovali predlagane spremembe le v zboru občin. Druga dva zbora sta nadaljevala z glasovanjem o dopolnilnih predlogih na zakon še v četrtek, vendar ga nista sklenila pred zaključkom redakcije naše petkove številke. • S. Saje Med sredinim zasedanjem skupščine smo zaprosili.za kratke izjave o novem zakonu o vojaški dolžnosti predstavnika predlagatelja in dva poslanca z Gorenjske. Tole so povedali! Jelko Kacin, namestnik sekretarja za LO RS: »Predlagatelji amandmajev mislijo, da ponujajo boljše rešitve, vendar to ni res. Nekateri predlogi so tudi povsem nesprejemljivi, ker so v nasprotju z veljavno ustavo. Zlasti predlog liberalnih demokratov, da bi študente izvzeli iz vojaške dolžnosti, je neizvedljiv, saj se zavzemamo za čim boljšo izobrazbeno sestavo v teritorialni obrambi. Na mestu pa je pobuda Zelenih, da se opravi korekcija ustavnega zakona glede daljšega služenja v civilni službi.« Viktor Zakelj. poslanec Socialistične stranke Slovenije: »Naša stranka namerava podpreti sprejem zakona, ker upošteva realnost sedanjih političnih razmer. Drugi razlog za tako odločitev je naša ocena, da predlagatelji gradijo civilizacijsko dostojen koncept, v katerem rešitve usklajujejo z institucijami civilne družbe. Še posebej je pomembno, da sedanjo zakonodajo snujejo v luči začasnosti. « Emil Milan Pintar, poslanec Stranke demokratične prenove: »Čeprav je po grobi oceni predlog zakona sprejemljiv, skušamo pri nekaterih konkretnih vprašanjih z amandmaji doseči modernejše, evropsko naravnane rešitve. Sam pogrešam prizadevanje, da bi zakon gradil neke vrste organiziranosti vojske za funkcioniranje v miru. Z zakonom lahko pripeljemo na stranska vrata odločitev o slovenski vojski brez časovnih omejitev in brez možnosti za demilitarizacijo.« Bankarske NOVICE STRANKARSKE NOVICE Past 0 PREGL o razpadanju Jugoslavije -lublj z* ekipo na oblasti Ne dovolimo detomora r?žP»daniu i apr"a " Liberalno demokratska stranka je na pogovor o *k Član B°s'avUe povabila Živka Pregla, podpredsednika zvezne 5^ ^aso * Soc'a'demokratkske unije Slovenije, dogovorjen je bil že 'j^en, v "a sr?čanJu obeh strank. Prvi del pogovora je bil izrazito I****** "lijevanju pa se seveda ni mogel izogniti vprašanjem o P0 , U ukreP°v zvezne vlade, p'' Ooe sod °^e'1 strank na osamosvajanje Slovenije so zelo podob-^fn pig.. lla' da je neodločno in po štirih mesecih pogrešata pro-^'jubneg^ltai"ne odločitve. Jože Skoljč je dejal, da zato prihaja do v ?lerih st 0 a^-enJa plebiscitarne volje in škodljivega nastopaštva l^3 Politik3"''' ^edanJ' s'stem ne omogoča strankarskega soobliko-v.***ko IVioc ^i.Zato stranke lahko le opozarjajo na pomanjkljivosti. "aJbo|ii;0 Je dejal, da vladni pogledi slovenske države ne vodijo boljšo sodi 5p)eri ukvarja se z utrjevanjem koalicije na oblasti, ka- fj , w"ui tuj; l. . —J---_ —----*---- --------*- —. v It včni . 1 Krepitev vojaškega in policijskega aparata in koncentri-v° Priti d0 V- LJ"t>Ijani. Živko Pregl je dejal, da je prava pot, ka-oK?' Sri°loa7-v0z'rorna 26. junija, pogovor. Rok, ki je kratek, nenara-iSsev se nitro približuje in je politična past za ekipo na le ' zah|Se zate8uJe- Elegantne poti ni, socialni stroški so neiz-U^ljnim CV0 po neodvisnosti in samostojnosti bi morali podrediti ^'cevap^L6^"013."1' ki nas vodijo v sodobni svet: integralni trg, Ho ral Pot vJC ^°yekovih pravic, demokracija, pravo, socialna pravi-vnaf^et -Je Potrebno zgraditi v pogajanjih doma, vanje pa bi • ">sati evmml.,_____:i„ :___. x:___u: .i____i:____~ ;„ lonaii^" evr?Pska pravila igre, s čimer bi dosegli potrebno in-ki Sp ac'J° jugoslovanskega programa. Urejanje Jugoslavije je bo se m v nobenem primeru ne moremo izogniti, saj al'mera t°nfl'ktu z Evropo in še bolj nas bodo prežemali občut-kVdrUgem!r8a nihče ne razume- din asala zl C P°80v°ra so Živka Pregla zasuli z vprašanji, ki so tuniki, ,e Jastl na novi sveženj ukrepov zvezne vlade. Izhod je v n 'iard dola •Jal Pre8'' gre za vsote, ki statično niso obvladljive (17 resti, 14^ V,luJe8a dolga s 4 milijardami dolarjev letne anuitete »uiMsoio^^fd dola rjev prihrankov ljudi v bankah). Le dina-Woh nem nr ila Politična nesoglasja, bi lahko odpravila motnje "je ■a l,a zaD°me.tu' ohranila konvertibilnost valute itd. in ustvarila Jarše, 16. aprila - Neuresničitev odcepitve Slovenije pomeni detomor komaj rojene slovenske države, trdijo člani Liberalne stranke, ki so po seji glavnega odbora sklicali tiskovno konferenco. Namesto da bi se spraševali, kako bomo uresničili odcepitev, se preveč razmišlja o prihodnosti in s tem postavlja suvereno Slovenijo vedno bolj pod vprašaj. Gospodarski položaj kmalu ne bo več omogočal preživetja samostojne Slovenije, pri primerjavah o mogočem položaju pa bi morali upoštevati, kam nas pelje jugoslovanski položaj. Ker nikakor ne prodrejo s predlogom za zakon o Narodni banki Slovenije in uvedbi vzporedne uporabe tujih trdnih valut, so sklenili, da bodo na prihodnjem zasedanju slovenske skupščine (17. in 18. aprila) zahtevali nadaljevanje prekinjenega zasedanja o takojšnji vzpostavitvi slovenske samostojnosti. Poudarili so, da sicer podpirajo slovensko vlado, ne razumejo pa odlašanja pri osamosvojitvi. Njihova prizadevanja podpirajo socialdemokrati, Kmečka zveza in del Zelenih, spontano podpisovanje zahtevka v parlamentu - podpisalo ga je 52 poslancev, pa jasno kaže na razpoloženje zastopnikov ljudstva. Zahtevali bodo tudi podrobnejše poročilo o pogovorih predsednikov republik in pri tem opozorili, da ne priznavajo nikakršnih sklepov iz teh pogajanj. Najkasneje do zasedanja skupščine maja mora biti za odcepitev vse pripravljeno. V zvezi s privatizacijo in denacionalizacijo so povedali, da izvršni svet sicer ni sprejel večine njihovih pripomb, da pa se bodo ob teh procesih trdno zavzemali vsaj za dvoje: razdelitev dela družbene lastnine delavcem in sočasno sprejetje zakonov o privatizaciji, denacionalizaciji in zadrugah. Ob koncu so navzočim novinarjem sporočili tudi svoj odnos do bližnjih praznovanj 27. aprila: priznavajo pomembnost začetka ljudskega odpora proti okupatorju vendar imajo do konkretnega datuma, dokler se jasno ne opredeli vloga KP in njena zloraba narodnoosvobodilnega boja, resne pomisleke. Pripravljene imajo predloge za druge datume tovrstnih praznovanj. Obvestili so nas tudi, da bodo nadaljevali z obiski in vzpostavljanjem stikov z izseljenimi Slovenci v Kanadi in Ameriki, med katerimi je še veliko nezaupanja, in jih pridobili za sodelavonje na Slovenskem kongresu. • Š. Z. ' l'a 2a onranila konvertibilnost valute itd. in ustvarila q» J,l,.rtl_A h deJal PrfJanJa ^ence. Ko bo prišla do konkretnih vpraša- oUlUlKžUne pOBUdC °ilanc n se 00 morala obrniti na zvezno vlado, ki razdelit v "anc na ■ iinjiaut uuiiiui na /.vcznu r l vPraša .DriPravlja, saj so stvar konvencije "ob? tn° ileta Šetinca, kako bi zvezna vlada reagirala na arij13 tfda ra!rxnsko odpcepitev Slovenije je Pregl odgovoril, da i J3l|jp p 'dZIlčica np nri/l. ..__X.«.. .„_.,„x---1: ____„ a~„^ Na :x:_ i----■---•----j j- - ■ -o- —o- ----' — Seved k- "e Pnc*e v poštev, temveč zgolj ponovno dogo-01 s tem izgubili osnovo za delo v zveznih organih, al Je Preoi izgubili osnovo za delo v zveznih organin, f~"' r. takšne r8'.prePričan, da bi zvezna vlada tudi brez Slovencev brez )era> taksne reVV'CpnCan' da bi Hoi iš!)anje kol.Jin zdaJ- saj ni maščevalna. Pavle Gantar pa i: |° ostal; vZa.sukal in vprašal, kaj se nam lahko zgodi, če bomo «k v Jugoslaviji in dobil odgovor, da nič dobrega. • M. Tržič - Med tržiškimi člani SKD je veliko delavcev. Zastopstvo se je že udeležilo seminarja, ki sta ga organizirala SKD in neodvisnost v sklopu tako imenovane politične šole. Zdaj pa so še izvolili predstavnika v Regionalni odbor oz. njegovo komisijo za sindikalno področje, sami pa že seznanjajo delavce, vsaj v podjetjih, ki so sedaj brez lastništva z možnimi oblikami solastništva in soupravljanja. J. P. jamska konferenca SDP Sjl Kaz?„eapnrUaf- v Petek, 19. aprila, bo ob 18. uri v zgornjih pro Ur, a*ine n i kv4vbv, i7. upm», uu uu to. uii t tguiiiji« y-h.Jlle Prenov , senicah programska konferenca Stranke demo-ka "zhodtf* S€nice- ^ed drugim bodo obravnavali tudi pro-ea za Jesenice danes - Jesenice jutri. • D. S. Redni letni zbor 00 SKD Jesenice - Danes, 19. aprila, bo popoldne ob 17.30 uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Jesenice redni letni občni zbor članov SKD jeseniške občine, ko se bo pregledalo in ocenilo dosedanje in se bodo začrtale smernice nadaljnjega dela, v občinski odbor pa naj bi izvolili še nekaj dodatnih članov. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Bosansko-hercegovski vrelci Samo nekaj dni potem, ko je moral predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič zaradi nepričakovanega vrenja v njegovi republiki na hitro zapustiti summit na Brdu pri Kranju, iz Bosne in Hercegovine že prihajajo vesti o tem, kako tamkajšnji Srbi spreminjajo tudi ustroj te republike. Pri tem je znano, da je ravno Bosna in Hercegovina od druge svetovne vojne naprej potencialno najnevarnejši sod smodnika na jugoslovanskih tleh. Po Bosanski Krajini se hoče tudi več mest iz vzhodne Hercegovine združiti v skupnost občin. Pri tem do odločitev prihaja v glavnem brez upoštevanja mnenj muslimanskega bošnjaškega naroda. Po zapletih, kakršne vsak dan spremljamo v Jugoslaviji, je jasno, da do prave eksplozije v državi še ni prišlo. Doslej smo bili priče predvsem neposrednim spopadom med dvema različnima narodoma, če pa bi eksplodiralo v Bosni in Hercegovini, potem je končne posledice nemogoče predvideti. Spopad treh kulturno različnih narodov, združenih na enem teritoriju, ima množico variant, ki jim je skupno le to, da nobena ni prijetna. Kljub temu (ali pa ravno zato) da se vsi v Jugoslaviji dobro zavedamo zapletenih mednacionalnih odnosov v tej republiki, pa je očitno, da se politični vrh najraje poigrava ravno s tem eksplozivom. Alija Izetbegovič na Brdu tako ni zaslužil niti dnevnice, kot bi dejal njegov črnogorski kolega Momir Bulatovič, saj je moral bivši Titov dvorec zapustiti pred tiskovno konferenco. In ker se je tiskovna konferenca začela pozno zvečer, je bilo jasno, da v Bosni in Hercegovini vre štiriindvajset ur na dan. Tako pospešeno vrenje pa izziva eksplozijo. Politika je od nekdaj sovražnike najraje provocirala pri najbolj bolečih točkah. V tem smislu je bosanskohercegovsko lovišče pravi raj za politično vrhuško. Tam lahko Hnati Srbe izzivajo s šahovnicami na zastavah, Srbi pa jih obratno provocirajo s štirimi S. Ob teh dveh zgodovinsko obremenjenih narodih so še muslimani, ki so že sami po sebi za vse druge jugoslovanske narode predstavljali nekak stereotip popolnoma samosvoje politike, močno povezane z mešetar-jenjem arabskega sveta. Če boste poslušali kakšne srbske kolege, vam bodo hitro razložili, kako je jugoslovansko druženje s tretjim svetom in v njegovih okvirih z Arabci potekalo preko sarajevskih političnih mogotcev. Tudi iz jugoslovanske povojne politike je očitno, da je Titov vrh na poseben način skušal brzdati tudi islamizacijo. Tako, kot je na eni strani brzdal Srbijo, saj je znotraj njenega teritorija Vojvodini in Kosovu podaril avtonomijo. S tem je v pni vrsti res poskrbel za izražanje nacionalnih interesov obeh manjšin, v drugi pa na distanco spravil enega najnevarnejših potencialnih sovražnikov. Podobno je bilo pri Bosni in Hercegovini, kjer so ljudje še najlažje sprejeli idejo jugoslovanstva in jugoslovanske kulture, saj je ravno ta zanje predstavljala edino možnost sožitja. Zaradi tega so tudi tamkajšnji mediji najdlje branili jugoslovansko socialistično trdnjavo (Oslobođenje je imelo sploh zgovorno parolo: Druie Tito mi ti se kunemo), ker jim je bilo popolnoma jasno, da bo s propadom socializma in komunizma padla tudi Bosna in Hercegovina. Razkroj te republike je zato večplasten. Na eni strani se je začela delili po nacionalni osnovi in to na kar tri enakovredne dele, na drugi pa je do delitve prišlo še na področju ideologije, saj si je tudi tamkajšnja nova oblast zastavila nemilo nalogo obračuna z bivšim sistemom. Nosilci vsakega sistema pa so čisto konkretni ljudje. Tudi na jugoslovanskem vrhu spopadi potekajo na različnih linijah. Najostrejši so na črti Hrvati - Srbi, vendar nič manj nevarni tudi v razmerju socializem : kapitalizem. V Bosni in Hercegovini so ravno zaradi tega v še dodatnem razcepu. Dobro vedo, da za njihovo prihodnost v socializmu ni več rešitve, saj je ta propadel tudi kot svetovni proces, jasno pa jim je tudi, da je bila ravno socialistična in federativna Jugoslavija tista tvorba, ki je najlepše brzdala njihove nacionalne napetosti. Na tej republiki se bo še dolgo videla tragika nekega državnega eksperimenta, ki je bil teoretično sicer dobro zamišljen, zaradi popolnega ignoriranja prakse in poudarka na monopolu ideologije pa je državo pripeljal na rob državljanske vojne. Dobri človek iz Negove spet v Kranju Kramberger za brezposelne Kranj, 19. aprila - Ivan Kramberger spet prihaja v Kranj, gorenjsko metropolo. Tokrat se bo na javnem shodu, ki bo naslednji četrtek, 25. aprila, na Trgu revolucije, zavzel za brezposelne Kranjčane. Nekaj bo povedal tudi o tem, kako naj bi na Gorenjskem ostalo več denarja in še o marsičem drugem. Svoje vabilo na javni shod v Kranju Kramberger zaključuje s povabilom: "Pridite Go-renjčani, da se bomo skupaj borili za boljši jutri." • (mp) OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16, 64000 KRANJ Delovni čas: od 9. - 12. ure, od 15. - 19. ure ZELO BOGATA IZBIRA OTROŠKIH POMLADANSKIH OBLAČIL 0-16 let °%enca SKD j'a i^iana Sfe'p aPrila I9vori" o postopkih in časovni pregieur 1i, : terneliml on8res- Za oblikovanje (dopolnjenega) progra a-s7 'ŽVedbo ski poli,ičnega - in oblikovanja Statuta SKD, \$r ižVedbo čeVV puiiucnega - in oblikovanja ^jSk. -^Oa, strukt a_Ustanov!Jena pripravljalna telesa n0v° in tek„:x„ lH m a pa program- tehnJn • rna in volilna komisija ter komisija za organi :itlbra letos 1ZVedbo kongresa, ki bo, predvidoma, oktobra GLAS Parlament o sanaciji zraka Škofja Loka, 18. aprila - V ponedeljek, 22. aprila, ob 16. uri se bodo na skupni seji sestali odborniki vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka. Osrednja točka dnevnega reda je predlog sanacijskega programa za varstvo zraka v Skofji Loki, ki je eden prvih programov te vrste v Sloveniji. Nekaj debate bo najbrž tudi na poročilo o delu občinske vlade (od konca junija naprej) in upravnih organov v minulem letu. • H. J. brother STREICHER CEH* HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990 NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSO.VARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 ,TEL: 9943-463-513648 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Predlog za jutri Ta hip na Gorenjskem ni občine, kjer ne bi v eni ali več krajevnih skupnosti potekala telefonska akcija ali priprave nanjo. Gorenjska, ki v Sloveniji že tako prednjači po številu priključkov na sto prebivalcev, pa še vedno "kaže" izredno velik interes po širitvi telefonske povezanosti. Omrežje po krajevnih skupnostih, kije bilo v zadnjih letih zgrajeno zvečine z akcijami v krajevnih skupnostih in odločitvami za skupno delo in vlaganja naročnikov, je nekako postajalo motor za hitrejše reševanje zmogljivosti na višji ravni; na medkrajevnih kabelskih povezavah in posodabljanju oziroma uvajanju nove tehnologije v telefonskih centralah. Zaradi želje, da ne rečemo kar lakote po novih telefonskih priključkih, je bilo kljub visokim stroškom, inflaciji... samo vprašanje časa, kdaj bo na področju telefonije prišlo do sprememb. Čeprav ta trenutek še marsikje potekajo akcije po dosedanjem ustaljenem načinu in redu, pa so, tako kaže, prve lastovke drugačnega načina že poletele. Pred nedavnim je Podjetje za PTT promet Kranj seznanilo mestne krajevne skupnosti v kranjski občini o drugačnem investicijskem pristopu. Krajevne skupnosti s pogosto neizkušenimi in največkrat precej samim sebi prepuščenimi člani gradbenih odborov za izgradnjo telefonije, naj bi se te "tlake " razbremenile. Bile naj bi le še koordinator med naročniki priključkov na svojem območju in Podjetjem za PTT promet. Drugače povedano; sedanjo vlogo organizatorja naj bi tako na področju financiranja kot izvedbe prevzelo PTT podjetje, ki bi tudi z bodočim naročnikom priključka sklenilo pogodbo o izgradnji le-tega. • A. Žabu? 30-letnica Turističnega društva Cerklje - Drevi ob 20. uri bo v kino dvorani zadružnega doma v Cerkljah slovesnost, s katero bodo proslavili 30-letnico obstoja in delovanja Turističnega društva Cerklje. V kulturnem programu bodo nastopili ženski pevski zbor Andrej Vavken iz Cerkelj in dekliški pevski zbor, pionirska folklorna skupina Penzion Jagodic, citrarka Vida Učakarjeva s pevko Jožico Kališnik in harmonikar Janez Kepic. Podelili pa bodo tudi več priznanj; od republiške do občinske turistične zveze in turističnega društva Cerklje. Razen tega pa bodo tokrat podelili tudi zlate vrtnice in priznanja gospodinjam ter najbolj urejenim kmetijam. Hkrati bodo drevi ocenili tudi delo društva v minulem letu, ko so imeli številne prireditve, kot so Družina poje, razstava cvetja, ocenjevanje najtežjih pridelkov, pa izlete in druge dejavnosti. Poleg letošnjih tradicionalnih prireditev pa bodo konec avgusta cerkljanski turistični delavci pod Krvavcem tudi prireditelji 22. srečanja gorenjskih turističnih delavcev. • A. Ž. Srečanje najstarejših na Primskovem Primskovo - Kot smo že poročali, bo jutri, 20. aprila, ob 16. uri v Zadružnem domu na Primskovem že osmo srečanje najstarejših krajanov oziroma upokojencev iz krajevne skupnosti Primskovo. Srečanje, na katerem bodo v programu (in za razvedrilo po programu) nastopili Štirje kovači, oktet Jelovica, Bratje Zupan, igralec Jože Vunšek, harmonikar Andraž Sajovic in Otroška plesna skupina Primskovo, bo tudi tokrat pod pokroviteljstvom Petrola, Merkurja in trgovine Kašča, prireja pa ga organizacija Rdečega križa Primskovo. • (až) Pozdrav iz Banjol Kranj - Naš zvesti dopisnik Ivan Petrič iz Kranja se nam je konec minulega tedna oglasil iz Banjol pri Puli, kjer je bil na letovanju gorenjskih upokojencev preko kranjske poslovalnice Turistične agencije .Kompas. Piše, da so vsi zelo zadovoljni; tako glede cene kot z organizacijo letovanja in letovanje preko Kompasa priporoča tudi drugim upokojencem. Medtem pa se je Ivan Petrič že vrnil in napoveduje, da bo kmalu otvoritev prenovljenega Doma in Vrta pod Trto društva upokojencev v Kranju. "Sokol že lepo obratuje; čakamo le še na slavnostno otvoritev," piše Petrič. Vabimo vas v NAKUPOVALNI CENTER DRULOVKA kjer vas pričakujemo v specializiranih oddelkih posebej na oddelku s svežim mesom. Sami se prepričajte, da smo najboljši! Odprto imamo od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure. EZA NAKUPOVALNI CENTER DRULOVKA Besnica je letos stara 700 let Zdaj je na vrsti telefonija Lani izvoljeno novo vodstvo se je odločilo za večji poudarek družabnemu dogajanju v krajevni skupnosti. Osrednja prireditev ob 700-letnici bo v začetku septembra. Besnica, 18. aprila - Kaže, da so se prebivalci krajevne skupnosti Besnica v kranjski občini v naseljih Zgornja in Spodnja Besnica, Pesnica, Rakovica in Zabukovje v zadnjih letih tako navadili na "življenje na gradbišču", da se kar nekako ne morejo "izkopati" iz tovrstnega dogajanja. Vrsto let so prenašali postopno urejanje ceste Kranj - Besnica - Nemilje na območju krajevne skupnosti. Se pred tem so gradili mrliške vežice, javno razsvetljavo in urejali svoje krajevne ceste... Zdaj pa so se na celotnem območju krajevne skupnosti lotili izgradnje telefonskega omrežja. Pa vendar se je lani izvoljeni 13-članski svet krajevne skupnosti, katerega predsednik je Matevž Kleč, odločil, da bo letos v krajevni skupnosti več družabnosti. Tako so v zimskih mesecih najprej imeli dva tečaja in sicer za nemški jezik in šiviljski tečaj. Turistično društvo je organiziralo predavanja o sadjarstvu, obrezovanju drevja, o Kitajski, načrtujejo pa tudi obisk zakoncev Štremfelj. Pred nedavnim jih je obiskal tudi šahovski mojster Fide Leon Mazi in v šoli odigral simultanko. "Kulturno umetniško društvo skrbi za gostovanja amaterskih skupin, imeli smo koncert Moškega pevskega zbora iz Pod-narta s solistoma zakoncema Ognjanovič, obiskala pa nas je tudi Folklorna skupina Sava. Zdaj, spomladi, ko se bo ogrelo, načrtujemo nastope v cerkvici Sv. Janeza. S tem se začenja tudi praznovanje letošnje 700-le-tnice Besnice, ki jo bodo julija posebej obeležili tudi gasilci, razstava ročnih del pa bo v šoli Matevž Kleč že junija. Sicer pa 8. septembra načrtujemo osrednjo prireditev. Takrat naj bi v Besnici maševal ljubljanski škof Kvas, po maši pa bo praznično srečanje," je pred dnevi, po končani telefonski akciji razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Matevž Kleč. Iz programa ohranjanja kulturne dediščine v krajevni sku- posti je bila že obnovljena cerkev Sv. Janeza v Spodnji Besnici, v Zgornji Besnici pa notranjost cerkve Sv. Tilna, kjer pa nameravajo obnoviti tudi tlak. V Pesnici so končno dobili tudi urejenejšo preskrbo z novo zasebno trgovino. Načrtujejo pa tudi izgradnjo otroškega igrišča. <• "Največja akcija pa je na celotnem območju trenutno telefonija. Po uresničevanju tako imenovanega komunalnega programa v krajevni skupnosti v minulih letih, je letos prišla na vrsto tudi ta. Začelo se je z anketo 1988. leta in potem leto kasneje s podpisom pogodb. Na celotnem območju krajevne skupnosti bo po končani akciji dobilo telefone okrog 200 gospodinjstev. Naročniki priključkov so se obvezali, da bodo prispevali po 2.700 nemških mark, vsako gospodinjstvo pa mora narediti tudi po 50 ur. Začeli smo 4. aprila z izkopi za glavni kabel od centrale v Zgornji Besnici proti Spodnji Besnici, Pesnici in Rakovici. Za zdaj kar dobro napredujemo. Sicer pa je vsak dan na trasi povprečno 40 krajanov," je povedal predsednik odbora za telefonijo Janko Potočnik. Zagretosti, volje, pripravljenosti jim pri akciji ne manjka. Ni bojazni, da ne bi opravili na- Janko Potočnik ni" črtovanih 10 tisoč d°g°v<2, ne delovnih ur. Prav tako J ^ skrbi, da ne bi bili kos ure 35 kilometrov dolgega g«a" ^ in razvod nega Ctoyos'' omrežja. Še največ neg«1 p je ta trenutek glede denarj dokončanje akcije, katere računska vrednost znaša ..^ 1,7 milijona nemških tnW* Jj5 trenutno manjka še °*hrj0de-milijona dinarjev. Zato o° ^} lali toliko časa, dokler, K g j„ povedala predsednik sveta odbora za telefonijo, D° b0. ga". Seveda pa vsi upajo, a do tudi "potrebni konec »p dfil še pravočasno našli" in J ne bo treba prekiniti.- • lar Milan Valjavec, dobitnik nagrade Matevža Haceta Predan gasilstvu in organizaciji Brezje pri Tržiču, aprila - Približno pred mesecem dni, ko so se z občnimi zbori in letnimi konferencami končali pregledi in ocene dejavnosti gasilskih društev in občinskih gasilskih zvez na Gorenjskem, so se v občinski gasilski zvezi Tržič pohvalili, da imajo v svojih vrstah tudi dobitnika najvišjega slovenskega gasilskega priznanja. Milan Valjavec, ki je pred 40 leti postal na Brezjah pri Tržiču član gasilske organizacije, je namreč konec minulega leta dobil nagrado Matevža Haceta. Od trenutka, ko je stopil v gasilske vrste, je bil Milan Valjavec, ki se je pri očetu izučil in delal v krojaškem poklicu, predan gasilec. Danes, ko je že vrsto let častni predsednik občinske gasilske zveze Tržič in še vedno aktiven tudi na raznih področjih gasilske dejavnosti (tudi v republiki) Milana Va-ljavca dobro poznajo tudi v sosednji Avstriji, v Nemčiji, pa tudi v Franciji... Skorajda bi lahko rekli, da v zadnjem obdobju v Evropi ni bilo pomembnejše gasilske prireditve, kjer Milan ne bi sodeloval po strokovni plati ali kot zavzet soorganizator. Šestindvajset let sodeluje tako ali drugače z gasilci v Rožni dolini na Koroškem, pa z gasilci iz Bruneka na Južnem Tirolskem, kjer bo letos konec maja in v začetku junija že deveto mednarodno srečanje evropskih gasilcev, kakršno je bilo pred dvema letoma v Bischofshofnu in sedmo tovrstno srečanje pred tem na Bledu. Z Brunekom pa gasilsko društvo Tržič sicer sodeluje že 20 let. Za delo in tovrstno sodelovanje ima danes Milan Valjavec tudi mednarodna priznanja in gasilska odličja. da so po nekajletnih "predlogih in pričakovanjih" lani dobili dobitnika tega največjega priznanja. Milan, ki z 72 leti ostaja še naprej predan in zvest gasilstvu in gasilski organizaciji, pa pravi, da bo delal in deloval še naprej. Tako kot je vsa ta leta; za kar je bila družina večkrat morda preveč sama... S politiko, tako se je že zdavnaj odločil, se ni ukvarjal. Čeprav je bil tudi odbornik in so mu na volitvah ljudje vedno zaupali. Včasih pa komu tudi ni bil najbolj povšeči, kar se je pokazalo, ko je odšel v pokoj pred 11 leti. Let, ko je delal pri oče- tu, nikakor ni mogel uvelj^'1 v delovno dobo... oiji • "Gasilstvo je v Slove j zadnjih štiridetih letih zei . predovalo; tako stro^o^ opremljenosti kot usposoD sti. Čeprav je bila v trzlS*jnj|ijs ni v zadnjem obdobju nJJoreoj; prispevna stopnja na . jjfli skem, mislim, da smo/ ^ gasilci pri oflgovo/nn'hoarti,f imeli razumevanje, m «f tu 1" načrtova- dela z mladimi, je prepričana, da • -j ..x:.„i;o„ star- Ta "pravica" žensko obremenjuje, ji nalaga veliko odgovornost. Pravica, ki daje pravico do umora, je negativna pravica, ki bi jo morala v ustavi zamenjati pravica zakoncev do svobodnega načrtovanja družine oziroma odločanja o številu in rojstvu otrok. Nelogično je, da deklaracija o otrokovih pravicah ščiti otrokovo življenje od spočetja naprej, po naših zakonih pa mladoletnica lahko sama sama odloča o splavu. Vlasta Sagadin tudi meni, da bi morali ženski pred splavom omogočiti, seveda na njeno željo, pogovor o tem posegu. Ne pred komisijo, kot nekdaj, ki bi žensko zasliševala, secirala, ampak o tem, kaj je splav, kakšne so posledice. Pedikura na domu v,<,„i i« anrila - Enota RKS za pomoč ostarelim obča-JniAedež ori društvu upokojencev v Kranju, TomMče-^nTJ^^.^ĆoL. Prijave zbira Nevenka Marini«, lahko pokličete tudi po telefonu 211-828. Predavanja, izleti Društvo upokojencev Naklo vabi vse ljubitelje cvetja na predavanje o vzgoji in vzdrževanju balkonskih rož drevi ob 19. uri v domu kulture v Naklem. V ponedeljek, 22. aprila, ob 17. uri bo v veliki dvorani DU Kranj, Tomšičeva 4, predavanje na podobno temo, in sicer o presajanju rož na vrtu. Kranjsko društvo prihodnji teden prireja še eno zanimivo predavanje. V sredo, 24. aprila, ob 17. uri bo govora o tem, kako varovati sebe in dom pred vsiljivci in kaznivimi dejanji. Pa še povabilce na izlet; kolesarska sekcija pri DU Kranj vabi ljubitelje izletov v naravo s kolesom, da se udeležijo kolesarskega izleta v petek, 26. aprila, ob 8. uri izpred zgradbe DU v Kranju, Tomšičeva 4. Prva težavnostna vožnja bo na relaciji Kranj-Nemilje-Kranj, druga pa na relaciji Kranj-Nemilje-Pod-nart in nazaj. Slavistično društvo Kranj vabi v torek, 23. aprila, ob 19. uri v predavalnico Iskrine srednje šole, Kidričeva 55, na predavanje dr. Janka Kosa o prevrednotenju literature. »Ker je pravica do splava potu-ha, vsak izgovor zanj pride prav, največkrat je razlog socialne narave. Ob svojih treh otrokih sem pripravljena sprejeti in vzrediti vsakega novorojenčka, ki ga njegova mati ne bi mogla. V ozadju izgovorov na socialo je je v resnici največ egoizma.« • H. Jelovčan Pomoč Kurdom Rdeči križ Slovenije je že pripravil prvo pošiljko pomoči ogroženim iraškim Kurdom, v ta namen pa odpira tudi poseben žiro račun RKS št. 50101-678-51579 s pripisom "za pomoč Kurdom". Dodaja, da je dobrodošla vsaka pomoč, še zlasti v prehrani trajnejše uporabe (mleko v prahu, konzerve), odejah, posteljnini, šotorih, zdravilih, denarju. Pilova Vesela šola Kranj, 18. aprila - V soboto, 20. aprila, se bo ob 9. uri v osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini začelo občinsko tekmovanje v Pilovi Veseli šoli. Na tekmovanju bo sodelovalo 188 učencev iz dvanajstih osnovnih šol kranjske občine. V kulturnem programu bo nastopila folklorna skupina gostiteljske šole. Republiško tekmovanje v Veseli šoli bo 2. junija. Sekcija žena po operaciji dojke Radovljica, 18. aprila - Sekcijam za psihično pomoč obolelim in operiranim ženam zaradi raka na dojkah v več krajih po Sloveniji se je pridružila tudi na novo ustanovljena gorenjska sekcija, ki ima trenutno sedež na Gorenjski c. 27 v Radovljici. Sestanki so vsak prvi četrtek v mesecu. Namen sekcije je pomagati ženam pred operacijo dojke in po njej predvsem v času hudih duševnih stisk pa tudi po ozdravljenju. V sekcijo so vključene operiranke, ki so že prebrodile najbolj krizno obdobje in želijo zdaj s svojimi izkušnjami pomagati drugim bolnicam. NOVO V KRANJU: • Enoletna šola kozmetike • Šola modernega poslovanja Program: poslovni sekretar • Tečaj za usposabljanje akviziterjev • Tečaj za kuharje in natakarje Vse oblike tečajev še posebej primerne za preusposabljanje nezaposlenih delavcev. Informacije: delavska univerza tomo brejc kranj, tel. 217-481 in 214-983. LESCE ISIS Informacije: Turistično društvo Lesce Camplng Šobac 64248 Lesc« Fax: 38 64 78-070 Telefon. (064) 77-500 Športcenter: (064) 78-071 ŠPORTNI CENTER obsega: 6 peščenih, 2 asfaltni, 1 igrišče na umetni travi in teniško steno; mali golf; igrišče za košarko, odbojko in badminton; organiziramo: začetne in nadaljevalne tečaje tenisa; pod posebnimi pogoji nudimo: 20 % popusta pri nakupu večjega števila kart, Izposojamo: TENIS TOP, loparje in žogice. Pri nas vam bo lepo, pridite z vso družino! KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI Trnje 20 Svet Krajevne skupnosti Železniki razpisuje NAJEM OBJEKTA PLAVALNEGA BAZENA S PRIPADAJOČIMI ZUNANJIMI ŠPORTNIMI OBJEKTI (plavalni bazen, savna, fitnes, bife, teniško igrišče, balinišče). Pogoji najema bodo opredeljeni z najemno pogodbo. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov KS Železniki, Trnje 20, kjer je možno dobiti tudi informacije. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. foo * RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) £ 8000 STEKEL V SKLADIŠČU £ 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI £ SLUŠNI APARATI OPTIK G4TTERER BELJAK/VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & ČHLER) Tel. 9943-4242-23970 ®®milSfJI©3I •končan naj bi bil le- ČUn r,txnamreč zagotovila prora-urad i? ne *KranJ in Župnijski Pele ranj Smartno; lastnik ka-noSt J[- namreč krajevna skup-kape'] Je. župnijskemu uradu set |et PUsl'la v uporabo za dvaj- Stražiška grajska kapela menda doslej še ni bila deležna takšnega pregleda, s katerim strokovnjaki za arheologijo, zgodovinarji in drugi ugotovijo, kdaj je bila sezidana, čemu je služila in podobno, kakšna je njena kulturnozgodovinska vrednost in predlog obnove in nadaljnje uporabe. Zdaj končno vemo, kaj je s kapelo. "Njena največja vrednost je v njeni starosti. Res je pred časom služila kot grajska kapela, ko so bili še grajski prebivalci v spodnji graščini - zato tudi takšno ime. Ker ni bila nikoli poprej podrobneje preiskana, je pač veljalo, da sodi v 17. stoletje tako kot graščina. Končno je nad vrati tudi v kamen vsekana letnica 1645," je povedal arheolog Milan Sagadin, sodelavec , Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj." Izkazalo pa se je, da ima stavba veliko starejšo osnovo. Po teh prvih ugotovitvah bi jo lahko postavili v deseto stoletje, v čas prve freisinške kolonizacije Sorskega polja. Kasneje pa je bila stavba nadzidana, vsa ta obdobja pa so v zidavi seveda pustila sledove." ^vska revija otroških in mladinskih zborov v ^____ _Kranju_ . PESEM MLADIH dveHo~ Pre.tek1' četrtek in petek so mladi zbori kranjskih šol peli na jih 0r„ n5e.rt'n letošnje revije. Na Zvezi kulturnih organizacij Kranj, so ^sanuirali s pomočjo šole Lucijan Seljak iz Stražišča in Gimnazije z„a nJ' SaJ brez pomoči šol, ko je prepevalo kar 650 otrok, zaradi dv0r.e£a dejstva, da je Kranj že desetletja brez primerne koncertne ne s iranskimi prostori, drugače sploh ni mogoče organizirati. •-----_ Zato gre obema šolama vsa zahvala. mia^^s Je nastopilo 7 otroških, 5 mlajših mladinskih zborov in 4 '°Vanju Zb°ri' sodelovali pa so zbori iz vseh kranjskih šol. K sode-Ž0gjn- sm° letos spet povabili znano strokovno svetovalko in peda-Ustvar: ,2a lo zvrst: prof. Majdo Hauptman iz Ljubljane, ki je z StVarJaln anaI'20 in nasveti dala svoj prispevek k dvigu te pou-"''ri'm j| ^sti kulture. Dejstvo namreč je, da Gorenjska kljub šte-Str°kovn° pevskim zborom in kljub prošnjam, še vedno nima Segati tUri^a svetovalca za to zvrst in smo zato na ZKO prisiljeni po-a'i padom' u str°kovnost šolskega dela, saj bi z morebitnim osipom Se rnanif •vabtete te dejavnosti, nastala nepopravljiva škoda, ki bi p0v^stlrala kasneje pri odraslih zborih. Pili prj ete'( ocene letošnje revije pa je naslednji: vsi zbori so nasto-^edvsert^11?' ^ so se za rev'J° še posebej potrudili, kar gre zahvala ^dek- ;2 pn.2adevnim zborovodjem. Opazen je bil programski na-*ak]a(jm petin pesmi skoraj ni bilo slišati, posegli pa so tudi v bogato Pohval iti r»naŠe 'Judske pesmi. Iz prvega koncerta pa gre še posebej "jn je Zautroški zbor OS Helene Puhar Kranj, ki ga vodi Vinko Šor-^'^ov nas?eSrm Pr'Pravil tudi instrumentalno spremljavo, saj je bil °erta Pa j P enkratno doživetje. Nepozaben nastop iz drugega kon-^'^inske«231]?6 kot tud' 2a mnoge poslušalce, prepevanje Mlajšega ^rajnčfa °ra iz PredoseU- Program, ki ga je zborovodkinja Na->dpe'' rnu^u 'fbrala' kot je povedala, za svojo dušo, so njeni pevci rf 0 lePo n no doživeto in z občuteno spremljavo Maruše Vreček. v°ra, pa Ra so se izkazali tudi zbori iz šol: Matija Valjavec iz Pred-t al Pa it agar iz KranJa> Matije Čopa ter Cerkelj in Šenčur-iU ra2°čaran preceJšnje število mladih pevcev po drugem koncerni 0r8anizat °od^° domov brez zaslužene nagrade - sendviča, saj jih Ur ' se m°rjeima' v bodoči poduk, enostavno »zmanjkalo«, nad či-a5i dru*k; 0ral1 zamisliti vsi in storiti kaj tudi za večjo poštenost v začenši pri mladini Mihael Plajbes PREMIERA V GCC ob *0J3oVrt!V?rani Kulturnega doma v Stražišču bo danes, v pešk °der bortr. šče čez cesto predstavilo svojo novo premiero. vin83 Barflv mS!avili krslno uprizoritev besedila Charlesa Bukow-?01 ma £ ^arska mušica). Gre za socialno dramo človeškega indi-Dr- ib- Po H ■ "a socialnem dnu nekega ameriškega velemesta v 5n2r8vi»Te5 iJC bil P°snet tudi istoimenski film. Predstavo so be S,rucl wT?r a Jamnik, dramaturg Gojko Onič, scenograf Tovi? Vn A'enka JVm°8raf Ta"Ja Pavšič in lektorja Alenka Bole - Vra-He>?Pela Troš^ r\menc- Nastopajo: Bojan Bešter, Branka Borisavlje-TnlVenceli U x ,a,re ZuPan. Duša Repinc Rooss, Vesna Slapar, Ja-fen Benedit x, abJan' Janez Cankar, Sandra Rebek, Izo Juhant, v «knnina Mnva ZA , KRAJŠO POT V EVROPO • intenzivni tečaji ANGLEŠČINE, NEMŠČINE v dopoldanskem času • obnovitveni vikend tečaji ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE. Informacije: DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ, tel. 217-481. REPUBLIŠKA UPRAVA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO OBMOČNA ENOTA KRANJ Delavci Republiške uprave za zdravstveno varstvo - območna enota Kranj (bivša Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj), obveščamo občane, da smo, na naših izpostavah na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču, zaradi nujnega izrednega dela, uvedli uradne ure za stranke, ki so od 15. 4. 1991 dalje vsak ponedeljek in petek od 8. do 14. ure in vsako sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Prosimo, da nas, če je le mogoče, obiskujete le v času uradnih ur in se vam zahvaljujemo za razumevanje. ®®mm§mG!LA& 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 19. aprila 199] GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Horvat namesto Koširja Odstop predsednika slovenske gospodarske zbornice Tomaža Koširja je vsekakor dogodek tedna, ki vseh odmevov še nima. V slovenski skupščini je bilo izrečenih nekaj vročih besed, kaj si o Koširjevem odstopu misli slovenska vlada, pa lahko le ugibamo. Argumentov, da slovenski gospodarski voz hitro drvi po bregu navzdol, imajo v zbornici več kot dovolj. Na seji območne zbornice v Kranju so porazne lanske rezultate gorenjskega gospodarstva dopolnili s svežimi, ki so še bolj katastrofalni. Konec lanskega leta so blokade na žiro računih znašale 149 milijonov dinarjev, minulo sredo pa že 327 milijonov dinarjev, račune pa ima trenutno blokiranih 52 podjetij, od teh je 17 prijavljenih za stečaj. Kako huda je stiska z denarjem, pove tudi podatek, da je kranjska SDK v prvih treh mesecih letošnjega leta prejela kar 3.763 sodnih izvršb. Prav nelikvidnost je eden največjih vzrokov slabih rezultatov, saj so podjetja ob koncu lanskega leta odpisala veliko terjatev, denarne poti pa vse bolj nadomeščajo blagovne, kar seveda povzroča dodatne stroške. Zgodbe o tem, kaj vse dobijo namesto denarja, so cinično zabavne, znan je, denimo, mariborski primer, kako je podjetje dobilo z juga pošiljko mrtvaških krst, s spremnim sporočilom, da jih bodo lahko prodali. Gorenjsko gospodarstvo pa je lani veliko ceho plačalo zaradi izvoznih uspehov, kijih nadaljuje v letošnje leto. V prvih dveh mesecih je v blagovni menjavi s tujino ustvarilo 10 milijonov dolarjev presežka, od tega 8 milijonov dolarjev konvertibilnega, v Sloveniji pa je primanjkljaj znašal 217 milijonov dolarjev. Še bi lahko naštevali črne podatke, na seji odbora Območne zbornice Kranj so bili gospodarstveniki brez besed, čeprav udeležba na seji sploh ni bila slaba in bi lahko marsikaj rekli. Njihov molk je bil naravnost ilustrativen, saj se česa podobnega ne spomnimo in povežemo ga lahko z Koširjevim odstopom oziroma z naglušnostjo slovenske vlade in skupščine za probleme in bremena gospodarstva. Tomaž Košir je predsednik zbornice postal 17. julija lani, torej po volitvah, ko je nova oblast na sebi lasten način Marku Butcu povedala, da ni več zaželen na tej funkciji. Koširje zbornici pečat vtisnil s svojo strokovnostjo in s prepričanjem, da le uspešno gospodarstvo lahko poganja kolesje družbene nadgradnje. Z njim pa ni naletel na odobravanje nove oblasti, ki gospodarske koristi odlaša na boljše čase in v ospredje potiska nekakšno prehodno razdobje, ko potrebujemo predvsem močno vojsko, policijo, intervencije v gospodarstvo itd. Kako močan je ta pritisk, lahko opazujemo v slovenski skupščini (vsaj njene seje so javne), ko nekateri direktorji glasujejo strankarsko in s tem v bistvu sami proti sebi. Kdo je boljši, se najbolje pokaže, če se zamenjata, mije nekoč dejal Tomaž Košir. Kandidat za novega predsednika slovenske zbornice je Franc Horvat, znameniti direktor Radenske, kije zdaj podpredsednik slovenske zbornice, še vedno pa kot zvezni minister za zunanjo trgovino član zvezne vlade. Če bo torej slovenska vlada zadovoljna z njim, se bo izkazalo, da soji dobrodošle beograjske informacije iz prve roke in da zdaj škriplje prav pri tem. Razlog Koširjevega odstopa je torej vendarle političen, čeprav ima polno naročje gospodarskih. Kdor Tomaža Koširja dobro pozna, pa, da zaradi zdrah v zbornici ne bi odstopil, saj je bil vrsto let uspešen direktor, ki dobro ve, kako je potrebno voditi podjetje. V I NA 0 Maribor Hotel Jelovica Bled Vabimo vas na ŠTAJERSKE DNEVE od 12. aprila do 12. maja v Bistroju hotela Jelovica. Postregli vas bomo s štajerskimi jedrni in pristnimi vini. Ob večerih vas bo zabaval domači ansambel. V tem času boste kvalitetna štajerska vina po konkurenčnih cenah lahko kupili tudi za domov! Rezervacije in informacije tel. 77-316! • ŽELITE HITRO OPRAVITI t IZPIT ZA VOZNIKA t A IN B KATEGORIJE AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Z ZAČETKOM 29.4.1991 V GASILSKEM DOMU NA TRATI. PRI NAS BOSTE LAHKO OPRAVLJALI ŠE: — tečaj prve pomoči z izpitom — občinske teste TAKOJ PO TEČAJU IMATE MOŽNOST VOŽNJE NA VOZILIH GOLF IN OPEL CORSA TER NA MOTORNEM KOLESU MZ. Tel.: 631-729 dopoldne od 8.-12. ure popoldne od 14. -17. ure Upehani gorenjski izvozniki niso povsem obupali Izvoz svetel, brezposelnost črna Kranj, 16. aprila - Presežek v blagovni menjavi s tujino je edina svetla točka gospodarskih gibanj n* Gorenjskem v lanskem in na začetku letošnjega leta, črni točki pa sta padanje obsega industrijs proizvodnje in vse večja brezposelnost. Gorenjsko gospodarstvo je lani izvozilo za 503,8 milijona dolarjev blaga, od tega za 444,7 milijona dolarjev na konvertibilno področje, na klirinško pa le za 59,1 milijona dolarjev. Največji delež v lanskem gorenjskem izvozu je imela proizvodnja električnih strojev in sicer 20,6- odstotnega, sledi predelava kavčuka s 17,4-odsto-tnim deležem, čevljarska s 15,5-odstotnim, črna metalurgija z 11,5-odstotnim, proizvodnja prej in tkanin s 7,9-odsto-tnim, proizvodnja raznovrstnih izdelkov s 6,4- odstotnim, lesna industrija s 6,6-odstotnim, predelava kovin s 4,7-odstotnim in proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov z 1,5-odstotnim deležem. Boljši izvozni rezultati kot v Sloveniji Izvozni rezultati kažejo, da upehani gorenjski izvozniki niso popolnoma obupali, dosegajo boljše rezultate kot drugi v Sloveniji, saj je rast izvoza na Gorenjskem večja kot v Sloveniji, prav tako tudi pokrivanje uvoza z izvozom. Slovensko gospodarstvo je imelo namreč lani v blagovni menjavi s konvertibilnim območjem 844 milijona dolarjev primanjkljaja, gorenjsko gospodarstvo pa 50,1 milijonov dolarjev presežka. K slovenskemu konvertibilnemu izvozu pa je gorenjsko gospodarstvo prispevalo 13-od-stotno, kar je prav tako zelo ugodno. Celotno pokritje uvo: za z izvozom je bilo na Gorenjskem 122-odstotno, v Sloveniji le 88-odstotno, na konvertibilnem trgu je bilo gorenjsko pokritje 113-odstotno, slovensko le 82-odstotno. V klirinškem izvozu gorenjskega gospodarstva pa je imela obutvena industrija kar polovični delež, elektroindustrija pa 20-odstotnega. Seveda pa v vse te podatke niso zajete storitve, nanašajo se le na blago, zato denimo ni upoštevan turizem. Trgovina je imela na Gorenjskem 18,7-odstotni delež prihodka gorenjskega gospodarstva, 11,9-od-stotnega v ustvarjenem dohodku, 21,6- odstotnega v ustvarjenem dobičku, 38,8-odstotnega v akumulaciji in 6,6- odstotnega v številu zaposlenih. Po podatkih kranjskega sodišča je bilo do konca letošnjega januarja na Gorenjskem registriranih 1.427 zasebnih podjetij, ki zaposlujejo 704 delavce, do 7. marca pa 1.581 zasebnih podjetij. Zasebna podjetja pa so kljub velikemu razmahu lani na Gorenjskem ustvarila le 2,5 odstotka prihodkov gospodarstva, zaposlenih pa so imela manj kot 1 odstotek zaposlenih na Gorenjskem, lani v povprečju po enega delavca. Najbolj obiskan je bil Bled Turistični promet je bil na Gorenjskem lani podoben kot drugod v Sloveniji, saj je tako na Gorenjskem kot v Sloveniji upadel za 7 odstotkov, v Jugoslaviji pa za 12 odstotkov. Tuji gostje so na Gorenjskem ustvarili 56 odstotkov vseh prenočitev, v Sloveniji 46 odstotkov. Za gorenjski turizem je bilo rekordno leto 1986, odtlej V povprečju letno upada za 3,5 odstotka, predvsem zaradi zmanjševanja domačih gostov. Za tujski turistični promet je bilo namreč na Gorenjskem rekordno leto 1988, ko so imeli tuji gostje na Gorenjskem več kot milijon prenočitev. Med slovenskimi turističnimi kraji je bil lani najbolj obiskan Bled, ki je imel 581 tisoč prenočitev, Kranjska Gora je bila na četrtem mestu s 430 tisoč prenočitvami, Bohinj pa na sedmem mestu s 267 tisoč prenočitvami. V gostinstvu in turizmu je na Gorenjskem zaposlenih 2,8 odstotka vseh delavcev gospodarstva, lani pa so ustvarili 4 odstotke dobička gorenjskega gospodarstva. V akumulaciji je imela ta panoga 3,3-odstotni delež, v izgubah pa 0,5-odstot-nega. Povprečne plače pa so bile 5 odstotkov slabše kot v gospodarstvu. Najbolj padla proizvodnja opreme Obseg proizvodnje je: lani.n« Gorenjskem padel za 13 oos tkov, v Sloveniji je bil P*" 10,5-odstoten. Najbolj knu je padec proizvodnje opr ki je bil na Gorenjskem j 22.2- odstoten, v Slove j 19.3- odstoten, proizvodnja promateriala je na Gorenjs* padla za 11,2 odstotka, v g" , nji za 10,1 odstotka, PrOlzjL0 nja blaga za široko P°Jr?7d. pa na Gorenjskem za ^ stotka, v Sloveniji za W stotka. Črna točka gorenjske** gospodarstva je hitro n raščanje brezposelno^ marca letos je delo man iskalo 5.768 Vuu od tega 2.334 v Kranj* 1.295 na Jesenicah, h**-. v Radovljici, 488 v Loki in 444 v Tržiču Škofp Vse leto so bile tudi zalog opreme na Gorenjskem naj je, za 23,5 odstotka nad ravu leta poprej, zaloge reprom riala za 15,4 odstotka, zau* blaga za široko potrošnjo p* celo leto upadale in celo za« odstotka nižje kot leto poPr V celoti pa so bile zaloge d° končanih izdelkov na 0°*CJĆ skem lani za 7,9 odstotKa ^ ravnjo leta poprej. • jak Iskra Števci V Evropo z znanjem in novo tehnologijo Iskrino podjetje Števci je začelo izdelovati števce z vgrajenim elektronskim kazalnikom maksimuma po tehnologiji SMD. Z nemškimi kupci so sklenili pogodbo o dobavi novih števcev v vrednosti 4.650.000 DEM. Letos imajo veliko dodatnih naročil tujih kupcev, zato že drugi mesec delajo tudi ob sobotah. Nove elektronske tehnologije in zahteve kupcev pospešujejo tudi razvoj števcev električne energije. Iskrini strokovnjaki nenehno spremljajo sodobne dosežke v svetu in uspešno vgrajujejo elektroniko v nove izdelke. Najnovejši uspeh je elektronski kazalnik maksimuma v trifaznem števcu električne energije. Elektronski kazalnik maksimuma izdelujejejo v Enoti elektronskih sestavov in je prvi serijski izdelek, izdelan s površinsko montažo elektronskih komponent po sodobni tehnologiji SMD (Surface Mo-unted Device). Novi števec T3-73-M11 omogoča uporabnikom v gospodarstvu merjenje porabe električne energije, vgrajeni elektronski kazalnik maksimuma pa registracijo najvišje moči v 96-urni drseči merilni periodi. V prihodnosti bodo podobne števce vgrajevali tudi pri individualnih porabnikih. Izdelek je povsem prilagojen željam in zahtevam nemškega tržišča. Po izdelani prototipni seriji se je vodstvo Števcev v začetku leta 1990 odločilo za projektno uvajanje elektronskega kazalnika v proizvodnjo. Za vodjo projekta je bil imenovan mag. Peter Globočnik, ki je v strokovni team izbral primerne strokovnjake. Do marca 1991 so že pripravili vse potrebno za redno proizvodnjo in prodajo novega števca. Začetek redne proizvodnje kaže, da je bila odločitev o projektnem vodenju pravilna. Nove števce bo Podjetje Števci izvažalo predvsem na razviti zahod. Prvih 500 kosov bodo dobavili kupcema OBAG in RWE iz Nemčije, aprila pa se bo proizvodnja povečala že na 1.500 kosov. Po prodajnem planu naj bi do konca letošnjega leta izdelali skupno 10.000 števcev s kazalnikom maksimuma, saj so pogodbe že sklenjene. Izvoz teh izdelkov se bo v prihodnjem letu povečal, ker bodo elektrodi- stribucije klasične števce za. g zamenjevati z elektronsK' ^ novim izdelkom P°dJf;J^c Pf0-ci dodatno povečuje obseg izvodnje in izvoza, kar c>a\0 dolgoročno ugodno vp gV na polno zaposlenost dei« Po besedah vodje P{?) d,. mag. Petra Globočnikaj ti nes merilo poslovne usp n0 podjetja uspešno, in optimalno izvajaneje p . ta, s katerimi podjetje v- ge mira, načrtuje in «va£v0dnj«-od razvoja do pr°,z di Podjetje Števci pnp.raV'ja'spre-nekatere organizacijsKc ^ membe. Večjo P°zor^la, k1 namenilo metodam « ^ g0-omogočajo uspešnejšo spodarnejšo proizvodnjo- ^ Kibernetiki TSD odložili plačilo prispevkov Približuje se prvi obrok Kranj, 16. aprila - Tovarni sestavnih delov Iskre Kibernetike je kranjska vlada odložila plačilo obveznosti od plač v višini dobrega milijona dinarjev, kar naj bi zdravo podjetje rešilo pred stečajem. Tovarna sestavnih delov je 30. oktobra lani na kranjskem sodišču zaključila prisilno poravnavo in v dveh letih mora vrniti upnikom dobre 4 milijone dinarjev, v štirih obrokih z ustreznimi obrestmi. Podjetje je imelo sicer manjše obveznosti, vendar je moralo zaradi likvidacije skupnih služb Kibernetike oziroma podjetja PTS po ključu ustanovitvenih deležev pokriti del izgube. TSD izdeluje sestavne dele za Števce, Stikala, ERO in Telekom, za kar ima ustrezna znanja in tehnologijo, kvaliteto njihovih izdelkov potrjujejo tudi zunanji trgi. Števci, Stikala in Mehanizmi v Upnici so popolnoma odvisni od proizvodnje sestavnih delov podjetja TSD, vendar pa mu zaradi lastne nelikvidnosti računov ne plačujejo redno. Ta TSD je bil zato uveden stečajni postopek, saj niso imeli niti denarja za plače, kaj šele za poravnavo drugih obveznosti v višini 16 milijonov dinarjev. V postopku prisilne poravnave je bilo ugotovljeno, da podjetje TSD s tekočim poslovanjem ne ustvarja izgube, ven- dar je lansko leto zaključilo z 10,36 milijona dinarjev izgube, ko so jo pokrili z lastnimi rezervami, odpisali pa so za 40 milijonov dinarjev zapadlih terjatev omenjenih finalistov. Čeprav so imeli lani velike težave, jim je brez zunanje pomoči uspelo prodreti na tuje trge, kjer ustvarijo približno 20 odstotkov skupne realizacije. Števci so februarja letos dobili 25 odstotkov večje naročilo za trifazne števce za Nemčijo, kar pomeni tudi 25 odstotkov več sestavnih delov. Za TSD to pomeni nadure, saj so presežke delavcev in del režijcev že prekvalificirali na dela po normi, ohranjenih pa bo seveda 410 delovnih mest. Vendar pa se približuje 30. april, ko bodo morali plačati prvi obrok iz prisilne poravnave, ki bo znašal približno 1 milijon dinarjev. Podjetju TSD bi brez pomoči kranjske^ grozil stečaj, saj denarja čeprav ima terjatve v j f obveznosti, zmTJu V. polno zasedene. • m' NIZOZEMSKA KMETOVALCE in holandskih kmeti). StinO" |pe(# sodobnim avtobusom«SSfi noma stane le 320 DEM- MjJ Ka ta do zasedbe avtobusa ^fi« Spodnii Brnik 3, tel. 42-578 n d Zgornje Gorje 85, pn Bledu-maja zjutraj iz Kranja 19- aprila 1991 9. STRAN ©®I5®E»IEnGLAS 2 G'asove preje - Foto: G. šinik lovska razglednica - Foto: G. šinik I3E0EHH jetnici okupacije Gorenjske Zlo prihaja s severa ekaj utrinkov iz aprila 1941, koje tudi naše kraje zajela vihra druge etovne vojne - primer žirov. Kifc^Hijjojse zdi, da nas vse zlo zadeva z juga in vzhoda, se spomnimo, kako je v^r^Tjd^gp leti, ko nas je udarilo s severa in z zahoda. Ker so bile takrat nara-p7^n|jg_^oreniske - Karavanke na severu črta razvodnica med Posavjem in fe-S^LOg zahodu - tudi državne meje, so bili naši kraji na vrsti med prvimi. t^^Jjjjnimivo" je bilo v Zireh. Aprila 1941 je ta kraj doživel svoj "anšlus" in ^—53oya_ppstal del Gorenjske. Jjđ teden 1941 l^ko1 o° SO st0,etJa sodile v ikofov fi°?ivo freisinških čas"frano U804)' Je Pnšlo v > o2fr°n°Sk,h (napoleonskih) *° neka S1? IIirskih Prvine SprememK administrativnih ?0stale del r5° katerih so žiri °Stalo tud NotranJske.Takoje fVstr«jskih hP° VpraIni reformi SLe do Ldezel in Žiri so bile °bčina ;or ina vkon^a.Avstro-Ogrske _a okrajnega Rapalska meja -a v idrijskem sodnem °*raju logaškeg; gavarstva. Rap_.. v»?20) je od te 0bč\ne za zme-ra3 odrezala nekatere vasi na triodu in na jugu (del Mrzlega ^na, Ledine, Pečnik, Žirovske "Sanice, Korita, Govejek in Srak, Vrsnik, Žirovnica, Idršek, Nnici o°ff se Je "vrnila" le 108aške^\?bčinaPajeostalav ;°vine * srfu Dravske ba- *'«J0le?ise Š takole: pravzaprav že izven pasu, torej v ozemlju, kjer naj bi se vojna vihra najbolj i/divjala. Katastrofa je nastopila v letu 1941. Konec marca je postalo ozračje silno napeto. Vojnih vpoklicev je bilo vedno več, državna meja je bila vedno bolj strogo in gosto zasedena, okrog "objektov" in bunkerjev po grmovju in gozdovih vse živo; vse to nas je poleg vsakovrstnih pretiranih in deloma tudi izmišljenih novic vedno bolj vznemirjalo. Na cvetno nedeljo zjutraj (6. 4. 1941) smo se znašli v vojni. S hribov so k deseti maši otroci še veselo prinesli butare, ne vedoč, kaj se je zgodilo. Le malo jih je prišlo do cerkve, ker so bili mostovi za prehode že zaprti in ceste z žičnimi ovirami preprežene. Popoldne so najbolj boječi že odhajali iz Žirov. Morali so deloma peš, ker na Fužinah preko žičnih ovir ni bilo več zveze z vozom. V ponedeljek, 7. 4., so se selili javni uradi. Za preselitev sta bila določena kra-' ja Dobrova in Horjul. Žiri naj bi se radi vojne nevarnosti izpraznile, tako je bilo razglašeno, a ni bilo ukazano. Ko pa so v S ma«»j od hh T° M bal1 torek ziutraJ s strašnimi eksplo J^bru 1939 ?°Jne v »P* *ijami začeli leteti v zrak mosto 11 alj „*,-_.?« Pride nesreča e*°Ceinlklh PrjPrav v utrjenem pasu. Žiri sob le zijami: vi in ceste tako na Fužinah kakor v Žireh in so bila stanovanja v bližini razstrelb nerabna, obenem pa se je iz sovražne strani napovedoval splošni napad, se je v dopoldanskih urah v torek začel splošen beg iz Žirov. Vsa cesta in pot skozi Novo vas in Ra-čevo - skoro 2 uri v daljavo - je bila polna beguncev. Eni so se vozili, drugi hodili peš ali s kolesi. Prtljago so deloma naložili na vozove, še več pa na ramena. Vsak je moral kaj nositi. Vmes so gonili živino. Najbolj so trpele družine z majhnimi otroki in bolniki. Bila je komična, a obenem silno pretresljiva procesi-ja."(l) Na Veliki petek so prišli Italijani. "Ob 13. uri jih je bilo kot listja in trave. Pred farno cerkvijo v Žireh so imeli zbor, na katerem so jih njihovi komandanti pohvalili za veliko junaštvo, ker so zavzeli Žiri. Že drugi dan so italijanski časopisi poročali, kako ogorčen boj se je bil na Dobračevi pri Žireh. V resnici ni počila nobena puška. Ko so prišli, se nam je zdelo, kot bi bili ti vojaki šolarji. Bili so namreč majhni in drobni, le redki med njimi so bili postavnejši. Ljudje so se medtem že vračali na svoje domove. Mnogi izmed njih skoraj niso mogli verjeti, da bi bili to naši okupatorji. Peščica petokolonašev in starih av-strijakarjev je bila zelo razočarana, ker Žirov proti njihovemu Ni«* -« Urednikovo beseda Današnje Odprte strani imajo za osrednjo temo poročilo z druge letošnje Glasove preje, ki je bila pretekli petek v hotelu Creina v Kranju, zapis je pripravil Cveto Zaplotnik. Dodali smo spomine in pričevanja nekaterih »vojakov po sili«, zaključujemo pa jih z odmevi na naše članke. Prihodnji teden bodo Odprte strani izšle na osmih straneh. Naši novinarji Jože Košnjek, Danica Zavrl - Žlebir in fotoreporter Gorazd Šinik so skupaj s kranjskim dekanom Stanislavom Zidarjem obiskali dr. Francko Praprotnik - usmiljeno sestro Mirjam v Peči na Kosovu ter z njeno pomočjo albanske, srbske in druge družine v Metohiji, zapisali in poslikali, kar so videli in vse to bodo objavili v Odprtih straneh. Uvodnik bo napisal eden najboljših poznavalcev kosovskega vprašanja pri nas, Jasa Zlobec Leopoldina Bogataj pričakovanju niso zasedli Nemci. Stare in pobožne ženice pa so modrovale: Prišli so iz Rima in so naše vere."(2) Prihod Nemcev Tistim, ki bi raje od Italijanov imeli Nemce, ni bilo treba dolgo čakati. Napovedani so bili za nedeljo, 27. aprila, na dan torej, ko se je v Ljubljani ustanavljala OF. Nekateri so se jih zelo razveselili. "Že za časa italijanske zasedbe so pošiljali deputacije v Škof jo Loko in se hodili priporočat na Fužine, do koder so Nemci prišli. Prav na dan njihovega prihoda (27. 4.) pa jih je šla množica Žirovcev sprejet ter so jih v procesiji spremili do Žirov, noseč pred njimi zastavo s kljukastim križem. Škoda le, da tega sprevoda ni nihče slikal, bil bi dragocen spomin za poznejše čase." (3) Dejstvo, da so hodili nekateri Žirovci prosit Nemce, naj Žiri zasedejo oni, gotovo ni vplivalo na nemški dogovor z Italijani, da bo nova meja potekala južno od Žirov. V čast jim pa vseeno ni bilo. Mnogi so takrat živeli v prepričanju, da Nemci prinašajo delo in nov red. Ko so se kmalu zatem začele rekvizicije, selitve in zatiranje slovenske kulture, so nekateri spregledali. Začel se je odpor in odpor proti odporu, nadaljevala se je kolaboracija. A to je že druga, vsem dobro znana zgodba. Oglejmo si raje še nekatera manj znana dejstva iz prvih dni okupacije. Žiri, ki so znova postale najjužnejši del Gorenjske in takratnega nemškega rajha, so postale nekakšno slepo črevo le-tega, v katerem so Nemci takoj demonstrirali namero uničiti vse, kar je slovensko. Konec aprila so se pripeljali nemški in italijanski oficirji in označili novo mejo. Žiri so bile sedaj kakor v oklepu... Žirovci smo imeli edino odprto pot proti Škofji Loki do Kranja. Pot do Ljubljane in proti Štajerski nam je bila zaprta. V Škofji Loki je bila zloglasna komanda Gestapa, sodišče in katastrska uprava, ki sta se za Žiri preselila iz Logatca v Škofjo Loko." V žirovskem žepu nemške okupacije so se tedaj odigravali prizori, ki so se zdeli strašni tudi nemškim italijanskim kolegom. Italijanski obveščevalec je svojemu štabu sporočil sledeče: "Vpisovanju Slovencev v Kulturbund se je hotelo baje dati političen značaj, češ da Slovenci prostovoljno želijo priti v sestavo Velikega rajha. Prijave so predložili ljudem v podpis tudi zdravniki, ko so jih, kakor znano, zdravniško pregledovali; mnogo podpisnikov ni niti vedelo, za kaj gre... 8. julija je prispel v Žiri oddelek gestapa s tovornimi avtomobili, na katere so naložili 20 premožnih družin iz Žirov, ki ne simpatizirajo z Nemčijo in ki bodo deportirane na Kosovo polje (Srbija), medtem ko bo baje njihova lastnina razdeljena brezplačno med nemške družine iz Gornje Adiže, ki so optirale za nemško državljanstvo. Med člani 40 družin, ki so bile doslej deportirane iz Žirov, so trije podčastniki bivše jugoslovanske finančne straže, en zdravnik in usmiljene sestre. Govori se, da bodo v nekaj dneh deportirane vse nad 16 let stara dekleta ter da bodo v tem mesecu preselili vse slovensko prebivalstvo iz občine Žiri. Zdi se, da se pri odhodu vozov, na katere nalagajo internirance, odigravajo strašni prizori, in da se je prebivalstvo, ki je silno preplašeno, umaknilo večidel v Italijo in v italijansko Slovenijo."(4) Italijani ne bi bili to, kar so, če ne bi nekoliko pretiravali, tako v izreki kakor v dejstvih. A bilo je vseeno "orribile". Župnik Ivan Pečnik je konec svojega župnikovanja v Žireh (1932-41) opisal z naslednjimi besedami: "Med odpeljanimi je bil tudi pisec te kronike... Vrnil se je sicer iz pregnanstva iz Sremskih Karlovcev že po desetih dneh ter od Sv. Treh kraljev gledal v Žiri, kjer so se šopirili Nemci in kjer so se tako žalostno izkazali tudi domačini, a vmes je bila strogo zastražena državna meja, tako da je bila vsaka zveza nemogoča."(5) Namesto sklepa Zlo je torej prišlo s severa. Edino z jutrovega, od Sv. Treh kraljev, se je še obetalo kaj dobrega. Danes, ko se zdi, da je ravno obratno in ko se odločamo 0 morebitnih novih političnih povezavah, je mogoče zadnja prilika za spoznanje, da ni stvar v tem, "pod" kom nam bo boljše; zdaj je čas, da storimo tudi kaj zase, sami pri sebi in v sebi. To pot ni vprašanje, kaj je bilo za nas bolj odločilno: Oglej ali Freising, Rim ali Dunaj, solunska brata ali moskovski ideologi... Najti moramo novo ravnotežje na križišču evropskih svetov, na katerega nas je postavila zgodovina. Razmere so težavne, a brez dvoma ne tako, kot so bile spomladi 1941. Če smo se obdržali tedaj, se bomo tudi zdaj. Viri 1 Kronika žirovske župnije (1900-1941), spisal Ivan Pečnik. s. 185-186. 2 Vinko Govekar Kronistični zapis o Žireh in Žirovcih med osvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo I, Loški razgledi XI-11(1966), 11-12. 3 Glej op. 1, 189. 4 Zbornik dokumentov in podatkov o NOB jugoslovanskih narodov, VI. del, knjiga 1, Beograd 1952, 279-280. 5 Glej op. 1, 191. CVETO ZAPLOTNIK GLASOVA PREJA: zgodovinar Jože Dežman se je pogovarjal z Alojzijem Žibertom, ki je bil še kot fant prisiljen služiti nemški vojski Vseh žrtev druge svetovne vojne, tudi nasilno mobiliziranih v nemško vojsko, se doslej ni še nihče javno spomnil "Slovenci smo bili partizani, domobranci, nemški vojaki in še kaj, zato bo čas, ko si bomo vsi skupaj segli v roke, moral priti. Ni treba, da klečeplazimo drug pred drugim, bodimo dostojni in našim otrokom povejmo pravo, ne potvorjeno zgodovino. Odpustimo vsem, tudi tistim, ki so nam hudo naredili, toda ne pozabi- mo... Nekateri nas sprašujejo, zakaj se mobilizirani v nemško vojsko zdaj zbiramo, se organiziramo. Gospodinje dobro vedo, da iz pokritega lonca, v katerem predolgo vre, rado prekipi. V našem primeru je bil lonec pokrit 45 let. Bili smo zastraženi, zasramovani, obrekovanj, "opremljeni" s karakteristikami, lahko smo le mol-čali, poslušali in delali. Zdaj se je pokrovka malo dvignila, nastopilo je prebujenje..." je na Glasovi preji dejal Alojzij Zibert iz Kranja" Zgodovinar Jože Dežman iz Lesc, sicer kustos Gorenjskega muzeja v Kranju, ki je raz-predel prve niti dobro obiskane Glasove preje v restavraciji hotela Creina v Kranju, je dejal, da slovenska vojaška zgodovina kaže, da Slovenci pri vsem tem nismo imeli posebno srečne roke. Naši predniki so po zasedbi ozemlja bili vsaj dvestoletni boj proti pokristjanjevanju, boj, ki je bil glede na krščanstvo kot prihodno-stno ideologijo zgodovinsko izgubljen; v času celjskih grofov so se kot anonimni pod-ložniki, katerih usode je prekril prah, bojevali proti turškim vpadom; temu pa sledi obdobje, ki ga je v svojem govoru ob odprtju razstave Po sili vojak v Celju orisal Bruno Hartman. Takole pravi: "Slovenski fantje in možje so se bojevali po Evropi že stoletja: pod Napoleonom so korakali proti Moskvi, pod avstrijskimi vojskovodji so se bili po severni Italiji, na Češkem, v Šleziji, pod Dansko in celo v daljni Mehiki. Vojskovali so se za tujo gospodo. V njih ni bilo ognja patriotske vneme, le žalost spričo ločitve od domačih. O tem poje stara pesem s Kozjanskega, od sv. Eme: Preljuba mama vi, podajte mi roko, nazaj me več ne bo. Ker sem jaz fantič mlad, pa moram bit soldat, žalostno slovo od vas jemat. V prvi svetovni vojni so slovenski avstrijski regimenti, tudi celjski sedeminosemdeseti, korakali s slovensko pesmijo in razvito slovensko zastavo na soško fronto in tam padali ob Soči, pri Doberdobu, na Sv. Gabrijelu, ker so menili, da branijo slovensko zemljo pred Italijani." Po vsem tem pridemo do usode fantov, ki so v slovenski Jože Dežman vojaški zgodovini druge svetovne vojne pozabljeni, kot so pozabljeni vojaki armad, ki jih omenja Bruno Hartman, pa tudi vojaki avstroogrskih polkov v prvi svetovni vojni, razen za narod pomembnih borcev za severno mejo. Partizani so po besedah Jožeta Dežmana svojo pravico do spomina in svojo zmago uveljavili in o tem tudi marsikaj napisali, z bojem komunizem - protikomunizem so do besede prišli tudi domobranci, med njimi pa je prazno polje -polje slovenskih fantov in mož, ki so bili mobilizirani v okupatorjeve vojske, v nemško, italijansko in madžarsko. "Ni nam v čast, da še zdaj ne vemo, koliko ljudi je okupator ugrabil v svojo vojsko in da ne vemo točnega števila žrtev..." je dejal Jože Dežman, ki je Glasovo prejo tokrat tudi vodil, in poudaril, da ima veliko zaslug za to, da se v slovenski javnosti zdaj že sliši glas mobiliziranih v okupatorjeve vojske, tudi Alojzij Žibert, ki so ga Nemci še kot mladega fanta mobilizirali v svojo vojsko. Njegove spomine na vojno lahko že nekaj časa prebiramo v podlistku našega časopisa, v Kako seje prikazovala zgodovina "Imam Štiri otroke, vsi so odrasli (eden je že umrl) in vsi imajo tudi svojo družino. Ko so nekoč prišli iz šole domov, so me spraševali, ali sem bil tudi jaz v nemški vojski. Ko sem jim pritrdil, so hoteli zvedeti, zakaj nisem bil pri partizanih, ali nimam rad svoje domovine... Spraševali so še naprej: "Ati, ali si tudi ti nosil čelado, ali si imel bajonet, ali puško tudi, si nosil tudi škornje..." Ko sem jim še to pritrdil, so me vprašali, koliko ljudi sem pobil, ali sem imel zelo krvave roke, ali je tudi meni kri kar od nosa kapljala... Zakaj so me spraševali tako? Zato, ker jim je tovarišica v šoli rekla, da so vsi nemški vojaki, ki so imeli čelade na glavah, samo klali in da so klali tudi otroke in sicer tako, da jim je kri kapljala od nosu. Naša zgodovina se je vedno prikazovala črno - belo. Eni so bili le ljubitelji domovine, borci za bratstvo in enotnost in za socialno pravičnost, polni srčne kulture in tovarištva, miline in vsega dobrega, drugi le sovražniki slovenstva in domovine, mučitelji, uničevalci, tatovi, požigalci, skrunitelji..." kratkem pa bo pri Gorenjskem glasu izšla njegova knjiga Pod Marijinim varstvom, veliko tega, kar je doživel med vojno pa tudi po njej, pa je povedal na Glasovi preji, ki je - vsaj upamo tako - nekaj le prispevala k temu, da bi resnica o usodi mobiliziranih v okupatorjeve vojske prišla na dan. Ne sitnari, še za nas ni dovolj hrane in orožja Alojzij je najprej opisal razpoloženje, kakršno je bilo v začetku vojne v njegovi rojstni vasi. "Vojne smo se vsi zelo bali, saj so nam o njej že veliko pripovedovali starši in strici, ki so doživeli grozote prve svetovne vojne. Še posebej jih je bilo strah v družinah, kjer so imeli majhne otroke ali fante, sposobne za vojsko. Strah je izviral tudi iz novic o španski državljanski vojni in o vojni v Abesiniji. S tesnobnim občutkom smo opazovali nemške vojake, ki so se, pokriti s čeladami, vozili sem ter tja, poslušali novice o selitvi profesorjev, gospodarstvenikov in predvsem duhovnikov. V cerkvah je ugasnila večna luč, obredov ni bilo več, mrtve so pokopavali kar cerkovniki. Ljudje (v naši vasi so bili pretežno kmetje, ki pa se niso ločevali na bogate in revne, na Sokole in Orle, na verne in na neverne) so si le šepetali, s strahom poslušali januarja 1942. leta streljanje na obronkih Jelovice in novice o požigu Dražgoš, Kokre, prebirali plakate o zapovedih in prepovedih pa tudi o streljanju, obešanju in obglavljanju ljudi... Fantje so se morali vključiti v gasilske straže, ki so bile po gasilskih domovih, ali v polvojaške organizacije. Oboji so dobili nekakšne uniforme, oboji so se morali ob sobotah in nedeljah tudi uriti, sicer so bile kazni. V okviru kulturne organizacije Kulturbund so bili tečaji nemškega jezika za odrasle, vsak teden je v vas prihajal Nemec in predvajal filme, po hišah so pobirali pomoč za vojsko na fronti in v zahvalo dajali spominke, razne značke spomenikov, ptičev itd. Avstrijski škofje so v Kranj poslali duhovnika, vendar ljudje niso radi hodili k njemu, ker mu niso zaupali pa tudi slovensko ni razumel; duhovno tolažbo so raje iskali pri domačem župniku, ki se je iz izseljeništva vrnil v neko zasebno hišo v Tupaličah," je dejal Alojzij Žibert. Ko so ljudje v Karavvanken-bote prebrali, da so Gorenjsko priključili k nemški državi in nju, jo je napovedal, kmalu zatem pa je bila tudi objavljena. "Na naboru smo bili fantje, letnik 1923 in 1924. Dosti smo se pogovarjali o tem, kako bi ostali doma ali kako bi odšli v gozdove, k partizanom. Zveze smo iskali na vse strani, jaz sem jo tudi dobil in sem prosil, ali bi se jim lahko pridružil, pa so mi rekli, naj ne sitnarim, češ da še za te, ki so odšli v gmajno 1941. in 1942. leta ni zadosti hrane in orožja. Svetovali so mi, naj odidem k vojakom, poiščem . priložnost in odidem v ujetništvo ali pa se kasneje vrnem domov, kjer me bodo zato, ker bodo tedaj že močni, z veseljem sprejeli." "Ko smo se 11. januarja 1943. zbrali na sedežu občine, so nas orožniki obkolili, nas ločili od domačih, nato pa smo odšli v Kranj v zbirne barake na Zlatem polju ter po nagovoru in preštevanju na železniško postajo, kjer so nas natrpali v živinske vagone. Vlak je odhitel proti Jesenicam in še naprej. Znašel sem se v vasici pod Grossglocknerjem, kjer smo se veliko urili in stražili. Namesto pušk smo imeli lopate, ki pa smo Jih kljub temu morali čistiti. Če je bila zvečer Karakteristike Alojzij Žibert pravi, da ga je v povojnem času ves čas "spremljala" osebna karakteristika, v kateri je pisalo, da je bil nemški vojak. "Zaposlen sem bil kot finančni revizor pri naprozi (nabavno-prodajni zadrugi) in potem pri okrajni zvezi kmetijskih zadrug," pripoveduje Alojzij. "Ko sem uspešno opravil likvidacijo bivših jugoslovanskih hranilnic in posojilnic, sem dobil od takratnega ministra za finance g. Poliča za nagrado radio. Po tem so me silili, da bi šel iz zadružne zveze v kranjsko banko. Dolgo sem se obotavljal, nazadnje pa sem se le odločil. Zdaj že pokojni takratni direktor mi je dejal, da moram prej, preden me bodo zaposlili, prinesti še "karakteristiko". Ko sem jo prinesel, me je čez dva dni poklical in mi sporočil, da je dobil komando, da delovnega mesta, ki naj bi ga jaz zasedel, ne bodo več imeli." so v izkaznice tudi dobili žig "Nemec do preklica", se jim je vse bolj dozdevalo, da tudi mobilizacija ni več daleč. Deželni glavar, ki je tedaj ob neki priložnosti govoril v Kra- ob pregledu katera še umazana, so vse letele v blato. Če nismo dobro peli ali smo slabo pospravili sobo, smo morali zvečer vsi na dvorišče, kjer smo v kopalkah kot žabe skakali po snegu," pravi Alojzij Žibert in poudarja, da so že na urjenju v vasici pod Gross- Alojzij Žibert glocknerjem občutili razlike-še bolj pa potem, ko so od«! na fronto. "Čeprav smo nos«'} enake uniforme kot nemški vojaki, nismo bili enaki. M« smo morali v izvidnico al« v kritične napade, kopati jarke, prekopavati mrtve ob Stalinovi hniji itd., za nameček so nas še zmerjali, češ da smo prekleti psi, smrdljive svinje, krompirojedci..." Se vedno ne vemo, koliko Gorenjcev je bilo v nemški vojski Kaj vse je Alojzij Žibert doživel v času, ko je bil "po sili vojak" v nemški vojski, je mogoče prebirati v podlistku, ki ie nekaj časa izhaja v našem časopisu, še več bo mogoče v knjigi. "K temu, da sem začel objavljati v Gorenjskem glasu-me je spodbudil zgodovin^ Jože Dežman; za objavo in z3 izdajo knjige pa se moram z3' hvaliti predvsem uredništvu Gorenjskega glasa. Odmev na objavljene spomine je zelo velik. Ljudje iščejo časopis, zujejo podlistek in ga fot°^0' pirajo, zahtevajo knjig0.' Podlistek izhaja v dosti skrajšani obliki in pomeni le tretjino tega, kar bo zapisan0 knjigi, ki bo še bolj zanimiv3; ker bo v njej objavljeno tu° veliko fotografij. Možje, ki s služili v nemški vojski. Še P°\ sebej tisti, ki so šli po podobni poti kot jaz, se navedbi krajev, datumov, op sanim vojaškim in fr°nfn doživljajem; redki mlajši, * niso tega doživeli, predvs«1 enakVail! ČudiJ0 tudi Pod Marijinim varstvom Jože Dežman je dejal, da je naša družba ločevala glede na svetovni nazor in da je v zgodovinoposenin vsekin-lih o drugi svetovni vojni redko zaslediti simbolne ali ske prvine katoliške vere in sicer kljub njeni previaoi » .gt. vni kulturi Slovencev. Alojzij Žibert je že z naslovom P ^0 ka oz. knjige Pod Marijinim varstvom opozoril na oporo, ki jo je med vojno imel v veri. . j^jj- "Precej ljudi me je vprašalo, zakaj je naslov podlistka i ^^0. ge Pod Marijinim varstvom in zakaj ju, recimo, nise ^ vil Moja pot prek krvavih poljan ali kako dm8a.Ce-,ina sta-krščansko vzgojen, kot je krščansko vzgojena tudi v ^pia rejših. Ko smo kot otroci šli od doma, sta nas ?ta/ bfl0va-pokrižala, nam dala za na pot svetinjico, ki smo jo sk rovali, in nam zaželela vrnitev. Ko sem bil na front sefli vedel, od kod bo priletela granata ali kaj dru%c\0 je b«l° okrog sebe videl samo mrtvo, kri in kosti - skratka, jo-najhuje, sem našel oporo v molitvi in se spomnil, o nerni>ke. ma, vsakič ko legajo spat, molijo rožni venec. «u tud' vojake sem slišal, kako so klicali na pomoč Manj v^jjev«' Rusi, ki so dolgo po revoluciji živeli v kornunisttcn - . „^t-stičnem režimu, so tedaj, ko jim je bilo najhuje, pr ko božjo". premic' Vse to sem si zapomnil in ko sem pisal spomine ter p^ ^rival, kaj mi je rešilo življenje, sem ugotovil, da je m vetj| spojino varstvo. Prav zato sem spomine, ki sem Jih P j^farijir»,,fl jim štirim otrokom, ženi in staršem, naslovil \0.Q^ tega n3' varstvom in prav zato tudi nisem hotel odstopiti ou slova." 5« < < u H W O. < o 2 <—> Z u X O O < rr i- • •••••• . ••••••••••••• •••••••••••••• ~ • • • • • • •••••• • ••••••• GORENJSKI GLAS, PETEK, 19. APRILA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokom; lektorica Marjeta Vozlič Mesec štajerske kuhinje v hotelu Jelovica Od mesa v tunki do mlandca Bled, aprila - Turistov si Bled letos ne obeta veliko, zato se je toliko bolj treba posvetiti domačemu gostu, so razmišljali v hotelu Jelovica in menda prvi primaknili zrno: od 12. aprila do 12. maja bo tu v gosteh štajerska kuhinja pa tudi sloveča in cenjena štajerska vina mariborskega VINAGA. Slednja si boste lahko kupili tudi za domov; bodo cenejša kot v trgovini. V Jelovici in pri VINAGU so v petek opoldne povabili na pokušinjo številnih štajerskih dobrot, ki jih bo ves mesec pripravljal njihov odlični kuhar Marjan Dijak, od predjedi do sladic. Cene v Jelovici so zmerne, nič višje kot v kakšni vaški gostilni. Ne verjamete, kajne?! Najbolje je res, da se sami prepričate. Saj ste že slišali za tisto neprekosljivo štajersko specialiteto - svinjsko meso in pečeno klobaso v tunki? Pa za savinjski želodec? No, to ponujajo za predjed, skupaj s štajerskim sirčkom in dobro začinjeno skuto. Zatem bo prišla na vrsto juha, smetanova juha s fritati, štajerska kisla juha in sirnica. Med mesninami lahko izbirate med puranovim zrezkom v testu, žganjarsko svinjsko zarebrnico in prleško bržolo (ti trije so najdražji in sicer po 90 din), cigansko zarebrnico, telečjim prazničnim filejem, štajersko bržolo in svinjskim zrezkom po kapel-sko. Naj vas ne zmotijo grozdne jagode pri slednjem, ali suha sliva pri žganjarski zarebrnici. Spoznali boste lahko, da se kislo -sladko k mesu odlično poda. Za prilogo ponujajo bele žgance s kislo mestano, štajerske žgance, mlince, skutne rezance, zabeljeno ajdovo kašo in skutne ajdove štruklje. Zabeljeno je ali s smetano ali z domačimi ocvirki. Enkratno! Tudi solate sodijo zraven, seveda, vse pripravljene z bučnim oljem. In brez sladic tudi ne gre. V Jelovici boste te dni lahko naročali pravo prleško gibanico, ajdov kolač z vinom (tega res ne zamudite!) in pečene skutne štruklje. Med vini so odlična vsa, ki prihajajo od mariborskega VINAGA. Kakšna kapljica je njihov zeleni silvanec, mariborčan, kerner, ali pa rumeni muškat in sau-vignon! Čudovita polsuha vina! K vsemu temu pa sodi tudi štajerska muzika! Ivo, France in Andrej vam bodo ves ta mesec za dobro voljo igrali domače viže in vžgali tudi kakšen "štajeriš". Štajerska prijazna "štimunga" bo! • D. Dolenc POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach. Kaiser Josef Platz 6, Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart, vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah!!!) Ziljska Bistrica / Feistritz Gail VISOKE OBRESTI ZA VLOGE * BANČNA TAJNOST it l UGODNA MENJAVA SLOVENSKA POSTREŽBA Vremenoslovci se tokrat, ko so napovedovali sneg do nižin, niso zmotili. Sadno in drugo drevje, ki je že začelo cveteti, je upognjeno pod zmrznjenim snegom in tudi pogled na cvetoče tulipane je prav zimski.... Foto: Jure Cigler VREME Veliko dežja! Pratika nam za petek, 19. aprila, napoveduje dež, za soboto, 20. aprila, nestanovitno, za nedeljo, 21. aprila, prvi krajec, za ponedeljek, 22. aprila, nestanovitno, za torek, 23. aprila, toplo, za sredo, 24. aprila, jasno, za četrtek, 25. aprila, stanovitno vreme. Lunine mene V nedeljo, 21. aprila, bo prvi krajec ob 13. uri in 39 minut. Ker se vreme spremeni okoli 13. ure, bo po Herschlovem vremenskem ključu VELIKO DEŽJA! Sonce bo stopilo v znamenje Bika v soboto, 20. aprila, ob 15. uri in 8 minut. Dan bo 21. aprila že dolg 13 ur in 49 minut, sonce pa bo vzšlo ob 5. uri in 7 minut in zašlo ob 18. uri in 56 minut. KAM NA NEDELJSKO KOSILO Na nedeljsko kosilo Vas tokrat vabimo v gostilno BENE-DIK v Stražišču pri Kranju. Poleg nedeljskih kosil Vam bodo ponudili purana v smetanovi omaki ali z gobami, kranjsko bržolo, tornedo s pršutom, poprov steak in drugo z jedilnika. Gostilna je odprta od 11. do 23. ure, ob nedeljah od 11. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. Sprejemajo tudi zaključene družbe in poroke. Telefonska številka: 311-170. Delavske dileme Lahko delaš dan in noč, pa nikoli ne boš naredil dovolj. Tisto, česar ne narediš, je vedno pomembnejše od tistega, kar si naredil! TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAR0VEC SPAR MARKET STRUGA -STRAU Tel.: 9943-4227-2349 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 10.10 15.30 15.40 16.50 16.55 17.00 17.05 18.06 18.10 1810 18.30 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.10 22.30 0.25 Video strani TV mozaik Klub Klobuk Simenon, TV nanizanka Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec spoznal čarovnika, lutkovna igrica Mesečeva ura, angleška nadaljevanka Risanka TVokno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Po otoplitvi, avstralska dokumentarna oddaja Heroji, avstralska nadaljevanka TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Ves tvoj, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.25 Koncert Big band in simfonikov RTV Slovenija, posnetek iz Cankarjevega doma 22.35 Satelitski programi, poskusni prenosi 2330 Yutel, eksperimentalni program 0.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade 10.00 šolski program: Dan planeta zemlja, kontaktna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.40 I. Zaje: Nikola Šubić Zrinjski, odlomki iz opere 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Pogovori o znanosti 17.30 Hrvaška danes 18.15 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Druga ženska, nemški film 21.35 Duoptrija, talk shovv 22.25 TV dnevnik 22.45 Slike časa 23.45 Yutel 0.45 Poročila TV HRVATSKA 2 16.10 Video strani 16.15 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.25 Splošna praksa 17.15 Kvizkoteka, ponovitev 18.35 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 19.20 Dober večer 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija 20.50 Nostalgija 21.55 Velesejemski TV biro 22.15 Alf 22.40 Poročila 23.00 Neučakana pištola, ameriška nanizanka 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 19.50 20.10 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Oddaja notranje politike Čarobna svetilka, otroški program Leo, kralj džungle, risanka Bober, Don Chuck, risanka Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja Leteči zdravnik, serija TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Dopoldanski program: Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Velika bitka Don Čamila, ponovitev italijanskega filma 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Roseanne, serija 14.00 Liebling Kreuzberg, Zaščitnik 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Alfred J. Kwak, risanka 15.30 Am, dam, des 15.55 Zeleni pašnik 16.10 Dustv, avstralska serija 16.35 Mozartov kviz 17.00 Mini čas v sliki 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch, gusarski otok 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Evropolicist, TV film 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.55 Pogledi s strani 21.35 Tajna bratovščina vrtnice, 2. -zadnji del ameriškega TV filma 23.05 Šport 23.25 Revolveraš Jimmv Ringo; Grego^ Peck, Helen VVestcott 0.45 Casvsliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.55 Leksikon umetnikov 16.05 Skaljena poročna noč, nemiki film 17.30 Kookaburre - pernati klovni, dokumentarni film o ameriških ptičih 18.00 Družinske vezi, serija 19.00 Lokalni program 19.30 Casvsliki 20.00 Kultura 20.15 Diagnoza, Oči - okno v svet 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Casvsliki 22.30 Čudno trpljenje Antona Bruck- nerja, britanski film 23.30 Zaljubljene ženske, britanski film; Alan Bates, Oliver Reed. Glenda Jackson, Jennie Lin- den 1.35 Casvsliki 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.06 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje 4- glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Gorenjski Karitas na Kosovu - pogovor z novinarji Gorenjskega glasa - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE: FREKVENCE-. 96,00 Mhz. 87,7 Mhz 96,8 Mhz 89.8 Mhz 96.8 Mhz - Radovljica, Kranj, Kamnik, Domžale, ZL2 Bohinj Jesenice Gorenjesavska dolina RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, Petkov ocvirk. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, Kamen spotike, čest;tke - 19.00 - Zaključek - FLLMNET The Bad News Bears Go To Japan 9.00 Roma, Citta Aperta 11.00 Cat Ci-ty 13.00 Captain China 15.00 Bellman & True 17.00 Last Riters 19.00 Roxan-ne 21.00 Final Notice 23.00 Polterge-ist 1 1.00 The In Crovvd 3.00 The Dark Side 5.00 Sleep VVell, Profesor Oliver RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Jupitrova ljubljenka, ameriška komedija SLOVENIJA 1 21.15 HEROJI avstralska nadaljevanka; igrajo: Paul Rhys, John Hargreaves, Ti-mothv Lyn, BiH Kerr in drugi Kratka avstralska nadaljevanka je rekonstrukcija enega najbolj pogumnih podvigov druge svetovne vojne. Štirinajst mladeničev je preveslalo osem tisoč kilometrov v ribiškem čolnu, da bi izvedli sabotažo v singapurskem pristanišču, kjer so bile zasidrane japonske ladje. Operacijo si je zamislil in vodil britanski oficir Ivan Lyon, ko je izvedel, da sta mu v napadu Japoncev leta 1942 umrli žena in hči. Z Lvonom so sodelovali mladeniči, ki niso bili posebej izurjeni za podobne akcije. Gnala sta jih ro-doljubje in želja po zmagi. Junija 1943 je bil načrt izdelan in fantje pripravljeni; v japonskem ribiškem čolnu so krenili iz pristanišča v zahodni Avstraliji... 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Ham-mer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Domovinske melodije, ponovitev 16.45 Tvegano 17.15 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru, 7. nadaljevanje 22.10 Poročilo z nemške nogometne lige 22.55 Tutti frutti 23.55 Igrice deklet iz srednje šole, ameriški erotični film 1.20 Carski sel, nemški film, ponovitev 2.50 In vendar živijo 4.25 Spodnja krila revolucije, francoski film EUROSPORT 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni dnevnik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Košarka -finale pokala evropskih prvakov 11.30 Eurobika 12.00 Deskanje 13.00 Odbojka (m) 14.00 Hokej na ledu - ČSFR : Finska 16.30 Golf 17.30 Pasje dirke 19.00 VVLAF - ameriški nogomet 19.30 Športna poročila 20.00 Jadranje 21.00 Rokoborba 22.30 Velika kolesa 23.00 Bostonski maraton 24.00 Hokej na Medu - ČSFR : Finska 2.00 športna poročila 2.30 Kriket - Zahodna Indija : Avstralija MLADI VOZNIK AVTO SOLA REIMT-A-CAR NON STOP tel: 213-619 328-602 KINO 19. aprila CENTER amer. barv. vvest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 16. uri, angl. zgod. film HENRIK V. bo 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erto. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 17.45 in 20. uri KOMENDA amer. thrill. LEPI JOHNNY ob 20. uri LAZE amer. akcij, film JEKLENI OREL ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK bo 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BULL DURMAN ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film UUBIMEC PO NAROČILU ob 20. uri, amer. erot. film VROČE USTNICE ob 22. uri BLED amer. akcij, film UMRI MOŠKO II. del ob 20. uri < * < ■s. iti s s z < \ CM* IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN Filmska nagradna uganka Nadaljevanje zabavnega ameriškega filma Trije moški in otrok (dojenček) ste si ogledali, kajne? Med številnimi odgovori, ki ste jih poslali na naše zadnje nagradno vprašanje, ste mnogi, žal, zapisali naslov francoske enačice filma Trije moški in otrok, to je Trije moški in zibelka. Teh odgovorov pri žrebanju nismo mogli upoštevati. In komu se je tokrat nasmehnila sreča, da bo šel lahko zastonj v kino? Francki Gros iz Kranja, Bičkova 8, in Poloni Sitar iz Šenčurja, Voklo 72 b. Čestitamo. DZdaj pa k novi uganki. V kinu Center bodo prihodnji teden ponovno vrteli film Glej no, kdo govori. V njem sta zaigrala John Travolta in Kirstie Alley, pravi junak pa je mali Mikey, ki že v materinem trebuhu "odraslo" komentira ravnanje svojih mladih staršev. V kratkem bo prišel na platno Kino podjetja Kranj še drugi del tega zabavnega filma, v katerem je Miicey, kot vidite na sliki, že pravi fant od fare. Sprašujemo: kdo je v filmu Glej no, kdo govori posodil glas malemu Mikevju? Naj vam pomagamo, da gre za znanega (odraslega) igralca, enega od detektivskega para iz TV nadaljevanke Delo na črno. Odgovore pošljite do 8. maja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska nagradna uganka. Nagrada Tini iz Radovljice Otroštvo in mladost brez cigarete 10. aprila je bila v prostorih Rdečega križa Slovenije manjša slovesnost, posvečena svetovnemu dnevu zdravja in akcijam RKS za zdravo življenje in čisto okolje. Ob tej priložnosti je predsednik RKS prof. Jure Gartner podelil priznanja in nagrade 26 mladim članom RK, učencem osnovnih in srednjih šol, ki so prispevali najboljša literarna dela na razpis na temo Otroštvo in mladost brez cigarete. Med nagrajenci je bila tudi Tina Papler iz radovljiške osnovne šole. Preberimo, kaj je napisala. Jaz in cigareta Pri nas bi se imeli veliko lepše, če ati in mamica ne bi tekmovala v kajenju. Tudi stari mami bi prihranila veliko živcev. Ati je na skrivaj kadil že v šoli, mamica pa je bila včasih zelo proti cigaretam. Danes pa naju z Anžetom kar duši, če dobimo kakšen obisk. Najhuje je za moj rojstni dan. Tudi lestenec nad jedilno mizo nam je že čisto porume-nel. Če pa pomislim, da se ves cigaretni dim napiha tudi v otroška pljuča, res ne vem, zakaj tudi učitelji kadijo. Moja stara mama vedno pravi, da bi morali učitelji sami nehati kaditi. "Vsaj za vzgled," vedno trdo pristavi. Mislim pa, da moja starša še predobro vesta, kako škodljive so cigarete. Samo volje ji- ma vedno zmanjka, da bi prenehala s to razvado. Edino, kadar pride teta z dojenčkom na obisk, se vzdrži-ta. Če pa že ne moreta drugače, pa gresta kadit na balkon. Skoda bo le, ko bo Andrej odrasel. Vsi skupaj bomo potem varni pred cigaretami le pri mami v dnevni sobi. Tam nas gleda s slike pokojni ata in pred njim si mamica še danes ne upa kaditi. • Tina Papler, 4. b r. OS A. T. Linharta Radovljica V ribogojnici V torek, 9. aprila, smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v ribogojnico. Zbrali smo se pri šoli. Ob osmi uri smo se odpravili na pot. Šli smo po bližnjicah. Ko smo prišli tja, smo počakali člana RD. Pripeljal se je ravno ob deveti uri, kakor smo bili dogovorjeni. Najprej je nekaj povedal o ribah, nato pa pokazal ribja jajčeca, ki se imenujejo ikre. Povedal je, da je dobro, če je v njihovi ribogojnici od 500.000 do 600.000 ribjih jajčec. Ikre, ki niso oplojene, ostanejo bele, iz oplojenih pa se razvijejo ribe. Ko nam je to povedal, je pokazal še potočno postrv. Vsi smo jo videli. Značilnost potočne postrvi so rdeče pike. Ko smo jo videli, smo se umaknili in šli ven. Zunaj smo malicali, potem pa smo se odpravili domov. To je bil zelo lep naravoslovni dan. Nina Frakelj, 4. r. OŠ Dra- žgoše Sanjalo se mi je Sanjalo se mi je, da sem bila zvečer sama doma. Legla sem v posteljo in zaspala. Naenkrat zaslišim šumenje in bobnenje. Prižgala sem luč in videla, da iz sten bruha voda. Klicala sem: na pomoč, na pomoč! A nihče me ni slišal. Nenadoma se je pojavila velika čr- na luknja. Pogledala sem vanjo, a ničesar nisem videla. Potem se je pojavil nenavaden vihar in me odnesel na neki planet. Tam so živeli zelo čudni ljudje. Imeli so ploščate glave in štirikotne trebuhe, ampak zelo debele. Na nogah in rokah so imeli mačje dlake. Peljali so me k predsedniku. Tam so se pogovarjali tako čudno, kot bi žagali železo. To me je mrazilo, a sem morala zdržati. Nazadnje so me celo peljali v ječo. Ampak še sreča, da je bila ta ječa iz samega sladkorja. Ko sem vse pojedla, sem lahko odpotovala nazaj v luknjo, iz luknje v svojo sobo, iz sobe v svojo posteljo. Tako sem mirno zaspala naprej. Maja Pešelj, 3. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka TRGOVINA »GUMB« Koželjeva c 6, Škofja Loka Tel.: 064/632-301 Pridite v trgovino »GUMB« imamo veliko izbiro 0 gumbov • sukanca • raznih trakov, čipke • šivank • kvačk in pletilk • metrskega blaga • modnih dodatkov • otroško spodnje perilo • ženske, moške in otroške majice (kratek rokav) PRIPOROČA SE TRGOVINA »GUMB« MIZARSTVO OVSENIK Jezerska c. 108, Kranj, tel. 064/325-770 Sprejemamo naročila za SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ. Ponovno imamo na zalogi KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNE STENE-hrast Ob/ščite nas na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju ali naš razstavni salon, lažje se boste odločili! 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 820 8.35 8.35 9.00 9.10 9.30 9.45 10.00 1025 1125 12.10 15.40 15.50 16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.30 18.35 19.00 19.10 19.15 19.30 19.55 19.59 2020 20.35 22.10 22.30 1.15 Video strani TV mozaik Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: List Zbis: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec spoznal čarovnika, lutkovna igrica Hišica brez koles, predstava lutkovne skupine Lokev Alf, ameriška nanizanka Zgodbe iz školjke Večerni gost: Mag. Eduard Osredečki Oči kritike Video strani Marlboro music shovv, ponovitev Sova, ponovitev EP video strani Poslovne informacije TV dnevnik Hugo, povodni konj, ameriški risani film EP Video strani Zdaj pa po Slovensko: Samo za naju dva, ponovitev izobraževalne oddaje Že veste? Risanka TVokno TV dnevnik Vreme Utrip Žrebanje 3x3 Titanic TV dnevnik, šport, vreme Sova Na zdravjel, ameriška nanizanka Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka Ljubezen med tatovi, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Muppet shovv: Gladvs Knight 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: CB postaje, ameriški film 21.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.15 Yutel, eksperimentalni program 23.05 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.45 8.50 9.00 10.00 10.00 10.30 11.00 1120 12.00 1220 13.30 13.45 1420 14.40 14.55 1525 15.40 16.25 16.30 18.00 18.55 Poročila TV koledar Vesela sobota, spored za otroke Izbor šolskega programa Za zelenimi vrati TV gledališče: Tragedija Hrvaški jezuiti Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Danes skupaj Slavček, mladinski film Risanka Mikser M, zabavna oddaja Sedmi čut, oddaja o prometu Ciklus filmov B. Marjanoviča: Zgodba o zeleni regi, dokumentarni film Zeleni Jurij, folklorna oddaja TV teden EX libris Poročila TV avkcija Vrnitev na otok zakladov, TV nadaljevanka Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Rolling thunder, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.20 Športna sobota, oddaja TV Beograd 22.40 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.25 Yutel 0.15 Poročila TV HRVATSKA 2 16.15 Video strani 16.20 Dober dan - spregledali ste - poglejte 16.30 Alf, serija 15.40 Neučakana pištola, ponovitev ameriške nanizanke 17.45 Pakistan - dežela in ljudje 18.15 Nostalgija, ponovitev 18.50 Dober večer 19.00 Vrata sov na Avoriaz, potopis 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Simpsonovi, risana serija 20.30 Velesejemski TV biro 20.40 Split: Hajdukova bela noč, v živo 22.00 Pokal Acv, reportaža 22.35 Zakon v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 23.20 Split ponoči, reportaža 23.50 Nočne ptice TV KOPER 16.00 17.30 19.00 1920 1925 19.35 22.00 21.00 22.00 23.00 športne oddaje »Andata e Ritorno« - Oddaja v živo vodi: Pino Trani TV dnevnik Videoagenda Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Nenavadne zgodbe E. A. Poa, film Mod Squad, serija Leteči zdravnik, serija športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 13.10 13.45 15.10 15.30 16.00 17.00 17.10 17.30 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 21.50 22.40 0.10 0.15 1.55 2.00 Čas v sliki in Družinske vezi, serija Angleščina Francoščina Ruščina Elvis on Tour, ameriški dokumentarni film Hallo Austria. hallo vVienna - Čas v sliki Mi Ljubi gosti, komedija Comedv Capers Baron z Benom Turpinom, ĆB Ploska noga VVurlitzer Mini ČVS športna abeceda Odštevanje, ekološka oddaja Čas v sliki Sestanek Bavvvatch, serija Čas v sliki Šport Shovv Rudija Carrela, iz Kolna Model in vohljač Super policista, ameriški film; Ron Leibman, David Selbv, Sheila E. Frazier, Pat Hingle Čas v sliki China Blue, ameriški film; Kat-hleen Turner, Anthonv Perkins, John Laughin, Annie Potts Čas v sliki Ex libris TV AVSTRIJA 2 14.00 Dediči Babilona 15.00 Poročila iz parlamenta 16.00 Moja najljubša pesem 17.00 Ljuba družina* 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Magazin Alpe - Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Življenje je dolga tiha reka, francoski film 21.45 casvsliki 21.50 Šport 2220 Kabaretni program 23.05 Concert hali, posnetki s pop koncertov 0.35 Čas v liki 1.00 Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.06 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski MerkurČek + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba SLOVENIJA 2 20.15 CB POSTAJE ameriški barvni film, 1977; igrajo: Paul Le Mat, Candv Clark, Ann VVendgevvorth, Marcia Rodd, Charles Napier, Robert Blossom in drugi CB radijske postaje povezujejo veliko različnih ljudi in njihove usode. Očeta in njegova sinova drži skupaj le še nitka lojalnosti. Spider, eden izmed bratov, se poroči z Elektro, ki je bila hkrati bratovo dekle. Tovornjakar ima dve ženi - vsako v svojem mestu, pa še ljubico Hot Coffee. Ko ženi odkrijeta, kakšnega moža imata, spustita živino iz njegovega tovornjaka, vendar pa se, ko prideta z bojnega posveta s Hot Coffee, odločita, da bo življenje teklo tako kot prej. FILMNET 7.00 Jour de fete 9.30 The Great Lo-comotive Chase 11.00 Primo Babv 13.00 Joe Kidd 15.00 Stacy's Knights 17.00 Visionquest 19.00 Dirtv Dan-cing 21.00 Sunset 23.00 The Couch Trip 1.30 Silk, Satin and Sex 3.00 Hell's Angles on VVheels 5.00 Misnima 1. RADIO ŽIRI RTL PLUS 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzroja. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, kuharski nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II. Moja je lepša kot tvoja - Sobotno popoldne, čestitke - 19.00 - Zaključek - 6.00 človek za 6 milijonov dolarjev 6.45 Mask 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T 11.00 Marvel Universum 12.05 Kapitan N 12.35 He Man 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Želve Ni-nje 13.45 Ragazzi 1420 Mačke in pes 14.45 Lassie 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 17.45 Čudovita leta 18.10 Novo v kinematografih 18.45 Poročilo 19.00 Poročilo iz nemške nogometne lige 20.15 Totem, ameriški vestem 22.00 Dall-As 23.00 Tri Švedinje na Bavarskem, nemška erotična komedija 3.30 Krik naščuvanih, ameriški vestem KLNO 20. aprila CENTER amer. vvest. film MLADI REVOLVERAŠIII. ob 17. uri, amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 19. uri, prem. amer. thrill. LEPI JOHNNY ob 21.15 uri STORŽIČ amer. ris. DAVNO POZABLJENA DEŽELA ob 16. uri, amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 17. uri, prem. amer. akcij, filma ROCKY 5 ob 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. thrill. JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film DOBRI FANTJE ob 18. uri, amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 20. uri BLED amer. grozlj. GORILE V MEGLI ob 18. in 20. uri, amer. erot. film VROČE USTNICE ob 22. uri BOHINJ amer. akcij, film UMRI MOŠKO II. del ob 20. uri NOVO V KINU 8.30 Vremenska panorama 13.50 Leksikon umetnikov LEPI JOHNNY (Johnnv Handsome) ameriška drama; režija: VValter Mili; igrajo: Mickev Rourke, Ellen Barkin, Elisabeth McGovern, Forest VVhitaker, Scott VVilson, Lance Henriksen Ko Johnnv Handsome hodi po ulicah New Orleansa, se ljudje nehote ozirajo za njim. On to ve, kajti Johnnv Handsome, ne da samo ni lep, ampak je prava spaka. V otroštvu so Johnnvja bolele žaljivke in dejstvo, da so se ga drugi ljudje izogibali, kasneje pa je vse to nekako sprejel. Čakal je noč, ki mu je prinesla odrešitev in ni niti sanjal, da se mu bo življenje zelo hitro močno spremenilo... < a. < a. - i—i C/3 Z ui S o o z < r- C/3 L PROGRAM TV SLOVENJA 8.50 9.00 9.50 10.15 10.45 11.10 11.40 12.50 13.00 14.40 15.30 16.55 17.00 17.05 18.35 18.40 18.50 19.00 19.15 1920 19.55 20.05 20.40 21.30 22.10 22.30 0.00 Video strani Otroška matineja. Živ žav Mesečeva ura, ponovitev angleške nadaljevanke V znamenju zvezd: Kozorog, ponovitev nemške dokumentarne serije Muppet shovv: Gladvs Knight, ponovitev Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča Obzorja duha Video strani Križkraž, ponovitev Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik To je tisto, ameriški film EP Video strani Novosti založb: Prelistajmo skupaj Risanka TV mernik TVokno TV dnevnik Vreme Posel je posel, slovenska nanizanka Zdravo Pesmi za Eurosong '91,1. del TV dnevnik, šport, vreme Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka Video strani 12.35 Mejna črta, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.15 Fluid, ponovitev 15.00 Športno popoldne 16.00 Rugbv: Jugoslavija - Češkoslo- 17.00 Košarka: NBA liga 18.00 Tuzla: rokomet, finale pokala Jugoslavije (m) 20.00 Sedma noč 20.05 3 + 3 + 1 = nedelja 20.40 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka Gost sedme noči Skrita kamera Srečanje z likovnim umetnikom in začetek dobrodelne akcije NLF, nagradna igra Čudežne ženske 0.00 Nočni klici 0.50 Rezultati avkcije 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Športno popoldne 17.55 Tuzla: Finale rokometnega pokala Jugoslavije (m), prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Bajke na Slovenskem: Prihod, dokumentarna oddaja 2020 Ciklus filmov R. VV. Fassbinder- ja: Bolvvieser, nemški film 22.15 Tenis, finale Istrske riviere, posnetek iz Portoroža 23.15 Športni pregled, oddaja TV Novi Sad 0.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 1200 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Izpod peresa Bogoslava Šule-ka, izobraževalna oddaja 1425 Nedeljsko popoldne: Televizijski družinski magazin 16.55 Veni, vidi: V balonu 17.00 Zgodilo se je na svetovni razstavi, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Onkraj neba, TV drama 2120 Dokumenti časa: Zločini KGB-ja in glasnost 22.10 TV dnevnik 2220 Trio Orlando igra Mozarta 23.20 Športni pregled, oddaja TV Novi Sad 0.05 Yutel 1.05 Poročila TV HRVATSKA 2 12.20 Video strani 1225 Dober dan Spregledali ste - poglejte TV KOPER 16.00 18.00 19.00 1920 19.25 20.10 21.30 22.00 22.10 Športne oddaje »Tutti frutti«, glasbena oddaja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Toto, Fifa in Arena, celovečerni film Globus, politična oddaja TV dnevnik Športna oddaja TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Kdo hoče ubiti ptico oponašav-ko, ameriški film; Gregorv Peck, Mary Badham 11.10 Tiskovna konferenca 12.10 12.30 13.00 13.35 15.10 15.25 15.30 15.55 16.10 17.00 17.10 18.30 19.30 19.48 20.15 21.15 22.00 22.05 23.15 0.00 Tednik Orientacija Čas v sliki Na pomoč, doktor prihaja, britanski film; Dirk Bogart, Muriel Pavlov, Donald Sinden Comedv Capers Hiša v Jeruzalemu Pustolovščina bremenskih mestnih muzikantov Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodbnji teden Daktari Mini ČVS X-large Baywatch Čas v sliki šport Jaz o sebi, avtobiografski zapiski Havvelka, Zgodba o Leopoldu in Josephini Vizije Le Činesi, opera Od bluesa do dunajske pesmi čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Casvsliki 9.05 Katoliška maša, prenos 10.15 Universum: Po sledovih Jamesa Cooka, ponovitev 2. dela 11.00 Mozartov koledar serenade 11.05 Mozartov program 12.30 Kulturni tednik 13.00 Dober dan Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Pesmi za Evrovizijo, 1. del 15.00 Športno popoldne 16.30 Pomorska svilena cesta, 3. del 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 casvsliki 19.48 Primer za ljudskega tožilca 20.15 Sam proti mafiji, 2. del nadaljevanke 21.55 Casvsliki 22.00 Šport 22.05 Psy, francoski film 23.35 Hunter, serija 020 casvsliki I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna -18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-0420 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - Alpetourovo turistično okence - kino -10.00 - Minute za šport in rekreacijo -10.15 - Kabelska TV -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP -12.30 -Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, Ura za najmlajše, Slovenci v svetu, špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam. Nedeljsko popoldne 19.00 - Zaključek - FTJjMNET 7.00 A New Life 9.00 The Incredible Journey 11.00 Superman 13.00 L'Amore 15.30 Polly 17.00 Rainbovv Brite and the Star Stealer 19.00 A Time of Destiny 21.00 Amazing Stories 6 23.00 Indiana Jones and the Last Crusade 1.15 VVhere Does It Hurt? 3.00 La College File a L'Anglaise 5.00 One Trick Pony RTL PLUS 6.00 Mr. T 620 Kapitan N 6.45 Jetso-novi 7.10 Različne mladinske oddaje 920 Dolina maščevanja, ameriški vestem 11.00 Ta teden 12.05 Klasika a la Carte 1225 Neverjetne zgodbe 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bitje. Družina Munster, Ultraman 1420 Ekipa A 15.10 Mali ljudje enkrat veliki, nemški film 16.45 Petrova glasbena revija 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Stvar iz močvirja, ameriški fantastični film 21.55 Spie-glov TV magazin 22.35 Prime Time 22.50 Model in vohljač 23.45 Pošasti SLOVENIJA 1 17.05 TO JE TISTO ameriški film; igrajo: Kenneth Moore, Eric Porter, Nyree Davvn Porter, John VVelsh, June Barry, Marharet Tyzack Ko se lepega dne v okolici Alama začno dogajati čudni umori, se policija zažene v lov na morilca. Nič ni ukradenega, nobenih prstnih odtisov, nobene sledi. Deklica, ki je morda bila priča enega izmed umorov, je onemela zaradi šoka. Ob podrobnem proučevanju okolja pa se pokaže, da so morilci mravlje, ki zrastejo v ogromne pošasti. Vzrok za to so atomski poskusi, ki so jih opravili v Novi Mehiki. X OPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN STEKEL PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. - 15. ure torek od 15. - 17. ure Odprto: od 8.-18. ure sobota od 8. - 12. ure 1 SE PRIPOROČAMO! 0.10 Cona 0.35 Alfred Hitchock prikazuje 1.00 Model in vohljač EUROSPORT 7.00 Verski program 8.00 Tovarna zabave 10.00 Londonski maraton, sledi Košarka - finale pokala evropskih prvakov - sledi Boks - sledi Bandy, sledi Rotterdamski maraton - sledi Golf 19.00 VVLAF - Orlando : Birmingham, prenos in Frankfurt : Raleight 23.00 Moto dirke: VN ZDA 250 in 500 ccm 1.30 Hokej na ledu - Finska : Švedska 3.30 Kriket - Zahodna Indija : Avstralija KINO 21. aprila CENTER amer. thrill. LEPI JOHNNY ob 17. uri, amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 19. uri, prem. amer. thrill. JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 21.15 uri STORŽIČ amer. vvest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 16. uri, amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film ROCKY 5 ob 17. in 19. uri, prem. franc. nem. trde erot. LEPO NORENJE ob 21. uri DUPLICA amer. ris. DAVNO POZABLJENA DEŽELA ob 10. uri, amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 21. uri TRŽIČ amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 18. in 20. uri DOVJE amer. akcij, film JEKLENI OREL ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. BULL DURHAM ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 18. uri, amer. zab. film LJUBIMEC PO NAROČILU ob 20. uri BLED amer. zab. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. uri, amer. akcij, film UMRI MOŠKO II. del ob 20. uri BOHINJ amer. grozlj. GORILE V MEGLI ob 18. uri, amer. erot. film VROČE USTNICE ob 20. uri PONEDELJEK SPOREDI ZZ. aprila 1991 \ 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.15 925 10.06 1020 1025 14.50 15.00 1520 16.55 17.00 17.05 17.05 1725 17.50 1825 1825 18.40 19.05 1920 19.30 19.55 20.05 22.00 22.20 23.10 025 Video strani TV mozaik Ciciban, dober dan: Zmajev ples Pojdi nekam, ne ve se kam: Vražji palici, lutkovna igrica HTV Slovenski ljudski plesi Tolminske ravne, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev TV mernik, ponovitev Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik TV Mozaik Radi ste jih poslušali: Sergio Endrigo Konec sveta, humoristična oddaja Druga godba: Orkester Balkana, poje Trio Bulgarka Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Sveča Alf, ameriška nanizanka Risanka TVokno TV dnevnik Vreme Kdor pride prepozno, nemška drama TV dnevnik, vreme Osmi dan Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, angleška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka Video strani 21.10 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 22.00 Sedem dni v svetu, zunanja politika 22.30 TV Dnevnik 22.50 Kinoteka Ho!lywooda: Vzpon in padec Legsa Diamonda, ameriški film 0.30 Yutel 1.10 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 1720 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Zelena ura 21.00 Sedma steza, športna oddaja 2120 Omizje: Slovenska vojska da ali ne Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 920 TV koledar 920 Smrt Smail-age čengica, lutkovna serija 10.00 Šolski program 10.00 Za zelenimi vrati 10.30 Bodite z nami 10.46 Antologija sodobne hrvaške poezije: Slavko Mihalič 11.15 Familv album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV Leksikon: Legenda 12.00 Poročila 1210 Video strani 1220 Satelitski program 1420 Igrani film 16.00 Potepanja po Dalmaciji, dokumentarna oddaja 1620 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Familv album, tečaj ameriške angleščine 1720 Smrt Smail-age Čengića, lutkovna serija 18.00 Hrvaška danes 18.46 Neubran prometni orkester 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert na dan planeta Zemlje, prenos iz koncertne dvorane Vatroslav Lisinski TV HRVATSKA 2 16.40 16.45 16.55 17.40 1825 18.35 19.30 20.00 20.10 20.15 2120 22.00 22.30 23.15 Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Zakon v Los Angelesu, ponovitev Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minutka Glasbeni vsakdan Garfield Zgodba za lahko noč Svet športa Cosbv shovv, ameriška humoristična nanizanka Poročila Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka Mož, imenovan sokol, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 1925 19.50 20.30 21.00 21.30 21.45 športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio Ahl Opereta!, glasbena oddaja Ponedeljkov športni pregled Telerama šport TV dnevnik 6. krog - šport iz zamejstva W AVSTRIJA 1 9.00 Casvsliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TV v šoli 10.30 Življenje je tiha reka, ponovitev filma 11.55 Fred Basset, risanka 1200 Poročila iz parlamenta 13.00 Casvsliki 13.10 Primer za ljudskega tožilca -nato. Reakcije 13.40 Kookaburras, pernati klovni, ponovitev 14.10 Angel se vrača 15.00 Otroški program 15.05 Babar 15.30 Am, dam, des 16.10 Iščemo najbolj skrivnostno žival sveta 16.35 Ding dong 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Casvsliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch 1922 Znanje danes 19.30 Casvsliki 20.00 Šport 20.15 šport ob ponedeljkih 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Pogledi s strani 2125 Peter Strohm, mejni primer 22.15 Strast ljubezni, italijanski film 0.05 Casvsliki TV AVSTRIJA 2 16.46 Jame, čarovnice, svetinje, 1. det 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, Zažgani spomini 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas, evropski magazin 22.00 Casvsliki 22.30 Ob vsaki uri te najdem 23.15 Sporna vprašanja. Vest ali poslušnost 0.15 Casvsliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 420-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 1220 Kmetijski nasveti -1420 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-420 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila -17.00 - Vroča tema: Starši in mladi med seboj - 1720 - Nagradni kviz za najmlajše - 17.45 - Za-kajček - 18.00 - Spoznajmo se med seboj - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., pregled športnih dogodkov. Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, glasbena rubrika - klasična glasba -19.00 - Zaključek FILMNET 7.00 Rainbovv Brite and the Star Stealer 9.00 L'Homme Fragile 11.00 Tomorrovv is Forever 13.00 Under the Cherrv Moon 15.00 Roma 17.00 The Big Trees 19.00 One Trick Pony 21.00 Eddie Murphy Ravv 23.00 VVomen on the Verge of a Nervous Breakdovvn HRVAŠKA 1 22.55 VZPON IN PADEC LEGSA DIAMONDA Jack Diamond, ki se ga je po zmagi na nekem plesnem tekmovanju prijel vzdevek Legs (Noge), začne svojo gangstrsko keriero z ropom na draguljarno. A nima sreče, ker ga primejo in zaprejo. V zaporu se odloči, da bo odslej kradel samo kriminalcem. Predrzno se vsiljuje kralju podzemlja Arthurju in kmalu postane njegov telesni stražar. Jackov načrt je vreči Arthurja s prestola, ki ga bo zavzel sam. Tako postane eden najbolj razvpitih nevvvor-ških gangsterjev. 1.00 The Brain from Planet Arose 3.00 Entertaining Mr Sloane 5.00 Un Hom-me Me Plait RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 19.15 Že spet ti 9.40 40 ur do Acapulca, nemška kriminalka 11.00 Tvegano 1200 Vroča nagrada 12.36 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Bojna zvezda Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 1920 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Mačkice rade mijavkajo, nemška erotična komedija 22.45 10 pred 11 2325 Možnost za ljubezen 23.55 Moški magazin 020 Moja volja je zakon, ameriški vestem EUROSPORT 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 DJ Kat 820 Eurobika 9.00 Surfanje 9.30 Bostonski maraton 10.30 Mednarodni moto šport 11.30 Eurobika 12.00 Hokej na ledu - Finska : Švedska 14.00 Tenis -Nemčija : Argentina 16.30 Bostonski maraton 17.30 Velika kolesa 18.00 Hokej na ledu - Švedska : ZDA 20.30 NHL hokej 2120 Boks 22.00 Nogomet - Palmeiras : Stuttgart 24.00 Avstralski nogomet 1.00 športna poročila Bvm TRGOVINA BURGER Trgovina s stanovanjsko opremo, Cesta talcev 7, Kranj (na dvorišču gostilne Blažun) Delovni čas: od 9. -12. in od 15. - 20. ure, sobota od 8.-12. ure, telefon 212-001 KINO 22. aprila 8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov CENTER amer. thrill. LEPI JOHNNY ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ IN ŽELEZAR Danes zaprto! MENGEŠ amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film DOBRI FANTJE ob 20. uri BLED amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 20. uri L ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Najboljši kruh se speče doma Ta mesec na vrtu O enodnevnih tečajih peke kruha Delavske univerze Škofja Loka smo že pisah. Vodi jih znani loški kuhar Andrej Goljat. Obljubili smo vam, drage bralke, da bomo o tako enostavni peki kruha, kot jo prikazuje Andrej, pisali tudi na tejle naši "družinski strani". Pa poglejmo, kaj pravi Andrej o kvašenem testu, vzhajanju in peki. "Iz sestavin, ki bodo navedene v recep-turah, zamesimo testo. Mislim naslednje: iz moke, soli, kvasa ter tekočine zamesimo testo; kvasa ni potrebno posebej vzhajati, le zaradi lažjega postopka kvas samo raztopimo v mlačni vodi, ga dodamo moki, solimo, dodamo še teko-' čino, ki naj bo mlačna (ni pa potrebno, le zaradi krajšega postopka), zamesimo primerno gosto testo in pustimo vzhajati. S strojno obdelavo (lahko tudi ročno, le da moramo dalj časa mesiti) vse sestavine zmešamo skupaj. Torej: moko, kvas, sol in hladno tekočino, ki jo doda-i jamo po občutku, zamesimo primerno gosto testo in ga pustimo vzhajati. V obeh primerih vidimo, da kvašeno testo v bistvu sploh ni zahtevno, zato govorica, da se testo lahko "prehladi" ni resnična. Če ni dovolj toplote, nam lahko samo podaljša postopek vzhaja-nja. Testo zamesimo, pokrijemo s polivinilno folijo, postavimo v hladilnik in v nekaj urah bo testo vzhajano. Tako imenovane "kvasne probe" ni potrebno pripravljati, kajti kvas, ki ga kupimo v trgovini, je vedno dovolj svež, da nam bo testo lepo vzhajalo. Če pa nismo prepričani, da je kvas svež, ali če uporabimo suhi kvas, pa lahko pripravimo "icvašno probo": kvas, malo moke in malo sladkorja zmešamo v dokaj gosto maso z mlačno vodo in pustimo vzhajati, potem pa dodamo testu. Temperatura tekočine, s katero zalivamo kvas, ne sme presegati 50 stopinj C. Testu lahko dodamo tudi različne dodatke, s katerimi samo izboljšamo kakovost testa (maščobe, mleko, jajca, sladka smetana itd.) ali sestavine, ki spremenijo okus, izgled in celo poimenujemo testo oziroma izdelek po dodatkih (mak, žafran, pehtran, orehi, krompir, suho sadje itd.). Vzhajan je: Testo nam bo vzhajalo hitreje, če bodo sestavine testa in ozračje v prostoru dovolj topli. Pečenje: Kruh, izdelan po teh recepturah (iz ene mase naredimo štiri hlebčke), pečemo pri 180 do 200 stopinjah C, samo 20 do 25 minut, le pisan ajdov kruh s proseno kašo pečemo dlje, približno 35 minut, ter loški kruhek, pri katerem bomo pri 150 stopinjah C porabili približno 40 minut. Žemlje pečemo pri 220 do 230 stopinjah C le 8 do 10 minut." Pehtranov kruh 1 kg bele moke tip 500 5-6 dkg kvasa 2 jajci 1 del olja sol nasekljan pehtran (zamesimo kar v testo) mleko (lahko dodamo tudi l dkg sladkorja) Žafranov kruh 1 kg bele moke tip 500 5 dkg kvasa 2 dkg soli 10 dkg margarine 4-5 del tekočine (lahko mleko) 1 kozarček žafranike (lahko dodamo tudi 1 dkg sladkorja) Nekaj Andrejevih receptov za peko različnih vrst kruha vam bomo zapisali še v naslednjih številkah Gorenjskega glasa, kot smo obljubili. Izkušene gospodinje jih bodo hitro osvojile, če pa se jih same ne upate lotiti, se udeležite katerega od Andrejevih tečajev pri škofjeloški Delavski univerzi. Toplo vam to priporočam. Veliko novega boste spoznale, predvsem pa, povsem boste izgubile strah pred pripravo kvašenega testa. To pa je veliko vredno! Aprila sejani por da zadovoljiv pridelek že do jeseni. Sveže poro-vo seme sejemo sredi aprila, sadike pa presajamo na stalno mesto sredi junija. Zelo dobri sorti sta "Elephanet" in "Carentan". Pripraviti moramo rastišče za kumare. Pri tem je najpomembneje, da bo na voljo dovolj hlevskega gnoja, kajti kumaram ni nikoli dovolj humusa. Najbolje storimo, če po sredi gredice izkoplje-mo z lopato globok in pol metra širok jarek, ga napolnimo z gnojem in pokrijemo z izkopano zemljo. Po obeh robovih grede za kumare izkoristimo prostor za solato in kolerabico. Po 10 cm od vsakega roba grede posadimo po eno vrsto kolerabic, za 25 cm proti sredini pa še po eno vrsto solate. Med posameznimi sadikami v vrsti naj bo po 20 do 25 cm prostora. Za vzgojo sadik lahko že zdaj sejemo kumare v toplo gredo neposredno v šotne lončke. Beli kruh 1 kg bele moke tip 500 6 dkg kvasa 2 dkg soli 1 del olja ali 10 dkg margarine cca 5 del tekočine (mleko, voda, lahko dodamo tudi 1 dkg sladkorja) Makov kruh 1 kg bele moke tip 500 6 dkg kvasa 2 dkg soli 25 dkg maka v zrnju 1 del olja 2 jajci 4-5 del tekočine (lahko mleko, po želji dodamo tudi 1 dkg sladkorja) MODA Ste za lahek kostimček Eleganca je v preprostosti, pravijo. Ozko kratko krilo, ki je po sredi ali ob strani lahko še malce zarezano, jakna pa daljša, z "V" izrezom, ki sicer na desni ima ovratnik, rezana pa je asimetrično; na desni je daljša, kot na levi, zapenja se z dvema gumboma, rokavi segajo čez komolec. Kostimček je lahko (vveg 6 n enobarven z drobnimi kvačka-nimi našitki, ki so letos silno modni, lahko pa zanj uporabimo potiskano blago, morda z velikimi pikami. Kvaliteta blaga naj bo kvalitetna viskoza ali mešanica poliestra in lanu. POROČNA IN SVEČANA OBLAČILA-STORITVF Otvoritev ekskluzivnega butika jutri ob 10. uri SIMONA RAHONC Tomšičeva 16, 64000 Kranj, tel.: 064 311 684 i Dovški praznik pomladi Turizem jemlje hudič. Tako kot jemlje vrag tudi marsikaj drugega, ampak turizem v tej državi niti ni tako zanemarljiva zadeva, da bi lahko zamahnili z roko in vnemarno pihnili: »No, pa kaj?« Ko so nam v eni izmed minulih sezon razvajeni Nemci jadi-kovali, da pri nas nikjer ni »putra« in mleka, je bil turistični slogan naslednje sezone: Pridite, v Jugoslaviji je dovolj mleka in putra! Domnevam, da se je turistična Evropa ob tej enkratni putrski poslanici kar stresla od sladostrastja. In če tudi po tem sporočilu res nismo kaj prida turistično tržili, so vzroki nekje izven nas, še bolje: pri samih turistih, ki so - čudaki - navkljubno in samovoljno drveli nekam drugam, tja, kjer jim sploh niso izrecno zagotovili, da imajo dovolj mleka in putra. Nato smo zadnjih nekaj let na turističnih borzah tiste osamljene in zamišljene obiskovalce sejmov, ki so sploh zatavali do naših stojnic, prepričevali, da je v Jugoslaviji vse mirno in spokojno. Kakšna turistična propaganda! Ne nizke cene, ne dovolj putra in ne dovolj mleka - po naši logiki je super turistična vaba argument, da je v neki turistični državi vse mirno! Sveta preproščina: medtem ko je v resnici minimalni pogoj, da se sploh lahko kdo gre turizem, prav to, da ima mirno in in vsaj za silo stabilno državo, smo pri nas te minimalne standarde privzdignili v izjemne turistične kvalitete in potenciale! In je prišlo leto političnih stresov in »tazaresnih« pokov, leto hajdukov, barikad, Knina in Plitvic, ko so o našem miru in spokoju začeli dvomiti še tako neomajni tuji ljubitelji naše obale. ...»Za božjo voljo,« pišejo turisti iz Britanije, »pišite nam no kaj o tem, kaj se vendarle dogaja v Sloveniji in Jugoslaviji...« Kaj pa se dogaja v Sloveniji? Če mi sami pogledamo okoli sebe, mislimo, da vse kar vre in vrvi od sprememb, ki so baje od sile demokratične, če pa pogledamo Slovenijo iz ptičje perspektive in vidimo ta pljunček od koščka zemlje in količino prebivalstva, ki ga ni več kot za eno zakotno tokijsko četrt, potem... Potem živi duši tam gor ne more biti jasno, čemu v tem pljunčku pod Alpami toliko živčnega pehanja sem in tja, razkazovanja silne politične potence na eni strani in ekonomskega cincanja na drugi. Vse se ukvarja z nekimi deklaracijami in kmalu bo, kot pravi minister Bavčar, nujno spisati eno knjigo pod naslovom Deklaracija o vseh slovenskih deklaracijah... Potem so šli vsi na morje... Da gre turizem v maloro, seveda niso krive slovenske deklaracije in enormni in brezplodni politični čvek. ob katerem je narod zajela totalna apatija. Turistično katastrofo, ki se nam obeta, je v 90 procentih proizvedla »demokracija«, ki se poraja v Južni Jugoslavi- Ce pa Fritzev in Hanzev k nam ze zanesljivo ne bo in bomo tako gladko ob 3 milijarde dolarjev, res ni treba panično vreči puške v koruzo. Potrudimo se vsaj za domače nam goste. To mi je pač prišlo na misel včeraj, ko je časopisje objavilo, kakšne silne regrese so pokojnina namenili upokojencem: po taužent dinarjev na glavo. A ne, kako se imajo ti naši upokojenci »fajn«? Meni nič, tebi nič tisoč din in potem so vsi Sli na morje... A tudi ostalim patriotom, ki bodo tako kot visoko regresirani upokojenci reševali nas obmorski turizem, je treba vliti malo upanja. Brez panike skozi bratski nam Knin in sestrske Plitvice! Saj vam je še ostalo kaj znanja od vežb civilne zaščite pod naslovom Nič nas ne sme presenetiti? Ni vrag, da se ne bi s hrabrim srcem in z malo taktičnega teritorialnega znanja dalo prebiti skozi kninske barikade in soncu naproti! Če pa ste že od rojstva kakšen demilita-rizacijski tip in vam je kakršnakoli že vojaška taktika odvratna, se pri prvem občinskem štabu teritorialne obrambe lahko vsaj podučite, kaj vam je storiti, če padete v kakšno zasedo. Letos je teritorial-cem namreč strašno porasel ugled: vseslovensko vežbo, za katero so prej potrebovali pet dni, so letos »odrajtali« v pičlih dveh dneh! Je bilo verjetno manj tekočih zadev... Če pa boste skozi samozvano srbsko Krajino dobili kakšno buško, ni treba, da delate cirkus! Takoj vam bo odleglo, ko boste pomislili, da efektivna vam oblast v rodni državi pripravlja že stopetdeseto deklaracijo. Kaj zato, če zahodna Evropa odkimava z glavo, češ: »Ljubčki zlati, za vas je zahodna Evropa samo in le meteorološki pojem..« # D. Sedej Domačinom in obiskovalcem od drugod so se na prvi skupinski razstavi na Dovjem, v okviru Dovškega praznika pomladi, predstavili: Ana Mle-kuž - Višnar, Darja Lakota in Miran Rabič. val šolo oblikovanja, ki so jo pripravili pri jeseniškem Dotiku. Veliko mi je pomenila in veliko sem se naučil, predvsem pa me zanima oblikovanje lesa. Za oblikovanje lesa sem imel vedno veliko veselje in tako sem tudi za razstavo na Dovjem lahko prispeval nekaj kipov...« Ana Mlekuž - Višnar izhaja iz jeseniške družine likovnikov, saj je bil oče soustanovitelj Dolika: » Deset let sem članica jeseniškega Dolika in sem sodelovala domala na vseh skupinskih razstavah jeseniškega DO-LIKa. Na Dovjem se predstavljam s krajino in tihožitji. Kadar le morem, slikam, delam v vseh tehnikah. Sama nikoli nisem zadovoljna s tistim, kar naredim: vedno bi še kaj popravila. Žal pa mi je, da nimam za slikarstvo več časa...« Miran Rabič, kipar: »Tako kot nekateri drugi sem obisko- Darja Lakota je študentka 4. letnika študija ob delu na Pedagoški akademiji v Ljubljani - smer likovna pedagogika. Vzporedno s študijem ob delu pa tudi veliko ustvarja in razstavlja. Na dovški razstavi se je predstavila s slikami mešane tehnike in kolaža. Njene slike so izključno erotične vsebine in delujejo abstraktno pretresljivo. Njena želja je predstaviti žensko tudi iz njene duhovne in ne le erotične strani... Pohvalno je, da se amaterska likovna ustvarjalnost pojavi tudi na razstavah po naših vaseh in da nimamo razstav le v mestnih središčih. Zato organizatorji zaslužijo vso pohvalo - ne le za nadaljnjo spodbudo, ampak tudi zato, ker so bili tisti, ki so si razstavo na Dovjem ogledali, prijetno presenečeni, kajti razstavljena dela so bila še tako kritičnemu očesu blagodejna -ne le zaradi predstavitve različne likovne ustvarjalnosti, ampak predvsem zaradi izvirnosti in dovršenosti, ki so jo s svojimi deli pokazali vsi trije razstavljalo... • D. Sedej ČLOVEK, NE JEZI SE Rekordne cene vstopnic - v Ameriki V zgodovino Broadwayja vstopa nov svetovni kulturni dogodek: musical Miss Sajgon, sodobna inačica znamenite Madame Butterflv. Po podatkih iz Broadway Theatra je to doslej najdražja predstava, kajti predstavitev stane rekordnih deset milijonov dolarjev. Iz ZDA poročajo, da so temu primerno rekordne tudi cene vstopnic, saj stanejo od 60 do 100 dolarjev (mimogrede: to so cene najbolj elitnih sedežev v vrhunskih ameriških gledališčih). Jasno je, da so Američani nori na rekorde in jih Miss Sajgon privlači kot magnet (zgodba o lastniku javne hiše, ki ob padcu Sajgona leta 1975 mlado Vietnamko napelje k prostituciji). Ampak Američani nečesa ne vedo: da v Cankarjevem domu v Ljubljani (Republika Slovenija) stanejo vstopnice za Verdijevo opero Aida 700,00 din oziroma v dolarjih: skoraj 50.- USD. Pri povprečni plači 400 dolarjev je nakup vstopnice za Aido kulturnega užitka željnemu Slovencu veliko hujši rekord kot Američanu tistih 60 dolarjev za Miss Sajgon! Vrrnmska drsalka ]ayne Torvill }e pisala ^anezvi }eiikvr. »Gospod Jenko, potuje z drsalci po vsem svetu...« Letos so v Ljubljani podelili nagrade in priznanja Borisa Kidriča. Eno izmed petih podeljenih nagrad sklada Borisa Kidriča za izume je prejel tudi Jeseničan Janez Jenko, ki je nagrado dobil za izum kline drsalke. To je njegovo najvišje priznanje, sicer pa je že prejel nagrade s celjskega obrtnega sejma in zlati znak DIATTJa - društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jesenice. Janez Jenko z Jesenic je obrtnik, z brušenjem drsalk pa se ukvarja že vse od leta 1964, medtem ko je z vrhunskim brušenjem drsalk, z brušenjem za tekmovalce začel leta 1970, ko je iz Švice uvozil stroj za brušenje. »Začelo se je pravzaprav tedaj, ko so me leta 1970 povabili na evropsko prvenstvo v drsanju, kjer sem bil uradni brusilec prvenstva,« pravi Janez Jenko.» Tedaj je moje brušenje drsalk vsekakor predstavljajo novost, tako za tekmovalce, trenerje in funkcionarje mednarodnih drsalnih organizacij.« Janez Jenko hrani izredno dragocene in zelo pohvalne izjave tedanjih svetovnih prvakov in prvakinj v drsanju, izjave predstavnikov firm in trenerjev. Na drsalkah, ki jih je brusil Janez Jenko, so drsali svetovni in olimpijski prvak Robin Cau-sens, Irina Vorobjeva in Igor Li-sovski, ki sta osvojila srebrno medaljo, čeprav sta bila na rang lestvici šele na desetem mestu ter med številnimi drugimi tudi najboljša drsalca vseh časov Javne Torvill in Christopher Dean... Hvala za izvrstno brušenje! Poglejmo, kaj je Janezu Jenku pisal Christopher Dean: »Drsalke sem imel odlično nabrušene v tovarni MK, kjer delajo dobro. Vendar odkar ste Vi brusili moje drsalke, jih bom odslej vsekakor vedno poslal k Vam v Zagreb. Resnično ste mi jih odlično nabrusili in želim se Vam za to lepo zahvaliti...« In kaj mu je pisala Javne Torvill? »Prosim vas, postavite svojo delavnico v kombi avto, tako da bi mogli potovati po svetu z vsemi drsalci, da bi lahko vsi drsali na tako izvrstno nabrušenih drsalkah!« Ne le vrhunski svetovni tekmovalci, evropski, svetovni in Janez Jenko olimpijski prvaki, Jenku so se zahvaljevali tudi predsedniki združenj. Med njimi ne prva in ne zadnja tudi podpredsednica Mednarodne drsalne federacije, gospa Hilda Mudra, ki je med drugim napisala: »Z Jenkom bodo postale Jesenice še bolj znane....« Verjetno je za to, da ima Janez Jenko danes patent za brušenje, »kriv« predsednik zveze britanskih profesionalnih drsalcev Daniel Clemente. Ta je namreč pred leti vložil ugovor, češ da drsalke, ki jih je Jenko brusil tekmovalcem, niso dobro nabrušene. Ko so zadevo temeljito proučili, so ugotovili, da to ni res, da pa imajo drsalke po eni strani tovarniško napako in posledica je bila prezgodnji zdrs drsalca.. Patent v Jugoslaviji in Veliki Britaniji »Tedaj sem se posla in raziskav temeljito lotil,« pravi Janez Jenko. »In končno je prišlo do tega, da sem imel patent. Tako je moja ideja zaščitena v Jugoslaviji in v Veliki Britaniji, medtem ko v Združenih državah Amerike in v Kanadi nisem »prišel skozi«. Zakaj? V Ameriki so moj patent dali »na poziv«, kot se temu reče: spodbijali so ga s patentom iz leta 1879, če- Jenkova nova drsalka je odlična tako v hokeju, pri umetnostnem in hitrostnem drsanju. Doslej so izdelali že 70 parov umetniških drsalk in nekaj parov drsalk za hokej, za hokejiste Saint Juana v Združenih državah Amerike, pri firmi CCM, ki je najbolj znana firma. Drsalke so še v Colorado Springsu in v Švici... Tudi prvi preizkusi doma so odlični. Njegove drsalke preizkušajo danes najboljši drsalci iz Kanade, v Sovjetski zvezi Selesnjeva in Makarov in pri nas državna prvakinja Mateja Aubreht iz Celja. Na svetovnem prvenstvu v hokeju na Jesenicah in v Ljubljani so izdelali nekaj parov za norveško ekipo, ki jih bo preizkušala na Norveškem; v zadnjem času pa je zelo zainteresirana tudi firma GUSPRO iz Kanade... Na svetovnem prvenstvu, ki je bilo letos v Miinchnu, so Jenkove drsalke razdelili tudi državnemu prvaku Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze in svetovni prvakinji Midori Ito iz Japonske. Po mesecu in pol bodo tekmovalci in Mitchell King pač povedali svoje... prav se je izkazalo, da tedanji patent ni vseboval te novosti. Tako ni ostalo drugega kot iti naprej, na višjo »instanco«, a za to je potreben denar: plačati bi moral 9.600 dolarjev, ki pa jih seveda nisem imel. Kakorkoli že: pri vsem je najtežji del posla trženje, še posebej, če pride ideja tako rekoč po naključju in za uresničitev ni načrtovanega denarja. Vsa obstoječa industrija je seveda proti tebi, vsi najprej hudo odklonilno reagirajo. Denimo: pri Mitchellu Kingu, vodilni angleški tovarni v tej zvrsti, so bili zelo zainteresirani vse dotlej, dokler niso videli, da je zamisel zares revolucionarna. Nesporno so monopolisti in ko so videli, kolikšen bi bil odliv denarja, so rekli: ne! Tako ostane patent le mrtva stvar na papirju. Zato je moja pot naslednja: preko vrhunskih drsalcev vplivati na industrijo! Leta 1985, na mladinskem svetovnem prvenstvu v Sarajevu sem predstavil in objavil vse o zaščiteni novi drsalki - to predstavitev je zasledil švedski trener in gradivo objavil v njihovi strokovni reviji. Nova drsalka je bila seveda presenečenje, kajti drsna ploskev se že 40 let sploh ni spremenila. Le zakaj je toliko padcev med drsalci? Kakšen je Jenkov patent? Drsna ploskev se po dolžini do sredine zožuje, nato pa spet širi, tako kot pri smučki. Na drsnih mestih moramo dobiti različno ostro drsalko. Na sredini drsne ploskve je normalna, na obe strani pa se povečuje, zato ker pri drsanju pride pri odskokih, odrivih in prestopanju do povečanih obremenitev. Ostrina mora biti zato temu primerna, tako da drsalka ne zdrsne. Drsalka mora biti varna, mora dobro zagrabiti in ker se proti sredini zožuje, je tako tudi hitrejša. Kako je prišel do te ideje? »Ko sem brusil drsalke in opazoval tekmovalce, sem opazil, da jih preveč pada po tleh -celo najbolj odlično pripravljeni tekmovalci so ob najmanjši nepozornosti padli. Z novo konstrukcijo pa robovi bolj zagrabijo in tudi pri tistih skokih, ki so malenkostno iz ravnotežja, se drsalec še vedno obdrži na drsalkah. Drsalcu se ne nazadnje povečuje hitrost ob enakem napo- Rad pa bi povedal, da se imam za svoj prodor in uveljavitev v drsalnem vrhunskem svetovnem športu zahvaliti predvsem Zvezi drsalnih in ko-talkarskih športov Jugoslavije in gospe Tjaši Andree - Pro-senc, ki je vseskozi verjela v mojo idejo, me spodbujala in pomagala, da so me v mednarodnem športu spoznali in začeli upoštevati.« • D. Sedej L PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti, Podivjana zemlja 10.50 Angleščina - Follovv me 11.15 Sedma steza, ponovitev 11.35 Osmi dan, ponovitev 12.20 Omizje: Slovenska vojska da ali ne, ponovitev 14.55 Video strani 15.05 TV mozaik: Angleščina, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.00 Mali koncert: Pouhen rožic in Ave 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Periskopov raček: Programski jezik Logo 18.20 Črni tulipan, kratki igrani film 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka 20.55 Novosti založb 21.05 San Remo '91, zabavnog lasbe-na oddaja 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova Črnigad, angleška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.50 Video strani 20.55 Žrebanje lota 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Kinoteka Evropa: Filmi Jirija Menzla: Striženo - košeno, češki film 0.20 Yutel 1.20 Poročila TV AVSTRIJA 2 TV HRVATSKA 2 16.15 Video strani 16.20 Dober dan - spregledali ste - poglejte 16.30 Cosby shovv, nanizanka 17.00 Svet športa, ponovitev 17.50 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 18.35 Dober večer 18.45 Velika pustolovščina v Sibiriji, potopisna serija 19.00 Čudoviti svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.25 Na zdravje!, ameriška humoristična serija 21.05 Petdeset plus 23.05 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.00 Poročila 23.20 Max Headroom, ameriška nanizanka 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Casvsliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zu- . nanjepolitične redakcije 22.00 Casvsliki 22.30 Klub 2 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.35 0.40 Satelitski programi - poskusni prenosi Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper Naša pesem '90: Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor TV dnevnik Žarišče Žrebanje lota Večer nemške TV produkcije Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.10 10.25 10.40 11.10 11.40 12.00 12.10 12.20 13.56 15.45 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.00 18.45 19.15 19.30 20.00 Poročila TV koledar Mali svet, oddaja za otroke šolski program Bodite z nami Zgodbe iz muzeja Vprašajte - odgovarjamo: Alkoholizem Glasbena delavnica: Ura trobente Naši likovni umetniki: Peter Salopek Priče preteklosti: Čudežni svet tehnike Poročila Video strani Satelitski program Vohun, ameriški film Portret Lovra Matačiča - L. Van Beethoven: Simfonija št. 1 Video strani Poročila TV koledar Šolski program: SOS za vidro Mali svet, oddaja za otroke Hrvaška danes V iskanju resnice: Otroški dom Jastrebarsko 1939/1947, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Poletna hiša, angleška nadaljevanka TV KOPER 16.00 16.30 17.30 19.00 19.20 19.25 20.00 21.30 22.20 22.25 22.35 TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.05 13.00 13.10 13.35 14.00 14.50 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.07 21.15 22.45 23.15 0.00 0.55 Športne oddaje 6. krog - šport iz zamejstva Skupni program z II. mrežo TV Slovenije TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program človek pajek, risanka Bermudski trikotnik, celovečerni film Leteči zdravniki, TV film Žrebanje lota TV dnevnik športna rubrika l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba Čas v sliki Družinske vezi, serija Angleščina Šolska TV Na pomoč, doktor prihaja, ponovitev britanskega filma Šport v ponedeljek, ponovitev čas v sliki Mi, ponovitev Roseanne VValtonovi Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Tudi hec mora biti Am, dam, des Degrassi Junior High Mini leksikon Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Baywatch Znanje danes Čas v sliki, vreme šport Universum: Po sledovih Jamesa Cooka, 3. del Pogledi s strani Dvojčici, 1. del ameriško-britanskega filma; Stefanie Po-wers, Barry Bostvvick, James Faulkner Šport Magnum Gandalf Čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV PENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, vmes čestitke in obvestila - 19.00 - Zaključek FILMNET 7.00Viva la Vie 9.00 Return to Paradi-se 11.00 She's Having Baby 13.00 Ci-ty of the Dead 15.00 Women on the Verge of a Nervous Breakdovvn 17.00 Third Degree Burn 19.00 Date with an Angel 21.00 The VVar VVagon 23.00 Bellman & True 1.00 The Dark Side 3.00 Final Notice 5.00 Madame X SLOVENIJA 1 20.05 STRAST IN PARADIŽ Nekateri še vedno vneto kopljejo po Marignvjevi preteklosti. Nan-cy Oakes na vsakoletni jadralni regati poskrbi za zgražanje nadute družbe, saj se odkrito postavi na Alfredovo stran. Sir Harry hoče preprečiti, da bi zaradi hčerke prišlji v zobe ljudem in jo pošlje v New York. Hud udarec je zanj, ko zve, da sta se Nancy in Alfred za njegovim hrbtom poročila. Potem pa pride navzkriž še s tistimi, ki podpirajo zamisel, da bi na otoku zgradili igralnico. Odločno da vedeti, da enega najlepših otokov na svetu ne bo prodal tolpi gagsterjev. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Končni akord, nemški glasbeni film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Mini Playback shovv, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Columbo: Nežen mir, ameriška kriminalka 22.00 Ekskluzivno 22.55 Zakon 24.00 Ljubim te 1.30 Hammer EUROSPORT 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni dnevnik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - Švedska : ZDA 11.00 Pikado -svetovno prvenstvo 11.30 Eurobika 12.00 Nogomet - Palmeiras : Stutt-gart 13.30 Velika kolesa 14.00 Hokej na ledu - Finska : Kanada 16.30 Band-fy 17.00 Košarka - evropski pokal 18.00 Goli iz Španije 18.30 Londonski maraton 19.30 Športna poročila 20.00 Moto šport 21.00 Rokoborba 22.00 Kolesarstvo - Liege-Bastogne-Liege 23.00 Hokej na ledu - Finska : Kanada 1.00 Športna poročila 1.30 Kriket -Zahodna Indija : Avstralija IGRA PRESENEČENJA Že v prejšnjih številkah Gorenjskega glasa smo uvedli nagradno igro, ki smo jo imenovali Igra presenečenja. Za igro presenečenja smo prejeli kar precej predlogov, ki jih prav te dni »uresničujemo« in boste o vsem obveščeni v prihodnjih številkah priloge. V igri lahko sodelujete vsi na naslednji način: pišite nam, kako bi radi presenetili svoje najbližnje, sorodnike in znance. Seveda za vaš predlog veste le vi sami in mi, ki bomo - če bo le v naših močeh - upoštevali vaše želje tako, da bomo s skupnimi močmi presenetili vaše prijatelje. Pričakujemo vaše predloge. Pišite na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1,64000 Kranj (za igro presenečenja). KINO 23. aprila CENTER amer. thrill. LEPI J0HNNY ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. film VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 18. uri, franc. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama DIVJI PO SRCU - F. G. ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 20. uri < < a- C/3 » & O O z < ALPSKI MU ■ BLED 91 Tiskovna konferenca pred petim Alpskim večerom Praznik slovenske narodne glasbd Bled, 18. aprila - Letošnji peti Alpski večer bo v organizaciji Alpskega kvinteta 11. maja na Bledu. Večer bo v celoti posnela ,TV Slovenija in ga predvajala v šestih zaključenih oddajah, jeseni pa bo te oddaje spet ponovila. Športna dvorana ni najbolj ustrezna, a druge dvorane na Bledu in okolici ni. Vstopnice so že v predprodaji pri Kompasu Bled. Letos bo v organizaciji Alpskega kvinteta na Bledu, v športni dvorani, že peti Alpski »Vsi dosedanji večeri so nadvse lepo uspeli in bili dobro obiskani, obenem pa Alpski večer Alpski kvintet praznuje Letos Alpski kvintet praznuje 25-letnico svojega obstoja. Za to priložnost so že izdali novo ploščo in kaseto za nemškogovoreče tržišče. Zdaj so podpisali pogodbo samo z eno firmo, ki jih bo zastopala po vsej Zahodni Evropi. Tudi doma pa bo izšla najnovejša plošča in kaseta Alpskega kvinteta. Seveda v novi zasedbi ansambla, ki ima zdaj pevski tercet: Simono Vodopivec, Braca Korena in Ivanko Kraševec. Ansambel v novi sestavi je že precej nastopal in njihovi poslušalci so bili z novo zasedbo zelo zadovoljni. Tudi za RTL so posneli dve skladbi, 25-letnico pa bodo praznovali... Kje? Kje drugje kot v Gorjah, kjer praznujejo vse svoje okrogle jubileje. V Gorjah bo prireditev na prostem, svoj slavnostni koncert pa bodo Gorjancem in okoličanom ter seveda drugim obiskovalcem priredili 29. junija letos. večer, na katerem bodo nastopili ansambli: Alpski kvintet, Shovv skupina Prerod, Trio Zorana Lupinca, Ansambel Lojzeta Slaka, Ansambel bratov Poljanšek, ansambel Nagelj, ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Tonija Verderberja, ansambel Jevšek, ansambel Vlada Sredenška, ansambel Melos, ansambel Vikija Ašiča, ansambel Jasmin in ansambel Slovenija. Gostje večera pa bodo tokrat: Stanka Kovačič s triom Mateja Kovačiča, Ivo Ro-bič, Alfi Nipič s svojimi muzikanti, Franc Košir in Toni Ga-šperič. Moderator večera bo tako kot vselej Vinko Simek. »Alpski večer bo 11. maja, v športni dvorani, ki sprejme okoli 4.000 ljudi,« je na tiskovni konferenci dejal Stane Kni-fic, ki vodi glasbeno agencijo za organizacijo zabavno-glas-benih in kulturnih prireditev. predstavlja eno najpomembnejših glasbenih prireditev na Bledu. Tudi letos bo celotni večer posnela TV Slovenija pod vodstvom režiserja Jožeta Klobov-sa. Televizija Slovenija bo potem pripravila šest oddaj, ki jih bodo začeli predvajati v nedeljo, 19. maja, na drugem programu pa jih bodo ponavljali ob petkih. Oddaje bodo predvajali vsakih štirinajst dni, v izmenjavi z Video mehom, jeseni pa bo televizija vseh šest oddaj ponovila.« Scenarij za Alpski večer na Bledu je tudi tokrat pripravil Vinko Simek skupaj z ženo Sonjo; vsekakor pa obljublja, da se bodo gledalci in poslušalci lahko dovolj zabavali. Izvedbo scene je prevzel Merkur iz Kranja. Predprodajo in prodajo vstopnic je prevzel Kompas Bled, ki že sprejema rezervacije. Pri Kompasu pravijo, da je zanima- Nagrade za vas, dragi bralci Med sponzorji Alpskega večera je tudi Gorenjski glas. Za vas, drage bralke in bralci, za naslednjo petkovo prilogo pripravljamo nagradno igro o Alpskem večeru z nagradami: vstopnicami za Alpski večer, ki bo 11. maja na Bledu. nje tako kot vsako leto izjemno, tako doma, kot v krajih sosednje Avstrije in Italije. Najdražje vstopnice bodo v parterju - po 250 dinarjev, po 200 dinarjev bodo sedeži in 150 dinarjev na oštevilčeni in po 100 dinarjev na neoštevilčeni tribuni. Vsekakor na Bledu samo Blejska dvorana lahko sprejme toliko obiskovalcev, kolikor jih pride na Alpski večer. Vendar tako glasbeniki kot snemalci TV Slovenije ugotavljajo, da za glasbeno prireditev ni najbolj primerna. Blejska športna dvorana je pač športna večnamenska dvorana, zato je treba obilo truda in obilo improvizacij, da prireditev tako uspe kot uspe vsako leto. Za morebitne spodrsljaje tako niso krivi ne organizatorji in ne izvajalci, kajti v tako veliki dvorani, ki za glasbene prireditve take vrste nikakor ne ustreza, je pač lahko vr- sto razlogov, da kaj ne poteka tako, kot bi si organizatorji želeli. In še nekaj: več kot očitno je tudi, da se lahko Bled za tako glasbeno prireditev lahko zahvali le pobudnikom in organizatorjem : Alpskemu kvintetu. Alpski večer dokazuje, koliko je kljub vsem nasprotovanjem in podcenjevanjem pri nas in v zamejstvu še vedno ljubiteljev na-rodnozabavne glasbe, saj na prireditev prihajajo s številnimi avtobusi. Bled sam pa enostavno ni zainteresiran, da bi svojim gostom ponudil tudi kaj takega, saj danes na Bledu in v okolici ni hotela ali gostišča, kjer bi gostje lahko zvečer poslušali slovensko narodnozabavno glasbo. Kakorkoli že: na Bledu se vsem ljubiteljem narodnozaba-vne glasbe spet obeta prijeten večer... • D. Sedej POMLADANSKA PONUDBA Vse za vrt, balkon in okenske police • okrasno grmičevje in drevje • cvetoče enoletnice • pelargonije in druge balkonske rastline • semena in sredstva za zaščito in vzgojo rastlin Naše cene so konkurenčne Kvaliteta je zajamčena PREBERITE NAS ODLOČITE SE - POKLIČITE L SREDA SPOREDI L PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živ žav, ponovitev 9.50 Kdor pride prepozno, ponovitev nemške drame 11.45 Strast in paradiž, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.15 Video strani 15.25 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Bajke na Slovenskem: Z ognjem in temo, ponovitev dokumentarne oddaja 17.40 Spored za otroke in mlade 17.40 Risanka 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanke 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: At, turško-nemški film 21.50 Videogodba 22.40 TV dnevnik 23.00 Sova Alf, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka V znamenju zvezd: Vodnar, nemška dokumentarna serija 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.45 Svet poroča 18.30 Alpe Jadran 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 športna sreda 23.45 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 16.25 Na zdravjel, ponovitev 16.55 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 17.40 Velika pistolovščina v Sibiriji, dokumentarna serija 17.55 Športna sreda 18.00 Split: Košarka, finale Play Offa, 1. tekma: Pop 84 - Partizan, prenos 19.25 Vaterpolo, finale pokala Jugoslavije, 2. tekma: Mladost Con-ning - Partizan Bambi, prenos Monte Carlo: ATP turnir, posnetek 22.45 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.50 Top Cup HTV 23.30 Poročila TV HRVATSKA 2 16.10 Video strani 16.15 Dober dan -poglejte / 1. PROGRAM RADIO SL0VENIJA~j 4.30-6.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - TV KOPER 1. RADIO ŽIRI 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 1925 Čarobna svetilka - otroški program Mati in Jennv, serija 20.15 Buck Rogers, serija 21.00 Divji svet, dokumentarna oddaja 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Narodno zabavna lestvica -19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 9.05 Poročila 9.10 TV Koledar 9.20 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Zakaj, zakaj? 1025 SOS za vidro 10.55 S poti po Mehiki 11.25 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 13.30 Upornik, ameriški film 1520 Zabavnoglasbena oddaja 1620 Video strani 16.35 Poročila 16.40 TV koledar 16.50 Šolski program: Naši likovni umetniki 1720 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 18.00 Hrvaška danes 18.46 In vendar se vrti, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ragtime, ameriški film 22.40 TV dnevnik 23.00 Znanstveni forum: Energetska prihodnost Hrvaške 0.30 Yutel 1.30 Poročila 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., DOmače novice I, Kupim - prodam, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke, novosti v narodno-za-bavni glasbi -19.00 - Zaključek FILMNET TV AVSTRIJA 1 7.00 Palsa 9.00 Date vvith an Angel 11.00 The McMasters 13.00 The VVar 9.00 Casvsliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 1020 Strmi let z oblakov, ameriški film 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Casvsliki 13.10 Mi 13.35 Roseanne 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Nomadi v tropskem deževnem gozdu 15.00 Otroški program 15.05 DuckTales 15.30 Lutkovna igrica 15.55 Mini scena 16.10 Kot pes in mačka, serija 16.35 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlitzer 18.00 Casvsliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch - nato, ORF danes 1922 Znanje danes 19.30 Casvsliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Domotožje, tam, kjer cvetijo rože, avstrijski film 21.45 Pogledi s strani 2150 Dallas 2225 Mož, ki je ljubil ženske, francoski film 020 Casvsliki TV AVSTRIJA 2 spregledali ste 8.30 Vreme - panorama 1650 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba, 3. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Ključavnica, Kako živijo zvezde 19.00 Lokalni program 1920 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Goreča skrivnost, film po noveli 22.00 casvsliki 2220 šport Nogomet: polfinale evropskega pokala, povratna tekma Čas v sliki OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 24. aprila 1991 j SLOVENIJA 1 SOVA ALF Lvnn je sprejeta na univerzo Ambhurst! Le kako je lahko tako srečna, to vendar pomeni, da gre zdoma! In Alf je nikoli več ne bo videl... Lvnn ga komaj potolaži -ravno toliko, da je sposoben oditi do hladilnika - ko prideta v Lvnni-no sobo namrščena Kate in nesrečno gledajoči VVillie. Lynn ne more na Ambhurst, ker je podrobna analiza družinskega proračuna pokazala, da si tega ne morejo privoščiti. Če stvar pogleda z druge plati - na univerzi ne bi imela edinstvene priložnosti živeti z Nezemljanom. »Tega ne bom nikoli izvedela, mar ne?« je zadirčna Lvnn. Alfu seveda ni jasno, kje so se vzele težave. Ko mu stvar razložijo, se poglobi v družinski proračun. VVagon 15.00 House Calls 17.00 Final Notice 19.00 Capone Behind Bars 21.00 Nuts 2320 Sex Star 1.00 Joe Kidd 3.00 Les Indiens Sont Encore Loin 5.00 The Dark Side AVTO ŠOLA ing. HUMAR organizira tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji PRIČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 22.4. ob 18. uri PRAKTIČNA VOŽNJA • TAKOJ NA SODOBNIH VOZILIH R-5 CAMPUS ® 311-035 KINO 24. aprila CENTER amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 16., 18. in 20. uri STOR-ŽIČ amer. akcij. krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. thrill. JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 20. uri CERKLJE amer. akcij, film ROCKY 5 ob 19. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film KLETKA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film DOBRI FANTJE ob 20. uri BLED Ni predstave! tu o o < TSJAROD^OZABAVNA LESTVICA Pise.DragoJPapler RADIA ŽIRL V sredo, 24. aprila 1991, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbene srede tudi aprilska oddaja V ritmu valčka in polke, v kateri bo predstavljen mozaik vižarskih novic in svežih novitet narodnozabavne glasbene produkcije. Rubrika Glasbeni gost pa bo na sporedu 8. maja, ko bo v studiu Rudi Jevšek, ki bo predstavil nove posnetke melodij. Uvrstitev petih »naj« viž: 1. V slovenska svet - Ansambel Marela 2. Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka 3. Ljubezen mi nisi dala - Fantje z vseh vetrov 4. Očetova navadica - Ansambel Henček 5. Naj muzika živi - Ansambel Melos Predlogi petih »novih« viž: 6. Mlajši več ne bomo - Ansambel Jožeta Burnika 7. Bodeča neža - Ansambel Jevšek 8. Fantovsko sonce - Ansairibel Slovenija 9. Zemlja hvala ti - Ansambel Ivana Ruparja 10. Glasba povsod živi - Slovenski muzikantje Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Petro Šturm, Begunjska 9, Kranj, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Sodelujte! KUPON: Ime in priimek:. Naslov:_ Glasujem za skladbo:. Novi predlog skladbe:. Mnenje o oddaji:_ Za glasbenega gosta predlagam: Tadeja Šilar dobi nagrado! V enih naših prejšnjih ugibanj skritega predmeta smo končno le dobili nekaj pravilnih rešitev. Izžrebana je bila Tadeja Šilar iz Rupe 22 pri Kranju, ki je pravilno odgovorila, da gre za merilec vode v posodi. Predmet se seveda strokovno imenuje nekoliko drugače, vendar je Tadeja mislila na pravo stvar. Tadeja, čestitamo! In prosimo, da nagrado dvignete v komercialni službi Časopisnega podjetja Gorenjski glas. Cesta JLA 16, Kranj (dopoldne). Poročili so se: V ŠkofU Loki: Mojca Pustovrh in Stanislav Mezek iz Strmice; Irena Zakelj in Jurij Primožič iz Žirov; Irma Mrak in Marjan Kovač iz Loga; Marjeta Primožič in Rado Lenkovič iz Podlon-ka; Andreja Homan in Jože Ban iz Dečnega sela. V Kranju: Anica Krušič Mohar in Zvonko Krušič iz Ljubljane; Irena Košnik in Franc Šega iz Kranja; Helena Hvasti in Darko Berce iz Zgornje Besnice; Antonija Sorčan Arhar in Jože Sorčan iz Trboj; Marta Močnik in Mihael Karničar iz Grada; Irena Be-nedik in Marjan Perčič iz Tenetiš; Jožica Zaletelj in Alojz Likar iz Potoč; Marta Zupančič in Jože Arnež s Kokrice; Ksenija Zupane in Jože Zupan iz Trstenika; Diana Svetoslavova Moutaf-čieva in Anton Šimunac; Veronika Gros in Maksimilijan Faša-lek iz Gornje Radgone. #U \\ub\\anska banka Tri osnovna bančna načela: LIKVIDNOST, VARNOST, RENTABILNOST, združena v BLAGAJNIŠKEM ZAPISU LB - Gorenjske banke d. d., Kranj BLAGAJNIŠKI ZAPIS JE VREDNOSTNI PAPIR, KI GA IZDA BANKA PRAVNI ALI FIZIČNI OSEBI: it LB - GB d. d., Kranj je izdala blagajniške zapise v apoenih po 1.000,00 in 5.000,00 din, ter z rokom dospelosti 31 in 91 dni, v skupni vrednosti 20.000.000,00 din. it Glasijo se na prinosnika. •sir Uporabljajo se lahko kot plačilno sredstvo. it Obrestne mere so letne in spremenljive, trenutno veljavne pa so: - 38 % za blagajniške zapise z rokom dospelosti 31 dni, 47 % z rokom dospelosti 91 dni. it Obrestovanje preneha teči z dnem dospetja. it Blagajniški zapis lahko ponudite banki v odkup pred njegovo dospelostjo po pogojih, ki jih določi banka. it Nakup in izplačilo je mogoče v: - Kranju, JLA 1 (217-271) - na Jesenicah, Maršala Tita 8, (82-681) - Radovljici, Gorenjska c. 16, (75-646) - Škofji Loki, Titov trg 3/a (621-580) - Tržiču, Trg svobode 1, (50-661) Gorenjska banka d. d., Kranj Nove plošče Produktivnost pri Ljubljanski ZKP RTVS nikakor ne pojenja. V prodajalnah s kasetami, ploščami, cedeji... sta se pred kratkim pojavili dve novi licenčni pridobitvi. Mark Knopfler, človek, ki sodi med prvih deset kitaristov vseh časov, vodja Dire Straitsov je s svojim vzornikom Chetom Atkinsom posnel ploščo, ki nosi naslov Neck and Neck. Glasbeni zapis na LP-ju je country dveh mož zrelih let, ki sta predvsem tudi izvrstna solista. Zato so instrumentalne skladbe razumljivo boljši del albuma. Najbolj hi-toidna zadeva je Poor Boy Blues, najboljša pa Tahitian Skies. Bolj rockerski je izdelek avstralske skupine Black Sorrovvs. Glasbeniki, ki nastopajo v tej precej močni osemčlanski zasedbi, so predvsem tudi dobri solisti, kar nekoliko eksotični sta sestri Linda in Vika Buli, izhajata namreč iz otoka Tonga, ki se poleg vodje ansambla Joevja Camillerija trudita na vokalu. Posebej izraziti sta v gospelovskem, nabožnem žvrgolenju skladbe House of Light, ki je poleg Never Let Me Go tudi. ena boljših zadev LP-ja. Prav zanimivo za današnji čas je, da je osemčlanska postava dokaj stabilna, saj so poleg menjave obeh kitaristov ostali člani skupine Black Sorrovvs že dalj časa skupaj. Tisti, ki ste kupili njihovo prejšnjo ploščo, vam bo prav gotovo všeč tudi ta. • I. K. l PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 925 Alpe Jadran, ponovitev 9.56 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 TV Mozaik: Alpe Jadran, ponovitev 15.50 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Čas negotovosti: Manire in morala visokega kapitalizma, angleška dokumentarna serija 18.00 Že veste? 18.10 Janez Pavarotti - Pojoča žaba, kratki film AGRFT 1825 Sonce, kratki film AGRFT 18.35 EP Video strani 18.40 Spored za otroke in mlade 18.40 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 18.50 Zbis: N. Grafenauer: Abeceda na polju in v gozdu 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Velik zasuk, francoska nadaljevanka 21.10 Tednik 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Ti in jaz, angleška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.50 Video strani 17.00 Poljudnoznanstveni film 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Hrvaška danes 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena scena: Glasbeni bie- nale Zagreb '91 23.40 Yutel 0.40 Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 920 TV koledar 9.30 Oddaja za otroke 10.00 šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Lutke iz vsega sveta: Vietnamsko gledališče na vodi 10.20 Premisli in naredi sam 10.35 Kroženje strupenih snovi v naravi 10.55 Kako se iz semena razvije rastlina 11.15 Beseda in slika: Vse modro, nebeško modro 11.30 Svet danes 12.00 Poročila 12.10 Video strani 1220 Satelitski program 15.30 Jetniški rock'n'roll, ameriški film 15.06 Sam človek, zadnji del TV nadaljevanke 16.30 Video strani 16.46 Poročila 1650 TV koledar TV HRVATSKA 2 16.40 Video strani 16.45 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.55 Twin Peaks, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.40 Dober večer 17.50 Velika pustolovščina v Sibiriji, potopisna serija 18.05 Igre v Ciboni 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 2020 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 21.00 Tudi to je življenje 22.10 Evrogol 22.35 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 2325 Poročila 23.45 Splošna praksa, avstralska nanizanka 15.45 Polfinale PEP v nogometu: Crvena zvezda - Bavern, posnetek iz Beograda 17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Zdaj pa po slovensko: Govori po šegi kraja, piši po šegi jezika, izobraževalna oddaja 21.00 Plesni nokturno: Tatinska sraka 21.10 Mednarodna obzorja: Nemčija danes 21.40 Retrospektiva filmov Jožeta Babica: Tri četrtine sonca, slovenski film 2320 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd 23.35 Yutel, eksperimentalni program TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.50 20.30 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program VVoobinda, serija Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja Leteči zdravniki, serija TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 1922 19.30 20.00 20.15 21.20 21.30 23.05 23.50 0.45 8.30 Vremenska panorama 13.45 Leksikon umetnikov 13.55 Šport SP v hokeju - skupina A, švedska - ČSFR 17.00 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Reci resnico, igra 19.00 Lokalni program 19.30 Casvsliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Casvsliki 22.30 Klub 2 Čas v sliki Čas v sliki Družinske vezi Zemlja in ljudje Šolska TV Vroči milijoni, ponovitev Klub za seniorje, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Roseanne Kung fu Bulevarji tega sveta Otroški program Jaz in ti Fračji dol Am, dam, des Super babica Uspešnice in napotki Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Bavmatch Znanje danes Čas v sliki Šport Cirkus jutrišnjega dne, posnetek 14. mednarodnega tekmovanja cirkuškega podmladka v Parizu Pogledi s strani Dvojčici, 2. del ameriško-bri-tanskega filma Magnum, serija Šport SP v hokeju - skupina A, SZ -Kanada Čas v sliki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 1425 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba • 18.06 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust - 2220 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.30 - Iz zgodovine naših krajev -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Gospodinjski nasveti -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema. Čestitke, Vendozelene melodije - 19.00 - Zaključek SLOVENIJA J 20.05 VELIKI ZASUK 1/8 del francoske nadaljevanke Laure-Adelaide, grofica de Cha-brilland, vznemirjeno jezdi proti mlinu sredi gozda na posestvu Primaudiere. Tam sta se že skoraj deset le sestajala z ljubčkom, preprostim meščanom Arman-dom Gauloisom. Pred kratkim je izvedela, da ji je bil nezvest. Zdaj se je odločila, kot že velikokrat prej, da bo za zmeraj pretrgala to strastno razmerje... Laure-Adelaide se tega dne razburjena in s težkim srcem udeleži sprejema, ki ga je grof pripravil na posestvu. Za nameček pride še do spora med gosti. Nekateri se namreč zavzemajo za nove ideje in na zabavi postane jasno, da bo brezskrbno življenje določenega dela družbe kmalu ogroženo... Istega dne pride tudi do spora med Alexandrom, bratom Laure-Adelaide, in njegovimi prijatelji iz otroštva. Zavedo se, da živijo v različnih svetovih. Prelom s preteklostjo je neizbežen. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.15 Že spet ti 9.35 Dežela deževnih dreves, drugi del, ameriški film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Buck James 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 21 Jump Street 20.15 Na pomoč, ljubim dvojčke, nemška komedija 22.10 Morilski pajki, ameriška grozljivka 23.50 Poslednji bandit, ameriški vestem 120 Hammer FILMNET 7.00 House Calls 9.00 The Snowque-en 11.00 Blood and Sand 13.00 Le Chemin Perdu 15.00 Permanent Re-cord 17.00 Joe Kidd 19.00 Nightlife 21.00 Business As Usual 23.00 Who's That Girl 3.00 The Incredible Two-Headed Transplant 5.00 Deadly Care KINO 25. aprila CENTER prem. amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 16. in 18. uri, amer. ljub. film DIVJI PO SRCU ob 20. uri STORŽIČ amer. znan. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. thrill. JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film SLEPI BES ob 20. uri RADOVUICA koncert ANDREJA ŠIFRERJA ob 18. uri, amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film UUBIMEC PO NAROČILU ob 20. uri NOVO V KINU DENARJA NA PRETEK (Quick Change) ameriška akcijska komedija; režija: Hovvard Franklin, Bili Murrav; igrajo: Bili Murrav, Geena Daviš, Randv Quaid, Jason Robards Grimm je tipični Newyorčan, ki vidi, da ga edino ogromna vsota denarja lahko reši enoličnosti, v katero vse bolj zapada. Skupaj s svojim dekletom Phvllis in prijateljem Loomisom se odloči za bančni rop. Preobleče se v klovna in nekaj trenutkov pred zapiranjem banke mu uspe ukrasti milijon dolarjev. Kmalu ugotovi, da je bilo do denarja lahko priti, vprašanje pa je, kako z njim pobegniti... < a. 0- < — u <—> Z. C* O O < rr s cd v < — ac a. a. < O I—t C/3 —t z - 8 z < rr 5 cvi mm Danje bodo spet zaživele Naš tokratni obisk pri naročnikih Gorenjskega glasa je bil združitev prijetnega s koristnim. Na obisk smo se odpeljali s testnim avtomobilom Mercedes Benz MB 100, ki nam ga je za naše preizkušanje odstopil ljubljanski Autocommerce, "splezali" pa smo v idilično gorsko vasico Spodnje Danje pod Soriško planino. Naš sogovornik je bil Stanko Čufer mlajši, ki smo ga povprašali, kakšno je življenje na nadmorski višini 760 metrov, kjer se nahajajo Spodnje Danje, v katerih skoraj pri vsaki hiši zvesto berejo Gorenjski glas. Stanko nam je povedal, da življenja na vasi ne bi zamenjal za mestnega, čeprav je nekaj časa živel na Mlaki pri Kranju. Sicer pa je v Spodnjih Da-njah od lanskega leta dalje življenje bistveno drugačno, saj so dobili asfaltirano cesto. Zraslo je tudi precej novih hiš, tako da se življenje v vas počasi vrača, kajti pred leti je že kazalo, da bo zamrlo. Vaščani se vozijo na delo v Železnike, otroci pa obiskujejo šolo v So-rici, višje razrede pa v Železnikih. Vaščani so vsi v glavnem zadovoljni z življenjem, saj se vselej najde dovolj dela. Skoraj pri vsaki hiši imajo tudi manjše kmečko posestvo, tako da jim zagotovo ne more biti dolgčas. Naš obisk je bil kratek in prijeten, saj smo se lahko tudi na-užili ostrega gorskega zraka in prelepe panorame. Vesel je bil Z našim testnim avtomobilom Mercedes Benz MB 100 smo se tokrat odpravili v gorsko vasico Spodnje Danje pod Soriško planino. Slika: Matjaž Korošak tudi Stanko Čufer, ki nas je ob slovesu povabil, naj jih še kdaj obiščemo. • M. Gregorič DEMOKRAJCI • V čem je razlika med boljševizmom in demokracijo? V temperaturi! Včasih so ministre dajali le na hladno, danes pa jih kar zamrzujejo. ■ Boj med republiškimi poslanci, kdo izmed njih bo imel največ funkcij, je z napovedjo, da bo sedanji rekorder Marjan Podobnik dobil še mesto republiškega ministra za kmetijstvo, postal za javnost popolnoma nezanimiv. • Vitomir Gros je v Janinem intervjuju ponovno poudaril, da Liberalna stranka Slovenije dela popolnoma zastonj. Na ta način je tudi pri kranjskih obrtnikih odpravil dvome o tem, komu in zakaj so doslej plačevali zajetne »podporne« de-narce. Očitno je šlo za še eno podlo potegavščino s strani opozicije. Slovenci smo bili ob gledanju TV omizja globoko razočarani. Jožef Školč, ki bo odšel v Evropo preko Beograda, in dr. Jože Pučnik, ki bo tja odšel iz Ljubljane, se v štirih mesecih po plebiscitu še nista uspela dogovoriti, kje v gosto obljudeni Evropi se bosta dobila. Za Karla Erjavca, sekretarja kranjskega sekretariata za občo upravo, so v osnutku novega občinskega statuta sporna politična vprašanja, za poslanca Marjan Mar kovica pa so to strokovna vprašanja. Kje so tisti lepi časi, ko smo se ubadali samo z odprtimi vprašanji! Poslanci kranjske občinske skupščine si želijo najmanj takšno medijsko pozornost, kot jo uživa njihov župan. Po zadnji, ponovno prekinjeni seji skupščine, so namreč jasno dali vedeti, da brez navzočnosti RTV-ja nimajo prave motivacije za delo, kaj šele za sprejemanje kakršnih koli sklepov. demokratizator LESNA. \N£>\3STBIjA IN OBJEKTA, p.o. Kidričeva 56. 64220 ŠKof>a Loka TeMon 064/632 181 Telelax 064 631 114 V našem proizvodnem programu vam ponujamo tudi razne vrste okrasnih stropnikov, kotnih letev, zaključnih letev, okrasnih desk... LU Izkoristite ugodno priložnost, ki se vam ponuja samo še do konca meseca aprila 10 -15 % popusta na gotovinsko plačilo za vse naše proizvode TRGOVINA NA TRATI V ŠKOFJI LOKI je odprta vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. 0, saj to je Legatov Tonček! V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali, kaj je na fotografiji, ki smo jo vzeli iz arhiva. In smo dobili odgovore, ki so VSI PRAVILNI!. Naši bralci so pravilno odgovorili, da je na sliki Legatov Tonček iz Lesc, skupaj s svojimi tovariši, ki so se preoblekli v spremstvo abesinskega cesarja, Legatov Tonček pa v Haile Selasija. Tako so se predstavljali po Bohinju - parada je bila imenitna, Bohinjci so nasedli, vse dotlej, dokler Legatovega Tončka ni v Bohinju nekdo spoznal in vzkliknil: »O, saj to je ja Legatov Tonček!« Tako smo morali žrebati - žreb je bil naklonjen Mili Zupan s Ceste Svobode 32 v Radovljici, ki bo leto dni prejemala naš časopis brezplačno! • D. S. NAGRADNA KRIŽANKA 7 • 2 3 i 5 6 7 « 12 13 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 25 (26 i 27 28 1- zorja križanke NAGRADE: 1. nagrada - v vrednosti 1.500 din 2. nagrada - v vrednosti 1.000 din 3. nagrada - v vrednosti 500 din 4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico ter ga pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 25. aprila 1991, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Želimo vam veliko sreče! Komisija za žrebanje nagrad v sestavi Simon Vilfan, Stanko Logar (predstavnika bralcev), Alenka Krmelj in Andrej Mali (Gorenjski glasj je izmed 2.075 prejetih rešitev izžrebala nagrade takole: 1. nagrado: bon Mlekarne Kranj za nakup v njihovem diskontu v vrednosti 1.500,00 din prejme Marinka Rozman, Bohinjska Bela 134, 2. nagrado: bon Mlekarne Kranj v vrednosti 1.000,00 din prejme Kristina Košir, Jazbine 8, Poljane nad Škofjo Loko, 3. nagrado: bon Mlekarne Kranj v vrednosti 500,00 din prejme Dragica Kolenko, Frankovo naselje 143, Škofja Loka, 4. nagrado: praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 500,00 din prejme Ljubica Iskra, Jelovška 47, Bohinjska Bistrica, 5. nagrado: praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 500,00 din prejme Mira Luskovec, Pipanova 28 a, Šenčur 6. nagrado: praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 500,00 din prejme Marija Šter, Jezerska 114 a, Kranj. Pravilna rešitev križanke iz 29. številke Gorenjskega glasa je: Gorenjska mlekarna vam želi dober tek. Nagrajencem čestitamo v imenu pokrovitelja križanke MLEKARNE KRANJ. Hkrati se vsem reševalcem zahvaljujemo za sodelovanje ter jim želimo več sreče prihodnjič! a. < — —1 m & O O < 19. STRAN mmm^mOlLAS pa ne skusili fronte, posmeh-ijivo govorijo, da je vse to Plod domišljije in da gre le za razgibano kavbojko. V origi-Mhi knjige mojih spominov sem zapisal: "Večino tega sem resnično doživel, slišal ali se prepričal, da se je tudi res zgodilo. Le nekaj te snovi sem pobral iz zgodovinskih virov." Vedno sem z veseljem brskal Po starin spominih in virih, zmeraj sem rad poslušal oče: ta, ki je bil topničar na soški fronti, hkrati pa je bil tudi v fotografskem laboratoriju in je imel veliko fotografij. Veliko njegovih fotografij, pisem lrj raznih predmetov še hranim. Tudi sam sem v času, ko sem bil v nemški vojski, vsaj z nekaj besedami opisal, kar sem videl, doživel in občutil, in spomine sproti pošiljal domov očetu, ki je vse to shra- njeval," je na Glasovi preji povedal Alojzij Žibert in poudaril, da je zadnje čase mogoče v časopisu prebrati kar več žolčnih polemik o tem, zakaj se doslej o problemu nasilno mobiliziranih v nemško voj-. sko ni nič govorilo in pisalo, pa čeprav je bil to eden od okupatorjevih zločinov in so bili vpoklicani žrtve vojne. "No, jaz ne bi trdil, da se je o nasilno mobiliziranih povsem molčalo. Res je, da se o njih ni dosti govorilo in pisalo, nekaj se pa vendarle je. Pisatelj Tone Svetina, ki je bil tudi v nemški delovni službi in je potem vojno dosti popisoval, pa tudi drugi avtorji so omenjali tragedijo slovenskih fantov in mož v nemški vojski. Večkrat smo lahko zasledili to in ono izpod peresa Ivana Jana, Mirko Kumer je izdal knjigo "Po sili vojak", pa tudi sam sem Na mesece v bojnem jarku, iz oči v oči z nasprotnikom Na vprašanje, ali je bilo mogoče trpljenje na ruski fronti primerjati s tistim v partizanih, je Alojzij Žibert odgovoril, da je sicer vsaka vojna huda, da pa je med partizanskim in frontalnim bojevanjem precejšnja razlika. Partizanski je izhajal iz akcije, ki ji je sledil umik, bezanje, na fronti pa sta si bila sovražnika neprekinjeno drug proti drugemu. "V frontnem jarku, ki je bil od sovražnika oddaljen dvesto do tristo metrov, sem bil nepretrgoma štiri mesece. Na čelu je bila pešadija, malo zadaj strojnice pa topovi in tanki, zgoraj avioni... Če si samo na bajonet nataknil čelado in jo pomolil iz jarka, je že počilo. Ko je ponoči zaropotala kovinska škatljica, si se že spraševal, ali se morda ne plazijo proti nam z noži." Jože Dežman je ob tem dejal, da partizanska strategija kaže veličino in višjo raven varovanja človeških življenj, kot je bila ta mogoča na frontni bojni liniji. Za primer je navedel, da so partizani 1944. leta izvedli okrog šeststo napadov na gorenjsko železniško progo (skoraj dva na dan), vendar pri tem niso pobili posebej veliko Nemcev in potnikov pa tudi sami niso imeli dosti žrtev. je nemški vojak, imejte ga pod lupo Kakšna je bila usoda tistih, ki so šli iz nemške vojske v parti-ske6'1T- |na Je b*'3 razlika med nemškimi vojaki z Gorenj-Gla^3 10 S štajerskega, je zanimalo enega od udeležencev m I 0Ve Preje. Alojzij Žibert je dejal, da so s Štajerci delali se v°n §e'• •• r so v nemšk-° v°Jsko mobilizirani tedaj, ko ske J' ^e ni toliko vedelo o jugoslovanskem partizan- ov0 H°dp°ru-" Ko so mobilizirali Gorenjce, se je to že bolj je h"i m Je b''0 bolJ zaostreno. Dopustov ni bilo več, zato J culo tudi precej težje priti domov. U i'. ^ so uspeli priti iz nemške vojske k partizanom, so dok3 ^a Preskušnjo in z opravljanjem različnih težkih nalog pQ. azati» da so res na njihovi strani. Čeprav smo slišali tudi mar* da SO bili dobri vojaki in da so partizanom lahko pri .Slcem pomagali, je bilo v njihovi karakteristiki napisano: ber|e nernški vojak, zato ga bolj opazujte," je dejal Alojzij Ži- u epe.dah Jožeta Dežmana je bil odstotek v nemško vojsko pr .tiranih Gorenjcev, ki so se vrnili v partizansko vojsko, lriai Cj Veuk, na zgornjem Gorenjskem naj bi bil ta delež do-ldla Polovičen. večkrat kaj napisal, predvsem okrog 1970. leta, ko sem dopisoval v različne liste. Največ je o problematiki nasilno mobiliziranih prinašal Nedeljski dnevnik, v katerem so se s pisanjem oglašali prizadeti in se pritoževali, zaradi krivično odvzete delovne dobe, spraševali, zakaj kot invalidi iz nemške vojske ne dobijo dodatnih tekstilnih in živilskih nakaznic, kot so jih partizanski invalidi, kam se morajo prijaviti za pridobitev podpore svojcem padlih in invalidom..." Mobilizirani v nemško vojsko so okrog 1950. leta na Gorenjskem in tudi na Štajerskem že organizirali nekaj sestankov, kjer so govorili o tem, kako poskrbeti za pomoč invalidom, ki so bili brez lastnih prihodkov in vsakršne socialne podpore; menili pa so se orazredni državljani izdaU* S0 nam P° V0Jm radi očitan narodno se do V°' drugi so hvalili predvsem tiste, ki so zveze i- Vrnili s Posebno enoto iz Sovjetske gosana Vz P'ekomorstva, večina pa je bila oži-občutu' e dolgo po vojni smo morali živeti z državl ^' da smo drugorazredni, zapostavljeni b0 ifi,am- Odvzeli so nam še tisto delovno do-mobiii SR^ dejansko delali - od 1941. leta do prav Drn le' ZdaJ Je ■ hvalabogu - to urejeno, Javili n- kratkim smo v Gorenjskem glasu obda je "ov.lco, da smo prejeli od vlade obvestilo, dobo r\tlsti čas zdaj mogoče uveljaviti delovno hr-L-' U tem Ha K; -----*~J: — . -"—"j iiiujuvv uveljavili utiuvui; Prebit v v ■ uda bi J° uveljavljali tudi za čas, >aen*rat šer sk ^jski, v taboriščih ali bolnišnicah, pa B ,m govora. Za mobilizirane v nem- vojskn i- govora- Za mobilizirane v nem-^ne oskrb S° postali invalidi, ni bilo zdrav- em ortopedskih pripomočkov ne po- lnih _ atko m- fdčne ali ~J~ k"""-"- p»' 11'iiiajv ni Promern- .Cenovno znižane vožnje z javni-PaciJe Pri ?Hmi sredstvi, niso oproščeni partici- J0 dodatkov13"1 in domov." Naši invalidi nima-TezPlačne aiZa tU"*0 P°moi P" strežbi, nimajo Je Dri v/i -"»-ušivi, niso oproščeni pamci-^ajo preVe .ravnikih in P" plačilu zdravil, ni--ntivnih pregledov ne prednosti pri ko vSai ,sarr»i v n2!S" -ez vsega za PreživUanje, zSi,skromno n'!T_člJ0 Prosili, da bi jim dali Plač ,,2Vedel( ;?riščeniu ČTJ'V" Preg'eaov ne n!u° oprošč • lkalnin letoviških "zmogljivosti, T, vozil ni m plačila carine pri uvozu motor-r. vi2Usice JO olaJ§av Pri plačilu radijske in o^eljavi tele?i°čnine ne nižJin Prispevkov pri h, k°Jnine n • skega Priključka, nimajo polne h ' ne pospK Predčasni ali invalidski upokoji-nV°Jriega št^ C faščite v delovnem razmerju, ne n e domov a za čas od mobilizacije do vr-'ovanj » v» ne prednosti pri dodeljevanju sta- ^•idUi li uami v tu* . rornnn « e^eli '2plačev«dporo- Ko 80 JJm v Nemčiji.-nV° 2vedeln a •' po nekaJ mark na mesec in se rl;mške. da iim" nas' so naše oblasti opozorile na/?01« Dri^n? n,e smeJ° Pošiljati invalidnine j! I • bo?SVualmne' ki bi presegle vrednost sir j'm izrS1 • X Nemčiji so se tedaj odločila ' ^Padalo ŽE l6 deSetin° tega' kar bi jim sCi d°biva^ vel 1™ T je,-U8pel° dT?' zii >aj Polovico " desetine, ampak že J žibert in hihs Je na Glasovi preji dejal Aloj-inVae,mško voiskoP°Yeda1' da so se mobilizirani -j. al'dskih in dr Ztl0 Prizadevali, da bi se po raj kmalu n Pravicah izenačili z borci. ren'unirni PredlT- Smo začeli Pošiljati pisma z ,!publišW(a Podlogi ,n zahtevami na zvezne in .na zvezno skupšči n na kabinet preds< ."akazni^i1.23 dodatne tekstilne in živil- ?n' izvrš-e °rgane: ta. "tvrsni sveTVudi n 1*1"° skuP^™ 2ve site 0 Srno DroQ;i na kab'net predsednika Ti Voluakaznir.Pe u 2a dodatne tekstilne in živil 27 T °' ki soi za mobilizirane v nemško ^ v nuarJa losi i VO,no postali invalidi, smo datn°JaSkih in voin?3 dobili od glavnega odbo-6 nakaznice Jv J mvalidov odgovor, da do-ve'jajo samo za priznane inva- lide. Svet za narodno zdravje Beograd nam je poldrugo leto kasneje odgovoril, da osebe, "onesposobljene v neprijateljski vojski", nimajo pravice do posebne pomoči in zaščite. Ko smo prosili, naj nam oblasti priznajo vsaj delovno dobo od začetka vojne do nemške mobilizacije, smo od zveznega ministrstva za vprašanja borcev prejeli dopis, v katerem piše, da 263. člen kazenskega zakona še vedno velja in da nam zato tudi ne pripadajo nekatere pravice iz zakona o pokojninskem zavarovanju. Slovenija je šele pred nedavnim s spremembo ustave oziroma z ustavnim zakonom razveljavila omenjeni člen kazenskega zakona in s tem omogočila mobiliziranim v nemško vojsko, da "dobijo" nazaj delovno dobo, ki jim je bila odvzeta. Vodja kabineta predsednika Tita nam je 1975. leta odgovoril, da ni nobenih osnov za to, da bi bili deležni enakih pravic kot borci NOB. Še več: pravi, da se jim zdi sklicevanje na prisilno mobilizacijo neumestno, češ da je bilo v času, ko smo odšli v nemško vojsko, na Gorenjskem že dovolj partizanov. Odgovor je preveč poenostavljen in ne upošteva specifičnih razmer, namreč tega, da je okupator ozemlje Gorenjske in Štajerske priključil k nemški državi, medtem ko drugod (v Srbiji, na Hrvaškem...) tega ni storil. "Mobilizirani smo se obrnili tudi na nemške organe - na tamkajšnjo organizacijo Rdečega križa, na ministrstvo za delo in na druga ministrstva, neposredno na parlament, na organe, ki se ukvarjajo s problematiko vojnih žrtev, celo na kanclerja Willyja Brandta... Nekateri so nam odgovarjali, da bo to vprašanje urejeno z dokončno pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo, drugi pa so zatrjevali, da bi za nas morala poskrbeti Jugoslavija, ki je v te namene že prejela milijardo mark. Dr. Miloš Bratoš je, na primer, že 1955. leta objavil v Ljudski pravici daljši članek, v katerem je med drugim zapisal: "Naposled imamo še nekatere terjatve, glede katerih se do sedaj nismo pogajali, Nemčija pa jih je pripravljena izpolniti", omenja pa tudi "socialno zavarovanje tistih jugoslovanskih državljanov, ki so bili na okupiranem ozemlju mobilizirani v nemško vojsko in so med vojno postali invalidi ali so celo padli". Alojzij Žibert pravi, da je tudi mobilizirane v nemško vojsko mogoče razdeliti v dve skupini: tisti, ki so bili vseskozi nemški vojaki, so bili potisnjeni v ozadje in bili brez možnosti, da bi se ukvarjali s politiko, drugim, ki so se vrnili s prekomorskimi ali s sovjetsko brigado oziroma so prešli k partizanom, se je uspelo preriniti tudi na dokaj pomembne družbene položaje in na direktorska mesta. Peščici je uspelo takoj po vojni, večini pa v daljšem obdobju s trdim delom. tudi o popisu mobiliziranih, padlih, pogrešanih, ranjenih... Evidenca jim je bila kasneje odvzeta, pa tudi sicer niso nikoli zvedeli za podatke popisa, ki sta ga predvsem zaradi izračuna vojne škode naredila Rdeči križ in uprava za notranje zadeve. Združenje invalidov iz nemške vojske je bilo 1952. leta prepovedano, na Gorenjskem so se začeli ponovno organizirati lani decembra, dokončno pa naj bi se organizirali danes, v petek, ko bo v kinu Center v Kranju ustanovni zbor združenja mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko. "Žal še danes, toliko let po vojni, ne vemo, koliko nas je bilo mobiliziranih. Po nekaterih podatkih naj bi nas bilo 35 tisoč, Zdravko Klanjšček pa tudi drugi pišejo, da nas je bilo okrog 70 tisoč. Tudi številke o padlih in pogrešanih so si zelo različne. Po nekaterih podatkih naj bi jih na različnih frontah Evrope in tudi drugod po svetu padlo okrog osem tisoč, drugi trdijo, da je ta številka veliko premajhna. Govorijo tudi o devet tisoč invalidih ter o dva tisoč pogrešanih, ki jih ni bilo domov ali so se vrnili v domovino, pa so jim pri nas "preprečili" pot do doma," je dejal Alojzij Žibert in poudaril, da se doslej še nihče, kljub slovenski pomladi, ni javno spomnil vseh žrtev druge svetovne vojne, tudi žrtev, ki so bile na strani nasilno mobiliziranih v nemško vojsko. DR. BRUNO HARTMAN Spomini in pričevanja I Vojni čas in služenje nemške vojske mi še zmeraj, kadar razmišljam o njiju, kličeta v spomin dileme, skozi katere sem se moral prebijati skupaj z deset tisoči slovenskih fantov, ki nas je nemški rajh v nasprotju z mednarodnim pravom mobiliziral v svojo armado. Bili smo zvečine sila mladi - devetnajst - dvajsetletniki, pa smo se morali odločati iz položaja v položaj o svojem življenju, o usodi svojih najbližnjih (spričo strahotne represije nacistov na Štajerskem) in o odnosu do slovenskega naroda, ki je bil takrat potisnjen k tlom. Bile so odločitve izjemne teže za posameznika, ki pa so se zdele spričo orjaške ubijalske mašinerije nične. Velika večina slovenskih mobilizirancev je iskala možnosti, da se čez frontne črte izvije iz nemškega vojaškega kolosa in se vključi v boj proti njemu - doma k partizanom, ko so dobili dopust iz vojske, drugod pa v zavezniške armade na vseh bojiščih Evrope in Afrike. Prav bi bilo, da bi že enkrat tudi statistično ugotovili, da je bil odstotek tistih, ki so se jim ti nameni posrečili, visok. S tem bi desettisočem mobilizirancem priznali, da so v izjemno represivnih, za življenje nevarnih razmerah v sebi čutili, komu zares pripadajo z duhom in telesom. Za nazaj bi tako izničili prezir in očitanje, ki so jih bili zato deležni, njihovo zapostavljanje po vojni pa priznali za zablodo. Prav takšna je bila tudi zabloda, da so zamolčevali delež v skupnem zavezniškem boju bivših mobilizirancev v nemško vojsko; najprej ni bilo nič vredno sodelovanje v zahodnih vojskah, kasneje pa v sovjetski. Vse to naj razišče zgodovinska znanost. Ta bo naša najpravi-čnejša sodnica. Kar zadeva pravice nekdanjih mobilizirancev v nemško vojsko, sodim, da je treba predvsem čimprej rešiti položaj invalidov, ki jih je v preteklosti zakonodaja zavestno spregledovala. Slovenija bi morala iz človekoljubnih razlogov popraviti krivice tem nesrečnikom, ki so povrh že v letih, in jim omogočiti dostojno življenje. Slovenija mora na meddržavni ravni urediti še nerazrešena vprašanja o bivših mobilizirancih v nemško vojsko, poskrbeti pa mora tudi za to, da bo javnost obveščena, kaj je bilo v tem pogledu že urejeno in kako. To si želim. Na videz malo, v najglobljem bistvu pa neznansko veliko: zgodovinsko spoznanje in človečnost. TONE LOGAR Spomini in pričevanja ll Moji spomini na služenje v nemški vojski so razmeroma sveži in urejeni, ker mi je uspelo ohraniti medvojne dnevniške zapiske, dopolnjene s slikovnim materialom, pismi in razno drugo dokumentacijo tistih časov. Seveda pa v vojnem času marsičesa nisem zapisal, ali pa sem iz varnostnih razlogov zapisal tako, da je bilo razumljivo samo meni, zato sem se po upokojitvi leta 1985 lotil dela in dokončal »Dodatek k dnevniškim zapiskom«, v katerih sem prvotne zapise dopolnil z zamolčanimi podatki, ter resničnimi opisi nekaterih delikatnih dogajanj, pisnimi in slikovnimi dokumenti in fotokopijami ali originali topografskih kart območij, koder sem hodil ali se bojeval. Vse to pa dopolnjujejo še fotokopije iz knjig in dokumentov v zvezi s tem dogajanjem iz arhivov Inštituta za novejšo zgodovino Ljubljana, Bundesarchiv Koblenz in Bundesarchiv - Militdrarchiv Freiburg / Br. v ZRN. Vpoklican sem bil julija 1942 v delovno službo (RAD) in decembra 1942 v nemško vojsko v tankovske enote. Po usposabljanju v Nemčiji sem bil premeščen v Južno Francijo in januarja 1944 na fronto v Italiji. Tam sem bil celo leto 1944, decembra sem bil ranjen in po odpustu iz bolnišnice v zaključnih bojih na vzhodni fronti na območju Češkoslovaške, zatem pa sem padel v rusko ujetništvo. Domov sem se vrnil novembra 1945. leta. Če primerjam svoje spomine na to obdobje s tem, kar je doživljal kolega Žibert in kar opisuje v vašem podlistku, ter osebne pripovedi nekaterih kolegov, moram reči, da sem imel v pri- merjavi z njimi zelo veliko srečo, domov sem se vrnil z lažjo poškodbo desne roke. Ne strinjam pa se s predlogi v časopisju, naj se prekine pranje umazanega perila po časopisju in naj se z dogodki v zadnji vojni ukvarjajo zgodovinarji srednje in mlajše generacije, ker so samo ti lahko neobremenjeni in zato objektivni. Sprašujem se, so res lahko? Ne sumim v poštenje mlajše in po vojni vzgojene generacije, bojim pa se »objektivnosti«, kije posledica eno-umja dolgoletne povojne vzgoje, življenja in okolja, ki je zapustilo mnogo pogosto podzavestnih stališč in prepričanj. Znano je tudi, da so komunisti uničili mnogo zanje obremenilnega gradiva ter končno, da se resnica o naših usodah šele sedaj prebija na dan. Po mojem prepričanju mora: - Domovina, Republika Slovenija odpraviti vsa diskriminacijska določila povojne zakonodaje in doseči uveljavitev dejanske enakopravnosti vseh državljanov ter odpraviti vse privilegije ene skupine. Poskrbeti, da bo novejša slovenska zgodovina napisana pošteno in objektivno, ter da se bo taka posredovala v vseh izobraževalnih ustanovah. In tretjič, ob aktivnem sodelovanju z ZR Nemčijo in našimi društvi poskrbeti za primerno javno spominsko obeležje padlim kolegom. Npr. vojaki, avstrijski državljani padli v zadnji vojni imajo na Žalah v Ljubljani dostojen spomenik. - Združena Nemčija je po mojem prepričanju dolžna, kot pravni naslednik okupatorja poravnati moralno in materialno škodo, ki jo je ta povzročil z vpoklicem v svoje enote v nasprotju z mednarodnim pravom. IGOR SLAVEC: Spomini in pričevanja lil Čeprav ima vsak naš človek, kije doživel nemško okupacijo 1941 - 45, svojo življenjsko zgodbo, svojo pripoved, se mi zdi smotrna odločitev Gorenjskega glasa, da objavi pripoved - to pot nemškega vojaka Lojzeta Ziberta o njegovi Kalvariji, ki jo je doživljal na vzhodni fronti. Ta pripoved, lahko rečemo, je pripoved skoraj večine slovenskih fantov, ki so bili v tistih grozotnih časih mobilizirani in razposlani na vse štiri strani takratne vojskujoče se Evrope. Prav je, da o tem zvedo nekaj tudi tisti, ki so se rodili kasneje in so o vojni nekaj zvedeli iz knjig, nekaj pristranskega se učili v šoli, videli kak film, in tudi tisti naši ljudje, ki so okupacijo doživljali bodisi doma, ali pa kot borci NOB in so imeli (in lahko še imajo) svojo predstavo o nas bivših nemških vojakih. Lojze Žibert nedvoumno pove nekaj resnic, ki so življenjsko važne za vse odnose med nami, in sicer, da se je takrat pisalo leto 1943, da je bila Gorenjska priključena k Nemčiji, Štajerska pa je takoj leta 1941, da smo bili Gorenjci in Štajerci - ne prostovoljci - ampak prisiljeno mobilizirani najprej v delovno službo (RAD) in takoj naprej pod stražo od-gnani v vojaške kasarne širom Nemčije (brez predhodnega dopusta!). In drugo, da smo tudi mi bili v mrtvaškem plesu, da so tudi nam žvižgale svinčenke okoli glave ter padale granate in bombe okoli nas, da smo tudi mi spali v jarkih, bili na dežju in v snegu, v bunkerjih ali pod napušči, lačni in premraženi in zaradi bližine smrti odločeni na kakršenkoli način preživeti vojno in se živi vrniti domov. Videli smo vso bedo, ki jo vsemu živemu prinaša vojna, človeško stisko in bedo posameznika, vojaka, in bedo civilnega prebivalstva: uničena naselja in mesta, pobite vojake in civiliste, posiljene žene in dekleta, zmrcvarjene otroke,... groza me spreletava, ko pomislim na tiste čase. Takratna stiska pa je na drugi strani zbližala mnoge ljudi in mnoge "soborce", ki smo si ostali prijatelji do današnjih dni! Ob tem želim povedati tudi to, da so mnogi nemški vojaki - Nemci, s katerimi sem bil skupaj, bili - kot mi - vrženi v ta morilski ples proti svoji volji, da so se, kot mi, bali za svoja življenja in se bojevali le toliko, da so si ohranjali življenje - vsaj tisti, ki sem jih poznal, z oficirji vred. Morda je to bilo drugače, ko so Nemci zma- govali, po Stalingradu pa je res šlo samo še za ohranitev cele glave in preživetje. Kakšni so bili Nemci tu na Gorenjskem in Štajerskem, pa je bilo že dosti napisanega. Vendar zaradi resnice je le treba razlikovati med frontnim vojakom ("armer Hund") in policijo ter privilegiranimi enotami SS. V 50 vrsticah mi ni mogoče povedati nič o svojih doživetjih v uniformi nemškega vojaka, razen skopih podatkov: v RAD sem odšel februarja 1943 (Mauterndorf), vojaško uniformo artilerca sem oblekel maja 1943 v Ladsbergu, julija 1943 so nas prestavili v Elverum na Norveško, kjer smo vežbali do maja 1944. Invazijo v Normandijo sem doživel na Danskem, zadnje manevre smo opravili na Poljskem in 9. 9. 1944 je bila naša 25. tan-kovska divizija prvi dan na "ta zaresni" fronti. Od takrat (mostišče na Narenin) pa do 12. 5. 1945 smo bili skoraj neprenehoma v prvih bojnih linijah. Pešadtjci v neposredni bližini, artilerci nekaj, kilometrov za prvimi linijami. Kje vse se je "tolkla" naša divizija?Naren, Warszawa, Radom - Visla, Štetin - Ščečin, Politz (Swinemunde), predmestja Dunaja, Brno, Moravski Krumlov. Tu smo dočakali 9. maj, vendar so boji trajali do 12. maja, ko smo se uspeli prebiti k zahodnim zaveznikom. Na koncu smo ostali le še štirje Slovenci iz naše enote. Romali smo iz ujetniškega taborišča v ujetniško taborišče, skupaj štirinajst. To zadnje, štirinajsto, je bilo UNRINO, da smo se zbrani ujetniki iz vseh vetrov Avstrije po hudem stradežu in drugih nevoljah (griža), vsaj malo okrepili. Z velikim transportom ujetnikov sem se v Kranj pripeljal novembra 1945 (skupaj z ostalimi Slovenci - kakih 100); hrvaški domobranci (900) pa so nadaljevali pot do Zagreba. Ves čas vojne nisem bil bolan niti dneva, zdelalo pa me je ujetništvo (Amerikanci). Od doma sem odšel s 55 kg, domov pa sem prišel s 54 kg in pljučno tuberkulozo. A, da sem bil le spet doma! Svoj med svojimi. Žal pa je moj brat Ivo - Jokl žrtvoval svoje življenje za osvoboditev slovenskega naroda in, upam, tudi za to, da bi se kaj podobnega niko-ki več ne zgodilo. In tudi zaradi tega je prav, da mlademu rodu še pravočasno povemo, da vojna ni veselica, temveč trpljenje, kri, smrt in solze! TONE SVETINA Spomini in pričevanja IV Decembra 1942 smo izvedeli, da bodo Nemci v začetku januarja mobilizirali letnike 1923-1925 v nemško delovno službo RAD po treh mesecih pa v nemško vojsko. Skupina mladeničev z Bleda je bila pripravljena, da gremo v partizane. Zapadel je globok sneg. Tik pred mobilizacijo je prišel kurir s Pokljuke in nam povedal, naj se prvemu pozivu za RAD odzovemo, ko bodo mobilizirali v vojsko nas bodo sprejeli v partizane. Tako je v partizane odšel le tisti, kije imel tam sorodnike. Vsi pozvani z Gorenjskega smo se zbrali v gimnaziji na Jesenicah. Od tam je krenil transport. Spremljala ga je policija s policijskimi psi. Spremljali so nas tudi sorodniki, ki so vedeli, da nas proti mednarodnemu pravu, ženejo v negotovo prihodnost, ki se bo končala v svetovni klavnici. Po treh mesecih RAD so nas dodelili v vojsko. Mi smo bili dodeljeni v 6. armado Stalingrajsko, kije imela svoje nadomestne bataljone v Franciji. Vase nas je sprejel vojaški stroj, ki je deloval z vso nemško vojsko enako. Ko smo bili na prilagajanju v Munchnu, smo pri korakanju peli slovenske pesmi, ker nemških nismo znali. Peli smo Hej Slovani, Masirala kralja Petra garda, Terzinko. Nemškemu podoficirju, ki nas je vodil, so pesmi glasovno ugajale, "zehr gut" nas je pohvalil in zahteval, da še pojemo. Takoj ko smo prišli v mesto, smo imeli do 6. - 11. ure izhod, čeprav nismo iznali nemško, smo si lahko ugledali mesto. Vsaka desetina je imela svojo sobo. Tako, da smo dobili dober vtis, kako je izgledala nemška vojska. Težave pa so se kmalu začele za tiste, ki niso znali nemškega jezika. Zaradi slovenščine nismo imeli težav. V nemški vojski sem ostal 7 mesecev, do decembra, ko smo iz Francije prišli nazaj v Munchen, od koder so nas počasi mešali med Nemce in so nas pošiljali na vzhodno fronto v rajon Žitomir, kjer so bili veliki boji in so Nemci imeli veliko izgub. V sedmih mesecih so nas usposobili za fronto po svojem znanem vzorcu. Vzgoja je potekala preko tolmačev, vsak vod je imel svojega prevajalca. Nekaj mesecev smo bili v Belportu, ko pa je kapitulirala Italija, so nas poslali v Grenoble, kjer smo razoroževali italijansko divizijo Savojo, ki se je svoj čas borila v Jugoslaviji. Načrt vsakega Slovenca je bil, da ob prvem dopustu pobegne ali v domovino, na fronti pa k Rusom. Moj cilj je vseskozi bil preživeti vojno in temu cilju sem posvetil vse svoje sile. Zato sem se, če je bilo le mogoče izogibal konfliktom s podoficirji, ki so vodili usposobljeni. Kmalu sem dojel mehanizme, ki so odločali v nemški vojski. Vojska je zahtevala, da si na razpolago slehernemu ukazu, da ne misliš s svojo glavo in da so vse misli volja. Jaz sem se hotel v vojski čim več naučiti. Javljal sem se na vse tečaje za bolničarje in ostrostrelce. Podrejal sem se vojaškemu drilu in disciplini, če je bilo mogoče, pa sem delal po svoje. Kompanijski šef me je vzel za svojega purša, tako da ni bilo treba na popoldanske vežbe in imel sem tudi druge ugodnosti. Izpopolnjeval sem se v francoščini in tudi nemščini. Zato me niso marali podoficirji, ker sem bil ščiten od kompanijskega šefa, kije odločal. Vse, ki so se upirali, so podoficirji nečloveško gonili. To je trajalo tako doglo, dokler eden ni ustrelil oficirja, ki je najbolj gonil vojsko z ostrim nabojem preko glave. Najbrž so dojeli, kaj bo na fronti in prenehali z neumnostmi. Po kapitulaciji Italije so nastali med Francozi nemiri. Civiliste, ki so jih ob tej priložnosti aretirali, so spustili Slovenci. Nekaj Slovencev iz bližnjih garnizij je pobegnilo k francoskim partizanom. Tudi pri nas se je pripravljal pobeg. Govorilo se je, da so kasarne še od francoske vojske minirane. Zato so nas Nemci kot nevarne razorožili in poslali nazaj v Munchen. Tam so nas razdelili med nemške čete, ki so jih pošiljali na vzhodno fronto. Zaradi bolezni matere sem dobil dopust do Celovca, 26. 12. 43 sem bil doma. Čez mejo sem se pripeljal s ponarejeno legitimacijo, na koterije pisalo, da sem letnik 1928, ki še ni bil mobiliziran. Kontroli sem izjavil, da sem bil na delu pri kmetih na Tirolskem. Od doma sem odšel v Prešernovo brigado. V nemški vojski si shajal samo, če si bil dober vojak in odločen strelec, vojska je rabila ljudi, ki se podrejajo in drže disciplino. Glede jezika nas niso omejevali in tudi politično nas niso vzgajali. Prav nič niso skrivali, da smo hrana za topove. Hranili so nas slabo, vendar enako kot vso svojo vojsko. Zato je imel vsak vojak cilj dezertiranje. Kljub temu da je bila zagrožena kazen. Obglavljanje. Zanimivo je, da nas ob prihodu v partizane nihče ni zaslišal in da se Nemci niso posluževali uri-njencev. Tudi v njihovih enotah ni bilo organizirano, da bi izdajali drug drugega, čeprav so fantje govorili vse mogoče. Večina nemških dezerterjev je kmalu dobilo funkcijo v glavnem do četne komande. Zelo redni do bataljonske. Iz KNOJ-a pa so nemške vojake 1947 demobilizirali in večino vrgli tudi iz partije. Nekaj besed za matere z Majskega trga, pa tudi za Alenko Puhar V svojem intervjuju po obisku Slovencev v Argentini (Gorenjski glas, 9. aprila 1991) je Vitomir Gros med drugim o znani slovenski novinarki in borki za človekove pravice Alenki Puharjevi (ki je bila ravno tedaj skupaj s Spomenko Hribar na obisku med tamkajšnjimi rojaki) dejal, da seje »obnašala nerodno, na trenutke celo arogantno« in nato nadaljeval: »Nerodno, ker je na slovenskem radiu dogajanje v Sloveniji primerjala z dogajanji na Majskem trgu v Buenos Aire-su, kar je neprimerljivo (manifestacija ultralevičarskih mater, ki naj bi jim vojska zaprla ali pobila sinove, pa so jih kasneje našli kot komunistične gverilce v raznih krajih sveta). Kdor se majčkeno spozna na politiko v Argentini, ve, da je to nedopustna izjava za demokratično deželo.« Ker podpisani menim, da vendarle »majčkeno poznam politiko v Argentini«, poleg nje pa kar dobro tudi Alenko Puhar, se čutim dolžnega bralcem Gorenjskega glasa pokazati, da je Vitomir Gros Argentino in njeno zgodovino vendarle dojel preveč po svoje. Matere z Majskega trga so svetovno znana humanitarna organizacija, ki je nastala aprila 1977, ko se je na Majskem trgu pred vladno palačo v Buenos Ai-resu prvič zbralo 14 mater, ki so od diktatorja Jorgeja Videle zahtevale pojasnilo, kje se nahajajo njihovi izginuli otroci, oziroma kakšna je bila njihova usoda. Že junija istega leta se je število mater povečalo na 80, danes pa je v istoimenski organizaciji združenih več kot 2000 mater izginulih oseb. O njih in njihovi vztrajnosti (še danes vsak četrtek krožijo okrog spomenika na Majskem trgu in s tem opozarjajo na grozote vojaških diktatur) redno poročajo svetovna sredstva javnega obveščanja, še posebej zahodna, ki jim niti na kraj pameti ne padejo takšne diskvalifikacije, kakršno si je privoščil Vitomir Gros. Del organizacije je resnično prolevičarski (kar pa v demokraciji ne bi smel biti problem), vendar je treba povedati, da je ravno zaradi tega, ker nekatere matere niso znale ločiti politike od humanitarnih ciljev in boja za človekove pravice, že pred leti v gibanju prišlo do razkola, zato danes v Argentini obstajata dve njihovi frakciji. Poleg mater pa imamo še organizacijo babic z Majskega trga, ki iščejo svoje vnuke. Otroke izginulih so pogosto posvojili kar vojaki, ki so sodelovali v krutih čistkah vojaškega režima. Vito-mirju Grosu svetujem, da si na to temo ogleda vsaj dva filma. Prvega - Pogrešani - so posneli v ZDA (govori o podobnem primeru v Cilu), drugega - Uradna verzija - pa kar Argentinci sami. Čeprav razumem njegovo alergijo na levičarstvo, pa mu to ne daje nikakršne pravice, da na tako enostaven način opravi z očitnim kršenjem človekovih pravic, do katerega je prihajalo v Argentini v času vojaške diktature. Po Grosovih trditvah naj bi namreč izginule nato našli kot komunistične gverilce po Južni Ameriki. Po uradnih podatkih pa je v Argentini izginilo vsaj 9000 ljudi, neuradna številka pa se giblje celo med 25 in 30 tisočimi izginulimi. Posebna komisija, ki jo je imenoval bivši argentinski predsednik Raul Alfonsin (prvi demokratično izvoljeni predsednik po vojaški diktaturi), vodil pa jo je svetovno znani pisatelj Ernesto Sabato.je pretresljivo poročilo o grozotah argentinske vojaške diktature objavila v knjigi, ki ima 490 strani in se zgovorno imenuje »Nikoli več«. Hvala bogu, če so se z odkritimi živimi ljudmi vsaj malo (čeprav neznatno) zmanjšale te grozljive številke, ki bi morale biti v naših časih, ko se vsak dan srečujemo z grožnjami po vojaškem posegu toliko večje opozorilo. Vitomir Gros tudi pravi, da je izjava Alenke Puhar nedopustna za demokratično deželo. V resnici je drugače. Ker je na srečo Argentina danes demokratična dežela, lahko v njej ljudje brez posledic govorijo tudi tako, kot Alenka Puhar. Še nekaj let nazaj bi zaradi tega lahko končali v enem od množičnih koncentracijskih taborišč. Da je Alenki Puhar blizu mirov-niški in stoični protest mater z Majskega trga, je popolnoma razumljivo vsakomur, ki je spremljal njeno pogumno javno vlogo v času slovenskega totalitarizma (kjer pa bo zaman iskal ime Vi-tomirja Grosa). Tako kot ona in Spomenka Hribar so tudi matere namreč svoj glas povzdignile v času prevlade diktature, ne pa šele po demokratizaciji Argenti- Zaradi tega mije na moč vprašljivo, koliko je Vitomir Gros Slovencem v Argentini lahko kom-petentneje predstavljal slovensko realnost od omenjenih dam. Na vsak način pa je njihovemu orto-doksnemu delu govoril natanko to, kar si ta želi slišati, čeprav v resnici ne ustreza dejanskemu stanju. Morda so si nekateri Slovenci z njegovimi besedami res lahko pomagali v sedanji krizi, ko so čez noč izgubili sovražnika in se nahajajo v težkem času, saj mora cela skupnost na popolnoma nov način opredeliti slovenstvo v Argentini. Ustvarjanje sovražnika v dolgoletnih zaveznikih, ki zato, ker govorijo odkrito zavestno tvegajo tišji aplavz, tej skupnosti žal ne bo pomagalo prebroditi izredno delikatnega obdobja. Navsezadnje, če bi bilo Grosu res toliko za Slovence v Argentini, kot pravi, ne bi svojega predavanja v Slovenski hiši imeli ravno ob istem času, ko so na drugem koncu Buenos Airesa odpirali razstavo del slovenskega arhitekta Viktorja Šulčiča, ki je nastala kot plod skupnega dela slovenskih intelektualcev v Argentini različnih idejnih in nazorskih opredelitev. Osebno imam preveč rad Slovence v Argentini in preveč cenim njihovo delo, kulturo, skrb za narodno zavest, da bi jih zavajal s slovensko realnostjo. Tudi zato, ker sem v času svojega bivanja med njimi naletel na izredno široke ljudi in vem, da sami najbolj zdravo presojajo slovensko realnost, čeprav je to včasih tudi boleče. Še posebej neokusno pa se mi zdi tukajšnje slovenske politične igre prenašati na buenosaireški slovenski oder in se s tem v resnici igrati s tamkajšnjim občinstvom. Marko Jenšterle judeževa kupčija ni uspela Glas, 5. aprila 1991 Gospod poslanec Liberalne stranke v zboru KS Ivan Mlakar, vaš članek v rubriki Odmevi v časopisu Glas z naslovom: »Judeževa kupčija ni uspela«, me je razveselil in prizadel hkrati. Razveselil zato, ker ste me izzvali in prisilili k pisanju in mi dali priložnost, da javno pojasnim ravnanje socialistov pri delu skupščine. Prizadel pa me je zato, ker velikonočne čestitke in pirhov ne sprejemate kot dejanje civiliziranih ljudi, ki spoštujejo dejstvo, da velika večina Slovencev in s tem tudi poslancev naše skupščine te praznike praznuje. To dejstvo in želja, da mi poslanci vzpostavimo boljše medsebojne odnose, me je vodilo, da se pridružim čestitki. Nikakor pa ni bilo to dejanje spreobrnitev grešnika, kot je menil vaš kolega poslanec. Njemu in vsem tistim, » bi enako mislilitpa le to. Zaradi političnega prepričanja in javnega delovanja nisem grešnik, ki bj se mu bilo potrebno spreobra-čati v času, ko vsi govorimo o političnih pravicah, svobodi mišljenja in demokraciji. Upam, da vam ni cilj, da bomo zopet vsi enako mislili. Nasploh mislim, da nimate sreče z izbiranjem religiozni" pojmov in naukov, saj navajanje Kristusovega evangelija Matej (LK 6, 43-44) ni najbolj primerno za ta naš čas. Premalo Časa je preteklo, da bi že vedeli, ali bo drevo, posajeno v pomladi demokracije, rodilo samo dobre sadove in da je staro drevo rodilo samo slabe plodove. Prezgodaj ]e za sodbo. Menim, da vsako drevo rodi dobre in slabe plodovem upam, da bo na novem več dobrih kot slabih. Socialisti v skupščini nastP. mo ustvarjalno s ciljem uvejlTan-najboljše ideje ne glede na karsko razdeljenost, lo Pu .'^ le pod pogojem, da so utemtjene s prepnujir..... menti. Prav zaradi take usmeritve socialisti nismo predlagal' razrešitve tajnika skupščine. Tudi ob glasovanju za sprejem pobude za razpravo o razrešit* predsednika skupščine gospodo Grosa smo se vzdržali. Ne bom širše utemeljeval naše ravnanje* vendar takšno ravnanje kaze no odgovorno in neodvisno nastopanje socialistov. Preseneča me vaše stališče do proračuna. Verjetno vas predvsem moti, da smo stranke opozicije uspele z neka' terimi zahtevami. Pa poglejmo* kaj smo socialisti zahtevali. Vec sredstev za socialno skrbstvo, socialni program, več sredstev za pomoč brezposelnim, aktivnosti m sredstva za pospeševanj1 drobnega gospodarstva, po¥' tništva in ustvarjanje pogoje*>& zaposlovanje nezaposlenih. te zahteve so naravnane na reševanje problemov, kijih vsi občutimo in predstavljajo kpc»" skrb občanov (brezposelnost je porastu, grozijo stečaji, raste) življenjski stroški, nizki oseD" dohodki, slabe zaposlitvene m<» nosti predvsem mladine). * zumljivo je, da ni mogoče s pr računom občine rešiti vse našite probleme. Izvršni svet je P pripravi predloga Prora„n. upošteval večino predlogov oP" zicije in s tem tudi naše pred \ in če je pri tem uporabil tneto ■ predhodnega razgovora s ^ poslancev, se sprašujem, kaj pri tem moti. Ali dejstvo, dO J izvršni svet sprejel nekatere P bude opozicije (verjetno zat0's. so bile upravičene), ali Pa '' protujete politiki socialnih po" , či, spodbujanja obrtništva, P jetništva, iskanja novih zaP° 0. venih možnosti, skratka nap rom, da pomagamo pomoči t^ trebnim in skušamo v mej j možnosti spodbuditi dfjav" ^ (obrt, turizem, podjetništvo^ lahko ublažijo sedanje stav* ' $0* Glede pogače, ki smo si)0 ^a cialisti odrezali, pa še to\0 podlagi proračuna za let°70()0 smo dobili oktobra 1Ldh'po din in novembra in decempruU 12.500,00 din dotacije. NaPje(0 lagi sprejetega proračuna za 199] bo dotacija mesečno* šala 15.700,00 din. Če orne' samo stroške najemnine 2 yp, store, ki jih stranka uPor /0. boste videli, da pogača m 0 Najemnina skupaj s fp ogrevanja za 64 m JeJ.hruarp znašala 4.311,10 din. FeD%ninO pa je že porasla čista naj Q. za 30 odstotkov inje °T^842,50 škov ogrevanja znašala /• din. Skratka sredstva pr°r" je nam zagotavljajo P0* fr-■• -t^ninih stroškov-^. nam zagoiu»j-j trOšKo*-0, nujnih materialni fne ^ dim, da tasredsTottrdiflhO, vljajo kos potice, konkkrUno Mlakar, temveč^ kije v demokraciji^^ Socialistična strank8 petek, 19. aprila 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN @®mHISy]©IS2GLAS Zadrege z lovskim načrtovanjem Odklanjanje srednjeročnih načrtov jVanj, 16. aprila - Med včerajšnjim sestankom lovcev s predstavni-*' kranjskega sekretariata za gospodarstvo so skušali razrešiti dilemo, ali naj občina sprejme lovsko-gospodarske načrte družin za celotno srednjeročno obdobje ali pa potrdi le letni načrt odstrela d'vjadi. O tem lovci niso dobili točnega odgovora, kmetje pa so spet terjali ureditev nerešenega vprašanja glede povračila škod zaradi divjadi. Vodstvo slovenske lovske organizacije se je že lani dogovorilo s sekretariatom za kmetijstvo ' in gozdarstvo, da bodo njene družine tudi za novo srednjeročno obdobje izdelale lovsko-gospodarske načrte. Medtem ko so pripravljali zahtevne dokumente, je ta sekretariat priporočil občinam, naj teh načrtov ne sprejemajo zaradi predvidenih sprememb v novi zakonodaji. Tako so tudi na Gorenjskem nastale zadrege v uveljavljeni praksi, kot je na-glasil Branko Galjot iz Gorenjske lovske zveze, da občine potrdijo njihove petletne načrte. Le-te so namreč osnova za potrditev letnih načrtov odstrela, na osnovi katerih poteka lov y Posameznih loviščih. Lovci bi se namreč radi izognili morebitnim prepovedim lova, do katerih bi lahko prišlo zaradi nes-Piejetih planov. Obenem bi radi preprečili nered pri lovu zaradi neplanskega dela. Večina razpravljalcev iz lovskih vrst, med njimi tudi Jože Šašelj iz kamniškega Kozoroga, je ugotovila potrebo po načrtovani dejavnosti, saj slednje terja od njih še vedno veljavni lovski zakon. Le predstavnik Lovske družine Šenčur je predlagal, naj s sprejemom srednjeročnega lovsko gospodarskega načrta ne hitijo zaradi pričakovanih sprememb v lastnini zemljišč, saj lovske površine ne bodo ostale enake sedanjim. V to smer - namreč v prostor in usklajevanje interesov med uporabniki prostora - je krenila nadaljnja razprava, v katero so se najprej vključili kmetje. Predstavniki Kmečke zveze so naglasili, da hočejo odslej več vpliva na lovstvo, zlasti pri plačilu škod zaradi divjadi. Kot je zahteval kmet Jerič s Štefanje gore, naj vse škode v prihodnje ocenjuje neka neodvisna komisija, ki bo odmerjala pravične odškodnine. Le-te naj upoštevajo tudi vrednost kmetovega dela, je še menil predstavnik kmetijske zadruge iz Cerkelj. Do problemov z divjadjo je privedlo naseljevanje neavtoh-tonih vrst živali, je ugotovila predstavnica kmetijske svetovalne službe, ki je opozorila na nujnost upoštevanja normativov o številu divjadi glede na velikost prostora. Lovec in gozdar Jurij Skuber pa je zadel že-bljico na glavico z zahtevo po biološki usklajenosti načrtov vseh uporabnikov. Dokler ne bo ravnanje tako lovcev kot kmetov in gozdarjev spoštovalo zahtev narave, se bo vznemirjanje navad posameznih živalskih vrst odražalo tudi v povečevanju škod zaradi divjadi. Ob koncu sestanka so predstavniki šestih lovskih družin iz kranjske občine izročili sekretariatu za gospodarstvo izdelane srednjeročne plane, v katere bodo pozneje vgradili predloge drugih uporabnikov prostora. Letne načrte odstrela divjadi pa naj bi tako kot doslej potrdil poseben koordinacijski odbor v občini Kranj. • Stojan Saje Kmetijski nasvet Siliranje trave in silirni dodatki le£, -pi1 u.ri. kmetijske zemlje predstavlja travinje daleč največji de-°PrederVl- Pomen' toreJ najpomembnejšo kmetijsko kulturo in letnem 8'avno kmetijsko usmeritev pri nas - živinorejo. V po-travin: obiu krmimo zeleno krmo v hlevu ali pa izkoriščamo za zjJ* ? pašo» kar je tudi najcenejši način prehrane živine. Krmo Glede » onzerviramo v obliki sena ali silaže. tenden a narav.ni potencial in obseg travinja, klimatske razmere in sp0(j e .razvoJa govedoreje v Sloveniji, se uvršča siliranje med go-n°'ničnne i naeme konzerviranja travinja, če že ni celo najbolj eko-u»e z „?.' Sloveniji siliramo vse več trave pa tudi voluminozne kr-katerjJlv; Kakovost silaže narašča, pojavljajo pa se nove rešitve, nju, C,'J je izboljšati kakovost silaže in olajšati delo pri silira- Za prehrano govedi, posebej se krav molznic, je izredno pomembna kakovost travne sila-2e- Za pripravo dobre travne si-laž.e pa moramo upoštevati nekaj pravil: • Pravilno in pravočasno gno-le»»ie - predvsem za dušik je va-žno, da ga dodamo vsaj sest tednov pred spravilom. • Pravočasna košnja - s pravočasno košnjo lahko največ vplivamo na kvaliteto travne silaze. Najugodnejši čas za spravilo ko so trave v fazi bilčenja d° začetka latenja. Ta faza nastopi proti koncu prve in v dru-& dekadi maja. Zavedati se m°ramo, da kasneje trava za-Cne hitro izgubljati hranilne &vn°vi, delež bili se povečuje, ;ar vse vpliva na slabšo hranil-J° vrednost silaže, slabše tlače-*Je m večjo možnost pregrevala silaže po odprtju silosa. • Primerna sušina silaže - tra-\° moramo pred siliranjem oeino oveneti. Silaža naj vse-°uJe od 30 - 45 odstotkov suhe snovi. Take silaže govedo po-*re več kot zelo mokre silaže. « silaže, ki vsebuje nad 30 odstotkov sušine se tudi ne izceja Sllazni sok. • Silos napolnimo čim hitreje. Realno je, če silos napolnimo v 24 urah. • Dobro tlačenje silaže - koristi silos tlačimo s traktorjem, stolpnem silosu pa poskrbi-"J° za tlačenje predvsem ob slenah in na vrhu. • Silaža lažah iz silosa cedi silazni sok, ki ima visoko hranilno vrednost in ga je smotrno pokrmiti. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi ta sok prosto iztekal iz silosa. Silazni sok se ne pojavi, če je delež sušine nad 30 odstotkov. Ti dodatki pa so tudi korozivni, zato zahtevajo pazljivost pri ravnanju z njimi ter ustrezno zaščito ljudi in mehanizacije. V zadnjem času se pojavljajo tudi silirni dodatki na bazi mle- čnokislinskih bakterij (Sila 77, Bonsilage 50, Biomaks). Njihov princip delovanja je podoben kot pri dodatku na bazi organskih kislin. Prednost je v tem, da niso korozivni. Dejansko vrednost silirnih dodatkov na bazi mlečnokislinskih bakterij pa bo potrebno v praksi še preizkusiti. dipl. ing. Franc Pavlin Kmetijski zavod Ljubljana, Enota Kranj • Neprodušno zapiranje in ob- I ..e-^cTAD težitev silosa - to je potrebno, |, MtOtlAH da preprečimo dostop zraka in I kvarjenje silaže. °'iaža no* *en,1ie - nri l "f bo "mazana od ?ne »menicin 8rablJenJu f-2en»ljc• nSJ matl zemlJe' ker lJlVe baktSfejo v silažo škod- n "ileka kakovost silaže Uporaba silirnih dodatkov Pri siliranju smo zaradi krajšega časa venenja trave manj odvisni od vremena kot pri spravilu sena. Večkrat pa se zgodi, da nam v času siliranja vreme ponagaja. Znajdemo se v zagati, ker imamo silos odprt, a še nenapolnjen, trave pa ne moremo ustrezno posušiti. Veliko vode v silirni masi pospešuje delovanje tistih vrst bakterij, ki močno prevrevajo ogljikove hidrate v ocetno kislino, kar negativno vpliva na zauži-vanje take (t. j. mokre) silaže. Prav tako se v takih silažah tvori maslena kislina, ki tudi negativno vpliva na kakovost silaže. V takih primerih si lahko pomagamo s silirnimi dodatki, ki jih dodajamo silažni masi med siliranjem. Ker je poraba silirnega dodatka relativno majhna (3 - 6 l/t silaže) ga moramo med silažo enakomerno porazdeliti. Večina dodatkov je narejena na bazi organskih kislih, ali pa so to same organske kisline, predvsem mravljična in propionska kislina. Nekaj teh dodatkov se da kupiti tudi pri nas (npr. Ensi-max in Alfamax), v tujini pa je teh še več (npr. Luprosil). Silirni dodatki omogočajo hiter padec pH silaže na vrednost okrog 4,0 ter ugodno sestavo organskih kislin v silaži. Nekateri dodatki tudi zaščitijo beljakovine pred razgradnjo v vampu, ter tako omogočijo njihov boljši izkoristek. Pri uporabi silirnih dodatkov pri mokrih silažah pa moramo biti pazljivi, ker se pri takih si- Časopisno založniško podjetje Kmečki glas izdaja poleg časopisov tudi strokovne knjižice za izobraževanje. Poglejmo, kakšne so njihove cene! ___ naslov knjige cena (v din/kg) Prehrana goved Bolezni goved Kemična sredstva za varstvo rastlin Kmetijski priročnik 1991 Računalnik v kmetijstvu Govedoreja Pridelovanje krme Zdravstveno varstvo drobnice Odgovornost in jamstvo Higiensko pridelovanje mleka Krompir S soncem do kakovostne krme Tablice za kubiciranje lesa Gnojila in gnojenje Prehrana in krmljenje prašičev Mastitis pri kravah Pšenica Ovčereja Splošna prehrana živali 540,00 210,00 400,00 250,00 130,00 150,00 150,00 110,00 110,00 110,00 110,00 60,00 150,00 130,00 130,00 110,00 130,00 130,00 110,00 • • • Poklicali smo v Mercator-Mesoizdelki in povprašali, kako je z odSm "cenami za živino. Janez Cuderman nam je povedal, 5a pri cenah sprememb ni in daje tud. s.cer ponudba precejšnja. Do "rvcvp^imn" stare cene! Pa "osvežimo" stare cene MPG - mlado pitano govedo kakovostni razred__živa teza 28,50 25,00 23,00 21,00 cena (v din/kg) meso extra I II izven 50,90 44,65 41,10 37,50 Starejše govedo kakovostni razred cena (v din/kg) živa teža omeso I II III izven 15,70 13,10 11,80 10,50 30,20 25,20 22,70 20,20 . i ^tMnnP cene živine veljajo tudi v drugih slovenskih E^l^^ko^oen. imajV.e Košaki Maribor kjer od-klavnican > c J d tra kakovostnega razreda po 30 H^SSSS&R .e«. govedo prvega razreda po 27 di-Jarici, drugega po 24,60 dinarjev itd,_ Enomesečna "zamrznitev" Čeprav je bilo po "grmenju", kije zaradi zahteve kmečke zveze po zamenjavi kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca več kot teden dni pretresalo Slovenijo, pričakovati hudo nevihto ali vsaj močno deževje, pa se je tudi tokrat izkazalo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Ponedeljkov pogovor, ko se je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sestal s predstavniki kmečke zveze, Demosa in s "spornim " ministrom, bi lahko označili kot kompromis, ki bo obema stranema, vladi in kmečki zvezi, omogočil, da v enem mesecu trezno (in z ohlajenimi glavami) premislita, kako ukrepati in kaj spremeniti. Zahteva kmečke zveze po zamenjavi ministra je za en mesec "zamrznjena", v tem času naj bi minister dr. Osterc pripravil predlog za reorganizacijo sekretariata, svet Demosa naj bi še ta teden obravnaval vprašanja, ki zadevajo kmetijsko politiko, premier Peterle pa pripravil pogovor z ministri, katerih delo je posredno ali neposredno povezano z uresničevanjem kmetijske politike. Grožnja, da bo kmečka zveza izstopila iz Demosa, če jo oblastna koalicija ne bo podprla pri zahtevi po zamenjavi ministra, se (vsaj za zdaj) ni uresničila, bila pa je tudi malo verjetna, saj bi povzročila resno vladno krizo in to v času, ko vlada nima časa, da bi se pretirano ukvarjala sama s sabo, ampak ima dovolj drugega dela. Enomesečna "zamrznitev" je tudi za mesec odložila razpravo o "rekonstrukciji" vlade oz. o zamenjavi nekaterih ministrov, ki jo bo tudi treba začeti. Predlog za zamenjavo ministra za informiranje Staneta Staniča (zamenjal naj bi ga Jelko Kacin) je verjetno le uvod v nekatere vladne spremembe. Ponedeljkov pogovor je tudi dokaj jasno razkril, da zahteva po zamenjavi kmetijskega ministra ni samo posledica čedalje slabših razmer v kmetijstvu, ampak tudi strokovno-poli-tičnih razhajanj kmečke zveze in kmetijskega ministrstva (predvsem glede nadaljnje usode družbenih posestev) in nezadovoljstva nad učinkovitostjo Peterletove vlade - ne samo na kmetijskem področju, temveč tudi na drugih. Zanimivo je tudi, da zahteva kmečke zveze med članstvom ni bila tako soglasno sprejeta, kot so morda nekateri pričakovali. Celo nekateri ugledni člani stranke, ki so v ožjem ali širšem vodstvu (Mihaela Logar, Janez Žampa, Ivan Pučnik) se niso povsem strinjali z zahtevo; povedati pa je treba tudi to, da je celo predsednik stranke Ivan Oman na seji izvršilnega odbora, na kateri so sprejeli zahtevo po zamenjavi ministra, imel drugačen predlog, in sicer, da ministra ne bi zamenjali, ampak le zahtevali okrepitev ministrstva. • C. Zaplotnik AA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA po SkOFJA LOKA ABC POMURKA, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje Škofja Loka, p. o. objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnega lokala BISTRO PLANINA, Trg Prešernove brigade 8, Kranj, v izmeri 146,84 m: po izklicni ceni 2.650.000,00 din. Licitacija bo 23. 4. 1991 ob 8. uri v mali sejni sobi podjetja na Kidričevi c. 54, Škofja Loka. Informacije dobite po telefonu št. 064/631-261, int. 58 ali 064/632-609. Ogled lokala je možen danes, v petek, 19. 4. 1991. Udeleženci morajo pred dražbo položiti kavcijo v višini 10 %| izklicne cene. koruza 3,80 din/kg AGROPROMET - PLEVEL CERKLJE Ul. 4. okt. 10, tel.: 42-366 večjo količino dostavimo na dom! Ostala ponudba: • krmila za molznice 5,40 t krmila za nesnice 6,20 • sončnične tropine 3,90 • živinska sol 4,50 • bro-finišer 7,60 1ZBERIT IVI MER C A TOR - IZBIRA Trgovsko podjetje, d o, o. KRANJ Delovni čas v naši diskontni prodajalni pri železniški postaji v Kranju smo prilagodili vašim željam in sicer vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska! LESNA INDUSTRIJA bor loiko Tel : 063 731-131 Fax: 063 731-141 30 od10.4.'9l do 10.5/91 POPUST NUDIMO ZA PREDPLAČILA VSEH NAŠIH PROGRAMOV V TOVARNI ALI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NUDIMO MOŽNOST PLAČILA V TREH DELIH MONTAŽA IN DOSTAVA ZA NAKUP NAD 25.000,00 DIN POSEBEJ PRIPOROČAMO PROGRAM A L E A - PRVI NOSILEC KVALITETNE BLAGOVNE ZNAMKE i>*„i * njo smo se pogovarjali po tekmi z ekipo Jedinstva, ki se je z rezultatom 3 : 1 za Blejke. Bi lahko ocenili igro in rezultate vaše ekipe v letošnji tekmovalni sezoni? Nada Domitrovič: »Pred sezono smo planirali uvrstitev nad prvo polovico lestvice v ligi. Svoj cilj smo tudi uresničile z doseženim tretjim mestom. Obe ekipi, ki sta uvrščeni pred nami na lestvici, sta v boljšem položaju predvsem zaradi večjega števila igralk, ki jih imajo. Vendar pa je treba priznati, da sta bili obe ekipi letos tudi boljši od naše.« Kakšno je vzdušje v vaši ekipi in sodelo-N«da "rT^. ^ vanje s trenerjem? n ček, nai$ 'trovl*: >>Naša ek'Pa Je Prva- ki J° trenira Jože Bre-i Pr'jatel t[ener' m t0 uspešno, že drugo sezono. Med nami vlada tudi m h odnoS- Ze'° smo zadovoljne z njim. Seveda se to po-e 'grati Pn. '8ralkami. Vse probleme sproti razrešujemo. Trudimo Persnekl"0' kot kolektiv.« 8 tekmovanVa>ekipe V nas,ednJ' s*20«1'ln možnosti za uvrstitev v višji metlerJa am^°mitrov'č: »Če bomo vztrajale in če bomo imele istega „ ?nJkata dv • ' da bi bila naša uvrstitev lahko višja. Trenutno nam več m„ ■ '8ra'ki. Če bi imeli še dve dodatni igralki, bi to pometo A,isesMay in bo'Jšo igro-« iv^1? Igralk* 2 oceno' da ie ena od od,lk vaSe lgre izredna °°rbe-Domitrovič: Nad, o —cga no ------>y^e strinjam. Borbenost je posledica vzdušja. slak' Je možn116!!3 Za vzdu5Je in igro je dobro ogrevanje. Če se ekipa e- Tudi s h SSV?J° borbenostjo igro izboljša, če gre v začetku ^*ko bj £kujanje občinstva je izredno pomembno.« sr ^»da n°CeniU ^J® "gro? Ste zadovoljni i^nje i„..T,0n,itrovič- ■- 5Po •jv. igrair. -----• »Vedno je lahko boljše. Igram na poziciji a Je kai v^x " b,okerke. Mislim, da bi ravno na bloku lahko nare-VašT č><< NadeaaSbic!ie v odbojki? ra?rt°m ne"hmitir0vic: človek ne bi bil ambiciozen, se s tem %T,§1iala n',UkvarJal- O tekmovanju v kakšni drugi ekipi nisem »i&e Brani^o°xLgranJu odbojke kje v tujini. Če bi igrala v ekipi to.j1 >' bi Da 'Ka' Mislim, da nisem dovolj dobra, da bi lahko igrala z JC* peten,!i-,enkrat proti njim.« *e"»elj, foto; J. ftgler JjatonobKrki ^\T'f"0staPire,ap"HKolesarsko društvo Krka Novo mesto, odbor za Vem' kl bo'5 m • m razpisal mali in veliki kolesarski maraton ob Riestu. ' Ja s kartom in ciljem pred športno dvorano v No- Cu**0!^ P^'hh!3 marat°na bo dolga 80 kilometrov, proga malega l>Jo snrjI« ki jih ve !kllometrov. Na maratonu lahko sodelujejo vsi ^eiftObne nrpv • or8an'zirano rekreativno kolesarjenje in se ču-!p KeUdeležiti m," Podpisano progo. Otroci mlajši od 14 let se r bo ma,„. arat°na le ob spremstvu staršev oz. polnoletne ose- marat 1, ^Poštovati " polekal ob normalnem prometu, bodo kolesarji fejerij deleženci boCHestn.°Prometne predpise in navodila organizator-na danV sk"pine ° 8 e na starost in fizično pripravljenost razpo- lh: dn ,c. Za maraton ~„ u^j________■ __i: „ , P^reditve^s maraton Pa bodo organizatorji sprejemali prijave %?a Ude'eženra maja' od 7- do 9- ure na-štartnem prostoru. Starih u^ratona na ga maratona znaša 70 din, za udeleženca ve-?a elezenci Da dln- Za kolesarje bo start ob 9. uri po skupi-DoteW r^[ajjna S''J PrisPet' najkasneje do 14. ure. :k prireditve bodo skVbela vozila organizaVorja, re- serv ?ise' in" nS zd.ravstvena služTarUdeleženclkr'bodo upošte- mest0. ure, bodo prejeli spominske enci in' -----i'J""« " osvežilne napitke, na cilju pa za ^organizatorji bodo zavarovani pri Zavarovalni- zaigral pihalni orkester jeseniških železarjev, navzoče, predvsem pa slavljence, pa so pozdravili in jim čestitali: predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar, predsednik smučarskega kluba Raj-ko Oman, predsednik Zveze te-lesnokulturnih organizacij Jesenice Janez Štojs, predsednik krajevne skupnosti Mojstrana Pavel Krznarič, spregovorili pa so tudi predstavniki Smučarske zveze Slovenije in direktor naših alpskih reprezentanc Tone Vogrinec. Mojstrana ima bogato smučarsko tradicijo, saj so v Mojstrani doma številni nekdanji člani državnih smučarskih re- prezentanc: Zdravko Hlebanja, Lidija Pšenica, Mara Rekar, če omenimo le nekatere. Zato je bilo veselje Mojstrančanov ob izjemnem uspehu mladega Jureta Koširja še toliko večje. Poraja pa se tudi upanje, da se bo v kraju nadaljevala tradicija smučarskega športa. Jure Koširje dejal: »Moj rezultat je rezultat trdega dela, vendar, če ne bi bilo ljudi, ki so mi stali ob strani in mi pomagali, ne bi imel te kolajne. V imenu prijateljev in v svojem imenu se vam zahvaljujem za spodbudne besede, kajti veliko lažje je tekmovati, če veš, da je za teboj množica, ki te spodbuja in bodri...« • D. Sedej Vabila, prireditve Tek trmastih - Klub trmastih iz Preddvora organizira to soboto, 20. aprila, prvi tek trmastih. Start bo v športnem parku Rapa na Visokem pri Kranju. Otroci bodo tekmovali v dveh kategorijah na 3-kilo-metrski progi, moški v štirih in ženske v dveh kategorijah na 11 in 21- kilometrskih progah. Na startu teka se je moč prijaviti za tekmovanje v soboto med 11. in 13. uro, ob 13. uri bo start otroškega teka na 3 kilometre, ob 14. uri bo start malega maratona na 21 kilometrov, ob 14.10 pa bodo startali tekači na enajstkilometrski progi. Štar-tnina za odrasle je 200 dinarjev, za otroke pa štartnine ni. Najboljši bodo prejeli pokale, prvi trije v vsaki kategoriji pa medalje. Organizator ima pripravljenih več kot 300 praktičnih daril. Vsak udeleženec bo dobil tudi spominsko majico. • V. Stanovnik Rokomet - V dvaindvajsetem kolu slovenske rokometne lige za moške igralci Preddvora gostujejo pri ekipi Ormoža, igralci škofjeloškega Šeširja pa doma gostijo ekipo Emens dola. Tekma bo v soboto ob 20. uri v hali Poden. Rokometašice Kranja v II. ZRL v soboto doma gostijo ekipo Lokomotive. Tudi rokometašice Alplesa v prvi slovenski ženski rokometni ligi zahod igrajo to kolo doma in sicer z ekipo Krima. • V. Stanovnik Zbor preddvorskih strelcev Preddvor, 16. aprila - Člani strelske družine "Tugo" iz Preddvora se bodo zbrali v petek, 19. aprila 1991, ob 17. uri na strelišču v Dragi nad Novo vasjo. Na občnem zboru nameravajo pregledati rezultate dela v minulih štirih letih. Večina izmed približno 50 članov je bila najbolj dejavna pri strelskih tekmovanjih v kranjski občini ter prireditvah gorenjskega in republiškega pomena. Strelci iz Preddvora bodo spregovorili tudi o aktualnih vprašanjih in si začrtali naloge za prihodnje. • S. Saje Dnevnikov kros v Domžalah Atletska zveza Slovenije, Neodvisni Dnevnik in Atletski klub iz Domžal vabijo na šesti spomladanski kros, ki bo jutri, v soboto, 20. aprila, v športnem parku v Domžalah. Kot vsa leta doslej bo Dnevnikov kros v kategorijah učencev od 5. do 8. razreda osnovnih šol ter v kategorijah dijakov vseh štirih letnikov srednjih šol veljal za naslove slovenskih šolskih prvakov, letos bo tudi moštveni seštevek za prvaka med šolami, manjkali pa seveda ne bosta tudi odprti kategoriji članov in članic. Posebna novost letošnjega Dnevnikovega krosa bo v tem, da bo to prvič tudi odprto prvenstvo regij "Alpe-Jadran" in zato se obeta seveda tudi mednarodna udeležba. Posebno kategorijo bodo tudi tokrat imeli pripadniki JLA, med katerimi bo nekaj znanih mladih tekačev, ki so sicer aktivni atleti. Jutrišnji Dnevnikov kros v Domžalah se bo začel ob 11. uri, več informacij pred tekmovanjem pa lahko dobite na Atletski zvezi Slovenije (telefon: 329 - 760 pri g. Francu Mikcu) ali pri Atletskem klubu Domžale (telefon: 721 - 022 g. Marjan Omerza). (mp) Pomoč gorskim reševalcem in še komu < Škofja Loka, 12. aprila - Pred kratkim je pri Planinski zvezi Slovenije, Odboru za založništvo, izšla knjižica z naslovom Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza. Priročnik je napisal James A. VVilkerson s sodelavci, izšla pa je v VVashingtonu leta 1986 pri založbi The Mautineers Books. Prevedel jo je Pavle Šegula, knjiga pa je ena najboljših s področja preprečevanja, prepoznavanja in prvi pomoči pri podhladitvi, omrzlinah in drugih poškodbah zaradi mraza. Tematika spada med zelo komplicirana področja medicine, vendar pa bodo spretno napisano knjižico lahko koristno uporabili tudi laiki. Slovenska gorska reševalna služba je vedno stremela za tem, da so se člani seznanjali z najnovejšimi raziskavami s področja gorskega reševanja in tudi prevod te knjižice je dokaz več za to. Ob tem je treba dodati, da ameriška založba ni ob prevodu zahtevala nikakršnih dajatev. • V. S. Naklo igra v Dekanih Kranj, 18. aprila - V slovenski nogometni ligi igrajo Živila Naklo v nedeljo z Jadran Lamo v Dekanih. V območni nogometni ligi igra Sava Kranj ob 16.30 s Primorjem, Triglav pa ob isti uri s Svobodo, Jesenice pa so proste. V slovenski mladinski ligi gostuje Britof v Kopru, v območni mladinski ligi pa igra Triglav v nedeljo ob 14.30 s Primorjem, Jeseničani pa igrajo v Dekanih. • J. K. P0TAPUASKA S0LA organizira ADRIANA - DC Informacije tel.: 064/311-272 od 8. - 9. ure in od 13. -15. ure VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ IN VZGOJNOVARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI KRANJ VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1991 Obveščamo starše, da lahko do 1. 6. 1991 PRIJAVIJO PREDŠOLSKE OTROKE za naslednje oblike predšolske vzgoje in varstva v WO KRANJ in WE pri OŠ. 1. JASLI (od 12. do 24. meseca) 2. VRTEC (od 2. do 7. leta) 3. POPOLDANSKI ODDELEK (od 2. do 7. leta) v vrtcih: TUGO VIDMAR, MOJCA Vpsi otrok za WO Kranj in za nekatere WE pri OŠ Simon Jenko, Primskovo in Kokrica) bo v vrtcu NAJDIHOJCA (pedagoška služba), KRANJ, Nikole Tesle 4. PRIJAVE ZA VPIS lahko dobite in izpolnite vsak PONEDELJEK od 8. do 12. ure, ob SREDAH in ČETRTKIH od 12. do 16. ure. Vpis otrok v druge oddelke vrtcev pri OŠ bo v upravah centralnih šol. INFORMACIJE o vpisu dobite po telefonu 324-769 ali 325-696. Obvestila o sprejemu otrok bodo starši dobili domov do 15. julija 1991. Vpisnina je 50,00 din. SALON POHIŠTVA Želite opremiti stanovanje, poslovni prostor ali lokal? PRIDITE V RADOVLJICO V HOTEL GRAJSKI DVOR od 17. do 25. aprila 1991. vsak dan, razen nedelje, od 10. do 19. ure. Tel.: 75-585 Lesna industrija Idrija ArtTex d. o. o., Ljubljana Pohištvo • sedežne garniture • svetila • zavese, prti, posteljnina • pregrinjala, preproge Čakajo vas nizke cene in lepo pohištvo! ss zavarovalnica triglav, d. d. u^ana \jNf OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ, Oldhamska 2 objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za opravljanje naslednjih del: — sklepanje premoženjskih zavarovanj, zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij v zastopu PODNART. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri (V. oz. IV. stopnjo), — eno leto delovnih izkušenj, — starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok), — veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi, — da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje, napisane lastnoročno, pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, Oldhamska št. 2. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. LETOVANJA 91 ŽE V PRODAJ! potovalna ASmmi agencija ALPETOUR 7 dni: STRUNJAN, LANTERNA, PULA, SELCE, LOŠINJ, PAG, MURTER, ZADAR, VODICE, 7 dni: KRIŽARJENJA PO JADRANU 8 dni: ŠPANIJA Informacije in prijave: Poslovalnice KRANJ 064/211-083 ŠKOFJA LOKA 064/621-755 RADOVLJICA 064/74-621 TRŽIČ 064/52-370 ur> ur> iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii KDAJ JE URA LAHKO NAJKRAJŠA? KJE JE 60 min. ENAKOVREDNIH 420 min.? V salonu GflenJerO^c ou ESMA PLANINŠEK, STARA CESTA 15, KRANJ, tel.: 218-323 1 ura telovadbe pri nas odtehta 7 ur redne telovadbe, pri tem se izboljša prekrvavitev telesa • krepi celotna muskulatura • izboljša gibljivost vseh sklepov SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO! založba borec Ijubljana mlklošičeva 28 z> ZALOŽBA MLADIKA Šubičeva 10 Ljubljana vabi k sodelovanju, za prodajo tržno zanimivih propagandnih artiklov, pogodbene sodelavce in sicer: - IZKUŠENE PRODAJALCE ZA OBMOČJE SLOVENIJE, - ORGANIZATORJA PRODAJE Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami trgovskega potnika. Honorar ni omejen in je odvisen od učinka. Pisne ponudbe pošljite na naslov Založniško podjetje MLADIKA p. o. Ljubljana, Šubičeva 10, Ljubljana. Telefonske informacije na številki 213-888. mm: Spori [pri 60 V I N A j KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 novo • novo • novo • novo • novo* novo ^ # Trgovina za ŠPORT, LOV, i......■■ i, iil^ RIBOLOV IN PROSTI ČAS KRANJ, Reginčeva 6 Ll KH H 1 VELIKA IZBIRA - KONKURENČNE CENE Odprto: od 9. - 19. ure, sobota od 9. - 12. ure OTVORITEV BUTIKA #//7. MODNA REVIJA 64228 Železniki, telex: 34-557 Yu alples, tel.: 064/67-121, telefax 064/66154 !ftek, 19. aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN GLAS MALI OGLASI ^l§217-960 Cesta JLA 16 j^AgATI STROJI C0r9n°rdn- °.eni prodam KOSILNI--^f2^lJlMuta_^0-144 5973 ^■•"PRAlNI STROJ Candy75, dtn?nw Stanju- Cena 1°00,00 nformacije na « 323-932 i * J ROBINSON \ club TRŽIČ I J tel.: 52-266 V četrtek, 25. 4., koncert skupine ĐAVOLI 5985 «ie nlLr St,ar barvni TV Gore-d8|J|nsko upravljanje. « 5988 Prodam VIDEOREKORDER Sony. Plačilo možno na 2 obroka. « 327- 654_6016 Prodam barvni TV, VIDEOREKORDER Fisher in HI-FI stolp. « 328- 361 ** 6035 CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA Stara Loka 31 Škofja Loka Opisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: ■ a imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 le* delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o ^polnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po javi na gornji naslov. Delovno razmerje sklerffcmo za ne-oiočen čas s polnim delovnim časom. O rezultatih razpisa °omo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. ISTANBUL Nekdanja prestolnica bizantinskega in Romanskega cesarstva - mesto z največ imeni. ,2 Ljubljane v Istanbul štirikrat v tednu, vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. UUR??AAkClJE IN REZERVACIJE: ADRIA AIRWAYS, GOSPOSVETSKA 6 V ouJANI. VOZOVNICE TEL.: 061/313-312, KOMPLETNI IT, PROGRAMI "A TEL: 061/302-030, 318-657 IN PRI VSEH POOBLAŠČENIH TURISTIČNIH AGENCIJAH. " ADRIA AIRWAYS tmmm«mtmmtttmm>mf* UMTEGRAL Avtobusni promet, delavnice In turizem Jesenice, p.o., Jesenice, Titova 67 Telefon: 064/81-881, 2iro račun: 51530-601-12760 gabimo vas, da nas obiščete v našem servisu. v letošnjem letu smo razširili svojo ponudbo: prodaja vozil h Programa VW - audi p*g nakupa novih vozil tudi nakup vozil po sistemu sta-■° za novo Jefvis za vozila tt Pi-ograma VW - audi Serv unofln'h 9aranciiskem in izvengarancijskem roku; poleg y unin cen ponujamo tudi možnost plačila na 3 ali 6 ycev Po ugodnih pogojih •ovselvV0Zi' volkswa9en in audi, odločite se za Integra-dirno ™IS na pšenicah in nam zaupajte vaše vozilo. Nu-zadolao-V,eč kot samo po':)ravil0 " prevzeli bomo skrb avtomobila ^Sk° d0b°in Dreznibno delovanje.vašega Vaš avto v dobre roke -servis INTEGRAL Jesenice! Prodam nov, še nevzidan, ŠTEDIL-NIK, za kuhanje in centralno ogrevanje (2 plin, 2 elektrika), 15 odstotkov ceneje, « 47-470 6045 Mizarsko SKOBELNO GLAVO, 310 mm, z nastavkom za krožno žago, prodam, « 631-780_6072 Stabilni VRTALNI STROJ, glava 16 mm, nov, prodam. Cena po dogovoru. Ivo Smid, Bodovlje 19, Škofja Loka_6135 Prodam nakladalno PRIKOLICO SIP Pionir 17. Ribnikar, Golnik 32 _6173 Ugodno prodam kakovostni GLASBENI CENTER Samsung, na daljinsko upravljanje, star 7 mese-gevjg 218-533 6184 Prodam VIDEOREKORDER Gorenje, star 6 mesecev. « 215-701, zvečer_5908 Novo rotacijsko KOSILNICO 135, ugodno prodam.« 52-124 5972 MOTORJI KOLESA Prodam dobro ohranjen APN 6, letnik 1985. Cena 6.000,00 din. Lu-žan, šorlijeva 3, Kranj, « 218-211 Ugodno prodam KOLESA - 2 x BMX, 1 x Ponv in 1 x Ladv. « 327-654_6015 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250. Cena 1.200 DEM. « 323-335 Prodam MOTORNO KOLO BT 50, z nekaj dodatne opreme, letnik 1987, malo vožen, « 83-673 6022 Prodam AVTO MATI K, letnik november 1989, z mnogo dodatne opreme, za 650 DEM ali 9.100,00 din in otroško dirkalno KOLO, na 5 prestav, za 850,00 din. « 216-903 Prodam moped APN 7, letnik 86 za 800 DEM in dirkalno KOLO na 10 prestav za 200 DEM. « 81-991 jezikovno izobraževanje- iUMMER CAMP julija in avgusta v QQ|jJ||^J^| ZA OSNOVNOŠOLCE OD 3. RAZREDA NAPREJ. STARŠI! NAJ VAŠI OTROCI PREŽIVIJO POČITNICE DRUGAČE - 10-dnevno bivanje v mladinskem hotelu - 40-urni tečaj angleščine ali nemščine, tenis, planinarje nje, kajak, kanu, pikniki... PRIJAVE SPREJEMAMO DO KONCA APRILA! Informacije med 9. in 13. uro po tel. (061) 721-026 Prodam originalni NAKLADAČ^a Traktor Ferguson 533. « 801 -386, zvečer 6192 Ugodno prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 165. Demšar, Log 3, Škofja Loka, « 65-489 6200 Prodam nov prevozni MOLZNI STROJ Vitrex Virovitica in vodno ČRPALKO z motorjem. « 68-217 _6231 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP, disk 165, 4 diski, stara 2 leti, v okvari. Alpska 70, Lesce, « 74-085_6245 Prodam enoredni PLETILNI STROJ Empisal. Cena 1.200 DEM. Prestor, Zg. Brnik 138, Cerklje, « 42-738_ 6251 Prodam TRAKTOR Ferguson 35, v nevoznem stanju, bočno KOSILNICO, NAKLADAČ, ELEKTROMOTOR, 3 kVV in GARAŽNA VRATA. Matija Viharnik, Zadružna 1/a, Kranj_ 6255 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje 411. Peric*, Kidri-čeva 45, Kranj_6270 Prodam SLAMOREZNICO Eple 303 super in PREDSETVENIK (kul-tivator), skoraj nov. « 061/843-112_6286 Prodam SEJALNIK koruze Old in PAJEK VO 4. Vreček, Visoko 71, Šenčur _6299 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Progačnik Avgust, Pševska 3, Kranj-Stražišče 6300 GRADBENI MATERIAL Uvoženo plastificirano PLUTO, prodam po 800,00 din za kvad. m. ?t 83-727, po 20. uri_5940 Prodam nova GARAŽNA VRATA. g 215-743_60CM GRANITNE KOCKE, večjih dimenzij, za tlkovanje, CIRKULAR Uni-verzal Osijek, z vsemi prikjučki in ELEKTROMOTOR, 8 kVV, 1.400 obratov, vse poceni prodam. « 214-072 _6013 Ugodno prodam BARAKO, primerna za gradbeni material ali vikend, velikosti 5 x 4 m. « 50-363 _6036 Prodam OSTREŠJE in KRITINO za streho, dim. 6 x 4 m, primerno za zidano ali leseno garažo. « 621-929_6093 Prodam bukova DRVA - dostava na dom, 100 kosov PUNT, dolž. 2.90 m in 7 kosov rabljenega OSTREŠJA, dim. 20 x 20 cm, dolž. 8 m. -g 42-471 _6107 Prodam MIVKO, « 218-758 6149 Prodam rabljene DESKE. Luže 38, Šenčur_6194 Prodam ELEKTROMOTOR, 30 kVV, 980 obratov in gradbeno DVIGALO. Cena po dogovoru. Veliki breg 28, Mojstrana Prodam 200 kvad. m. smrekovega OPAŽA.« 44-078 Prodam rabljeno strešno OPEKO. « 801-346 Prodam 4 kub. m. TERVOLA, za izolacijo podstrešja.« *14"10J310 KUPIM Kupim 1-fazni električni BETONSKI MEŠALEC, « 65-773 6033 Kupim suha bukova DRVA« 46-198, zvečer 6042 Prodam deško dirkalno in žensko KOLO, staro 1 leto, za polovično ceno, « 78-359_6101 KAVVASAKI Z 750 E, letnik 1980, ugodno prodam.« 632-500 6108 APN 6, star 3 leta, dobro ohranjen, prodam za 12.000,00 din. « 73-664_6119 Prodam dirkalno KOLO Favorit, na 10 prestav in rahlo karambolirana leva VRATA za Jugo 45 Koral. « 47-378, Križaj_6136 Tomos AVTOMATIK A 3, prevoženih 400 km, prodam. Kajuhova 10, Kranj,« 213-363_6142 MOTOR Elektronik 90, dobro ohranjen, registriran do aprila 1992, prodam.« 74-000 6153 RTV SERVIS PORENTA Breg ob Savi 75. Tel.: 40-347 • VAS TV APARAT POPRAVI V ENEM DNEVU. • APRILA NUDI BREZPLAČNE MERITVE VAŠIH ANTEN. • SATELITSKA TV. Ugodno prodam moško KOLO na prestave. « 622-987_6171 Prodam MOTOR APN 6, letnik 1986, dobro ohranjen. « 65-583 _6175 Prodam AVTOMATIK A 3 MS. « 217-445__6199 Prodam MZ ETZ 250, dobro ohra-njen. « 721 -236, popoldan 6202 Po zelo ugodni ceni prodam JA-WO 350, z veliko dodatne opreme, registrirana do 4. 8. 1991. Direm-bek, Podhom 2, Zg. Gorje 6233 Prodam MOTOR BT 50 S, registriran do septembra, letnik 1988. « 74-814_6235 Dobro vzdrževano deško športno KOLO, na 5 prestav, ugodno prodam. Kropovšek, Veljka Vlahoviča 5, Kranj, « 328-376_6258 Prodam MOTOR Tomos Colibri ali zamenjam za računalnik C 64, 128 ali Amigo. « 50-681, od 16. do 19. ure 6282 LOKALI_ V najem oddam 1. nadstropje stanovanjske HIŠE, za poslovni pro-stor. « 77-022_5969 V najem oddam DELAVNICO, veli-kosti 110 kvad. m., višina 4 m. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor, « 43-407_6040 Možnost, posel, denar! Na Primskovem oddamo v najem približno 200 kvad. m. PROSTORA, za trgovino, pisarne ali lokal. Potrebno sovlaganje, najemnina ustrezna. Lokacija odlična. Šifra: CREINA -PRIMSKOVO 6098 OBVESTILA IZPOSOJAMO stroje za globinsko čiščenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj, « 33-666_3176 BARVAM z apnom in ostalimi obstoječimi materiali. Poceni in brez čakanja I Informacije na « 329-376_4664 Servis TV, VIDEO, AUDIO naprav ANDREJ PIŠLJAR vam nudi POPRAVILO, s 3-mesečno garancijo. Smledniška 37, Kranj, « 323-159 ROLETE, ZALUZIJE in razna druga SENČILA, izdelujemo, montiramo in obnavljamo. « 216-919 5408 ČISTA RUNSKA VOLNA COOL WOOL Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE SAMO PRI NAS! Elektro servis POPRAVLJA gospodinjske aparate in električna orodja. "Arcadia", Kidričeva 6/b, Jesenice_6081 ZAHVALJUJEMO se gasilcem iz Preddvora, Kranja in ostalim. Enako se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sovaščanom in naključno mimoidočim, ki so prvi prihiteli na pomoč ter trgovini "Vencelj", ob POGASITVI POŽARA. Družina Krišelj 6150 IZDELUJEMO dodatno opremo za Jugo GVX, odbijači, maska, oprema vse za Golf stari tip, spojler prvi, Z 101, blatniki za prikolico, modeli za umetni kamen ter POPRAVILO vseh vrst plastičnih odbijačev. « 801-434 6009 PREOBLAČIM in SERVISIRAM Bi Ijarde. 65-594_5923 Ne ostanite sami, pomlad je tul Vabi vas AFRODITA - ženitna posredovalnica in AFRODITA club iz Kranja, Poslovni center Planina 3, od 8. do 14. ure, četrtek in petek, od 14. do 19. ure. « 324-258 5975 Vsem graditeljem sporočamo, da lahko naročijo IZVEDBO VSEH GRADBENIH DEL, novogradnje, adaptacije in tlakovanje dvorišč. « 068/40-348 6276 Gasilcem in sovaščanom iz Britofa se iskreno ZAHVALJUJEMO za hitro pomoč pri požaru. Družina Ba-kovnik 6185 OSTALO NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE • 30-urni tečaj ob petkih in sobotah • 30-urni poletni tečaji za učence, dijake in odrasle Inf. po tel. 622-942, Kon J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI NAPRAVE. « 329-886 5871 Popravilo TV, RADIOAPARATOV, VIDEOREKORDERJEV, MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN, RTV SERVIS ORBITER. Kert, Oprešni-kova82,« 216-945_5876 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja. « 329-376 5913 AVTOKLEPARSTVO-Branko Lac-ko, Radovljica, Bevkova 37, « 75-807 VETERAN I-TOTALKE IN VSE OSTALO_5536 POPRAVILA VRTNIH KOSILNIC! Hudobivnik, Kokrica, c. na Rupo 20.« 214-433_5781 TIPKANJE angleških in slovenskih besedil.« 324-897, zvečer 6181 F 2 lignith - JADRALNA DESKA, 370 cm, 250 litrov, primerna za začetnike, prodam za 950 DEM « 77-691_6053 ALPHA 280 - JADRALNA DESKA, 115 litrov, prodam za 600 DEM in CUSTUM MADE - JADRALNA DESKA 295, 125 litrov, prodam za 300 DEM ter JADRI 5,0 in 4,0, prodam za 150 DEM. « 77-691 6054 Prodam 200-litrski KOTEL za žga-njekuho, zelo malo rabljen. Koš-njek, Britof 46, Kranj 6062 Prodam lesen KOZOLEC, na 4 okna, z lopo. Boh. Bela 80_6069 Prodam KONTEJNERJE (smetnja-ki), iz pocinkane pločevine. « 324-457 6071 Prodam poročno OBLEKO, uvožena, štev. 38 - 40. « 631 -467 6073 Prodam dobro ohranjeno PRIKOLICO Adria 450 Q, z baldahinom. "Trnove", Duplje,« 70-763 6106 Prodam zložljivo KAMP PRIKOLI-CO, za 4 osebe, z baldahinom, rabljena 1 sezono. Zaplotnik, C. na Rupo 6, Kranj_ 6205 Prodam črni plišasti KOSTIM štev. 38.« 211-606_6211 Otroški športni VOZIČEK, odlično ohranjen, prodam. « 73-008 6228 Prodam PRTLJAŽNIK Montana. 324-039 6240 Prodam otroško ZIBELKO. « 215-129_6318 PRIDELKI Prodam semenski in jedilni KROMPIR desire in pentland. « 42-417_5998 Prodam lepo SENO. Tupaliče 43, Preddvor 6003 X£HMJU£ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: VODJE TRGOVINE Pogoji: - končana šola srednje komercialne smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj pri prodaji gradbenega materiala ali kot trgovinski poslovodja in najmanj pet let delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov SGP Tehnik, Stara c. 2, 64220 Škofja Loka v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobijo kandidati po tel.: 620-371. Prodam KROMPIR igor, za seme ali za krmo. Triler, Okroglo 6, Na-klo _6004 Prodam FIŽOL za seme, nizek, vrste Zorin, za zrnje. Franc Porenta, Reteče 57, Škofja Loka, « 633-275_6012 Prodajam SENO. « 42-328 6043 Prodam SENO. Informacije na « 74-523, od 15. do 16. ure 6094 Prodam dve toni semenskega KROMPIRJA desire, prva množitev. Orehovlje 4, Kranj 6113 Prodam jedilni KROMPIR, po 3,00 din za kg in krmilni KROMPIR. Zg. Brnik 20, Cerklje 6214 Prodam dobro ohranjeno otroško športno KOLO Pionir, na 5 prestav in FOTOAPARAT Canon A-1. « 66-182_6070 Prodam dve novi strešni OKNI, dim. 112 x 105 cm, 30 odstotkov ceneje in APN 6, zelo dobro ohranjen, letnik 1986, za 700 DEM. Janez Fic, Virmaše 77/a, škofja Loka, « 633-837 6083 Prodam SENO. 061/613-097 6305 Canon FM S TELEFONOM SUPER CENA! a TRIMMEL ' BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC POSESTI Ugodno prodam DESKALNI STROJ, starejši letnik in avtomobilsko PRIKOLICO. Begunjska 14, Lesce 6237 Prodam GOZD v izmeri cca 1,09 ha v Olševku. «312-455, od 13. ure dalje 5941 Prodam GOLF JGL, KOSILNICO Adria HARMONIKO B, S, Podhom 33, Zg. Gorje letnik 1982, n navadno A. Gomilar, 6238 A DOMEVSCEK FURNITZ/BRNICA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR. 50 Tel 9943-4257-2210 t NADOMESTNI DELI • TUDI RABLJENI • DODATNA OPREMA • SERVIS MITSUBISHI VOUVO HIŠO v Bosanski Gradiški, sezida-na leta 1978, velikost 7 x 7.50 m. Cena 1.500 DEM za kvad. m. « 041/235-157_5970 V bližini Vodovodnega stolpa vzamem v najem GARAŽO. Ponudbe na« 215-814_598jl_ Prodam TRAVNIK, 4.000 kvad. m., ob glavni cesti Begunje - Tržič, v Statni, « 73-540_6028 Prodam nezazidljivo PARCELO, v okolici Škofje Loke. « 631-467 __6074 Prodam starejšo HIŠO z vrtom. Hi-ša je vseljiva! « 41 -644 6099 Prodam HIŠO v Kranju. Šifra: 250.000 DEM 6131 AVTO ŠOLA ZŠAM Kranj -tel.:631 -729 TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV 22. aprila '91 Enonadstropno HIŠO, 200 kvad. m., z vrtom, takoj vseljiva, s telefonom, primerna za obrt, v bližini Cerkelj na Gorenjskem, prodamo. « 061/554-322 _6139 Vrstno atrijsko HIŠO, na Drulovki pri Kranju, v podaljšani III. gradbeni fazi, nujno in ugodno prodam. « 061/815-929 ali 061/811-778 __6174 Starejšo HIŠO, s 1.200 kvad. m. zemlje, na lepi sončni legi, v Poljanski dolini, prodam. Informacije na « 68-596, zvečer_6176 Prodam PARCELO, 200 kvad. m., primerna za vikend, na Planici nad Kranjem. « 631-296, v soboto in nedeljo_6201 PRIREDITVE GLASBO, HUMOR in ZABAVEN IGRE, nudita glasbenika. « 42-827_5671 Vsako soboto Vas v hotelu Bele-vue na Šmarjetni gori ZABAVA ansambel "Strmina"! Vabljeni! 6076 POZNANSTVA Osamljen, 54-letni, s SŠI izobrazbo, s stanovanjem, brez obveznosti, želi SPOZNATI samsko ali vdovo, brez obveznosti, manjše ali srednje postave. Šifra: RESNO _6140 RAZNO PRODAM Prodam drobni KROMPIR in rabljeno strešno OPEKO. Vopovlje 24, Cerklje, « 42-954_5987 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 135, traktorski zadnji NAKLA-DAČ Riko in KRAVO, ki bo v začetku maja telila. Mače 7, Preddvor _6050 Za Z 750 prodam prednjo STENO, prednjo VZMET, POKROV, štiri GUME za Jugo 45, raztegljiv KAVČ, betonsko ŽELEZO raznih dimenzij in betonsko OPEKO bobro-vec. Ferjan, Gorenjska 5, Bled -Ribno,« 78-823 6129 STAN. OPREMA Ugodno prodam otroško POHIŠTVO ROKY, bele barve. « 51-879_5888 Ugodno prodam novo kuhinjsko MIZO in štiri STOLE. Štrakl, Sp. Duplje 45/a_5992 Zakonski POSTELJI, s spodnjim predalom za posteljnino in nočni OMARICI, hrastov furnir, kot novo, prodam za 3.500,00 din. « 216-903_6063 Po ugodni ceni prodam dva JOGI-JA « 324-828_6088 Prodam SPALNICO (5-delna omara, zakonski postelji, dve nočni omarici in psiha). Cena polovična. « 218-012_6132 KAVČ, poceni prodam. « 213-554 _6147 Prodam 5 let staro, lepo ohranjeno, POHIŠTVO za dnevno sobo, s kotno SEDEŽNO GARNITURO. « 323-005_6186 SEDEŽNO GARNITURO, rabljena, ugodno prodam. « 215-005 6247 POHIŠTVO za kuhinjo, spalnico in dnevno sobo ter 220-litrsko zamrzovalno OMARO, v Kranju, zaradi selitve prodam.« 061/572-769 _6290 3-delno garderobno OMARO in POSTELJO z jogijem, skoraj novo, poceni prodam. « 327-158 6295 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO, ročno delo. Cena 7.000,00 din. « 310-751, v petek in soboto 6303 STANOVANJA Najamem opremljeno STANOVANJE na Bledu. « 78-861, od 9. do 15. ure_5912 Mlada družino išče 2-sobno STANOVANJE, v Kranju. Možnost predplačila! « 213-088, ob 13. uri 5967 GARSONJERO v Domžalah, 22 kvad. m., delno opremljena, s centralnim ogrevanjem, prodam. Cena ugodna! « 061/326-790, dopoldan ali 061/723-491, popoldan _6167 Prodam 2-sobno opremljeno STANOVANJE, 54 kvad. m. « 327-630 6236 Prodam 4-sobno STANOVANJE, 95 kvad. m., na Planini v Kranju, s centralnim ogrevanjem, telefonom in pokrito skupinsko garažo. Vseljivo takoj! Cena 1.400 DEM za kvad. m., v dinarski protivrednosti. « 328-637 6242 Ugodno prodam Z 750 SCL, letnik 1979/1980, dodatno opremljena in moško KOLO, na 10 prestav. Brez-ničar, J. Puharja 7, Kranj 6002 Prodam FIAT UNO diesel, letnik november 1986, 37.000 km, prvi lastnik, garažiran, 5 vrat, 5 prestav, modre barve. Informacije na « 329-525 6006 Iščemo 323-666 samsko SOBO. « 6292 PEUGEOT TALB0T BRODNIK • PRODAJA, DELI IN SERVIS Beljak/ Villach Klateniunerrtr 37 Tel »*3 «242-243« Oče s 3-letnim sinom išče manjše STANOVANJE, v Kranju. « 329-956, popoldan 6309 VARSTVO GOLF JX diesel, letnik november 1987, bele barve, 5 vrat, prevoženih 57.000 km, prodam za 17.000 DEM. Brane Bukovec, J. Platiše 11, Kranj_60n GOLF diesel, letnik 1984, S paket, prodam.« 214-072 6014 Šimno- Prodam dobro ohranjen R 4 TL, letnik 1986, registriran do aprila 1992. Cena 4.000 DEM. « 73-626 _6085 Avtomobilske GUME Semperit, dim. 155/13-70, 4 kose in dve PLATIŠČI za Z 101, prodam. « 325-712, zvečer_6087 Prodam LADO Samaro 1300, 5 prestav, svetlo modre barve, troje vrat, prevoženih 7.300 km, stara 16 mesecev, odlično ohranjena, z dodatno opremo. Cena 12.300 DEM. « 723-438_6090 Prodam VISO 11 RE, letnik 1986, garažirana, dobro ohranjena. Jelo Eržen, Češnjica 3, Železniki 6091 Prodam Z 101, letnik 1982. Cena 2.400 DEM« 211-087 6092 Ugodno prodam ohranjeno Z 128, letnik 1987. « 211-711_6100 Prodam LADO Niva, letnik november 1986 in MOTOR od 126 P, za dele« 79-460 6102 VSAKO NE0EU0 AVT0SEJEM na Gorenjskem sejmu od 6. do 14. ure. Vabi Praktikum d o. o. Zelo ugodno prodam Z 128, letnik 1986. « 58-221 Prodam LADO Samaro, letnik 1987. Marko Sušnik, Sp. Besnica Z 101, letnik 1980, registrirana do . Cena po ao-Bodovljem Iščem VARSTVO za našega sina, od 25. 7 1991, dalje. Plačamo dobro!« 328-646 6177 Prodam ohranjeno Z 750. vec, Sp. Dobrava 10, Kropa marca 1991, prodam. Cena po jovoru. Ivo Šmid, škofja Loka letnik 6017 VOZILA Prodam VW, letnik 1976, neregi-striran.« 326-075_5552 VW HROŠČ 1200, letnik 1976, v dobrem stanju, registriran še celo leto, prodam. « 801-015 5613 Prodam Derbi, letnik Finžgarjeva 4 a, Lesce 1981. Okič, 5706 R 4, letnik 1980, generalno obnovljen, prodam. Cena po dogovoru. Čuden Tomaž, Obrne 1, Bohinjska Bela_5792 Prodam JUGO 45, letnik januar 1989, prevoženih 22.000 km. « 44-155_5952 Prodam R 4, letnik december 1988. « 217-604, po 16. uri_5956 Zelo nujno prodam Z 101 Mediteran. Cena 1.300 DEM. « 57-942 __5958 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1983. « 78-883 5974 Prodam R 4, letnik 1988, odlično ohranjen in VESPO, starejši letnik. Informacije na « 211-241, od 18. do 19. ure_6023 LADO Samaro, letnik december 1986, 40.000 km, ugodno prodam. « 211-756_6025 Prodam R 4 GTL, letnik september 1986. « 51-221_6030 Prodam karambolirano LADO Riva 1300, letnik 1987.« 622-937 6031 Ugodno prodam SUBARU JUSTY SL 4 WD, letnik 1986, 53.000 km in Z 128 Jugo Skala 55, letnik 1988, 38.000 km. « 66-830_6032 Z 101 Confort, letnik 1980, prodam za 1.600 DEM. Žerovec, Trubarjeva 8, Bled, « 77-266_6034 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987. Boštjan Avsec, Potoče 33, Preddvor,« 45-114 6039 BOSCH - AVTOELEKTRIKAR MUNCH CELOVEC, LASTENSTR. 21 TEL: 9943-463-31593 (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI) t BOSCH ELEKTRONIKA V AVTU t KIENZLE PISAČI • ŠTARTERJI . • ALTERNATORJI • RAZDELILCI • BATERIJE • TAXIMETRI 0WEBASTO - GRETJE POPRAVILO. PRODAJA IN MONTAŽA VSEH AVTOMOBILSKIH - ELEKTRIČNIH DELOV BOSCH DELIIM Prodam GOLF diesel, vinsko rdeče barve.« letnik 1986, 42-920 6041 Prodam OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1990, prevoženih 10.000 km. « 68-692 6046 Prodam JUGO 55 Skala, letnik julij 1990, 10.500 km, bele barve, za 9.000 DEM in JUGO 55, letnik marec 1985, 45.000 km, bele barve, registriran do marca 1992, za 3.800 DEM« 67-094_6125 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1989. Ogled vozila: Dermastja, Jaka Platiše 17, Kranj (1. nadstropje) _6126 Prodam GOLF diesel, star 1 mesec. Možna zamenjava za starejši letnik. Staretova 22, Kranj - Čirče 6127 Prodam GOLF bencinar, 1987, uvožen model, metalne bar- ve. « 85-406 __6145 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1987, bele barve, registriran do februarja 1992. « 83-197, od 8. do 13. ure ali od 15. do 17. urejaj Ugodno prodam R 4, letnik 198° « 329-285 _J™1 GOLF JETTA bencinar, rdeč, registriran do aprila 1992, 80.000 km. prodam za 9.200 DEM. « 66_^,54 Prodam Z 101, letnik 1985, registri' rana do marca 1992. « 46-609 615b JUGO 55 A, letnik 1987, 50.000 km, bel, dodatno opremljen, prodam Okvirna cena 6.500 DEM V 217-544 6156 Z 101, letnik 1989. Prodam 216-432 Z 101, letnik 1988, dobro^8^ na, prodam. 5, Jesenice 6, P"obgi|| Prodam dobro ohranjen letnik 1988.« 47-676 _ Prodam R 4 GTL, letniiTlS65. LjJ-bljanska 17, Bled,« 77-361 CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL VSESKOZI PONUDBE POSEBNIH MODELOV IN RAZSTAVNIH VOZIL WIESNER Prodam Z 750, registrirana do marca 1992. Sr. Bitnje 92, Žabnica _5977 Prodam dobro ohranjen FIAT Z 850, letnik 1985, prevoženih 30.000 km. Informacije in ogled: Kocjan-čič, Kranjska c. 7, Radovljica 5982 JUGO 55 Koral, letnik julij 1990, prodam. « 70-215, od 18. do 20. ure 5986 Prodam LADO Samaro 1300, stara 20 mesecev. Ogled po 19. uri. Igor Ravnik, Boh. Bela 30_5989 Prodam GOLF nemški, letnik 1979. Cena po dogovoru. Ogled v petek in soboto, do 18. ure. Arh, Triglavska 20, Bled - Rečica 5990 Prodam R 4 GTL, 42-799 letnik 1989. « 6029 Prodam VW, letnik 1974, ohranjen.« 633-954 dobro 5991 126 PGL, letnik 1988, registriran do aprila 1992, 21.000 km, prodam. « 74-431_5993 Prodam JUGO Skala 128, letnik oktober 1989, z ali brez dodatne opreme, garažiran. Cena po mo-govoru. Možna zamenjava za manjši avto. « 061/816-163, po 15. uri 5994 ZELO UGODNE PONUDBE NOVIH VOZIL P0L0 - GOLF - PASSAT - AUDI ZIPPUSCH OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC -(KIRSCHENTEUER) Tel. 9943-4227-3729 NADOMESTNI DELI« SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA •SONČNE STREHE GARSONJERO v Kranju, 30 kvad. m., delno opremljena, s telefonom, prodam za 48.000 DEM. « 325-276_5976 Zamenjam 3-sobno etažno STANOVANJE, za 2-sobno ali 2-sobno s kabinetom in prodam Z 750, letnik 1977, cena ugodna. Kovač, Vodopivčeva 19, Kranj 5983 Starejše 1-sobno STANOVANJE, v Kranju, potrebno manjše adaptacije, prodam.« 74-482 6095 Na Planini I. zamenjamo dve STANOVANJI, 45 kvad. m., s centralnim ogrevanjem in telegonom ter 56 kvad. m., brez centralnega ogrevanja, za STANOVANJE, 65 kvad. m., s centralnim ogrevanjem in telefonom. « 325 684 6103 Prodam R 18, letnik 1982, metalne barve, odlično ohranjen. Informacije na « 215-389, dopoldan ali zvečer 5997 GOLF, letnik 1980, rdeče barve, prodam. Cena po dogovoru. « 622-614, po 15. uri_5999 Prodam JUGO 45, letnik junij 1987. « 215-743 6000 Prodam 126 PGL, letnik 1987, sivo modre barve, registriran do okto-bra 1991« 68-417_6007 OPEL KADETT 1300 S, letnik september 1987, 32.000 km, limuzina, garažiran, solidno ohranjen, prodam.« 79-028, popoldan 6008 Prodam ohranjeno Z 850, letnik 1982 in dvoredni PLETILNI STROJ Singer. Informacije na « 77-964 6010 HONDO CIVIC 1.4 GL, letnik julij 1988, 34.000 km, prodam. Cankar-jeva 12/a, Bled,« 78-073 6047 LADO Samaro, stara 1 leto, ugodno prodam.« 061/340-447 6048 Prodam MOSKVIČ, letnik 1978, 1.500 ccm, prevoženih 43.000 km, garažiran. Cena 2.000 DEM. « 310-102_6049 GOLF JX diesel, letnik 1989, 42.000 km, tornado rdeče barve, 5 vrat, prodam za 19.000 DEM. « 77-691 _6052 Prodam R 4, letnik 1978, registriran do julija 1991. Sp. Duplje 31 _6055 Zaradi odhoda v tujino, nujno prodam OPEL SENATOR, letnik 1985. Cena po dogovoru. Informacije na « 78-151__6056 Prodam JUGO 55 Koral, star 16 mesecev. Cena po dogovoru. « 78-965, int. 219, od 15. do 19. ure _6057 GOLF bencinar, letnik 1982, registriran do februarja 1992, prodam. « 329-606 6060 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 9. 4. 1992, prodam. « 329-606 _6062 VW JETTA 1.6 JX, letnik avgust 1987, registrirana do septembra 1991, prevoženih 82.000 km, 5 prestav, vinsko rdeče barve, prodam ali zamenjam za cenejši avto. « 216-903_6064 Prodam LADO Samaro, letnik 1987. Mulej, Dvorska vas 16, Begu-nje,« 73-272_6067 Prodam Z 128, letnik 1985, z dodatno opremo, registrirana do septembra 1991. « 46-474, po 17. uri _6068 Ugodno prodam Z 101, letnik 1984. « 82-381, vsak dan, od 17. do 19. ure_6075 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5 ORO, letnik 1985 in štiri GUME, dim. 12 x 135, za 126 P, 30 odstotkov ceneje.« 217-788 6079 Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 1990, registriran do 4. 4. 1992. « 216-325_6104 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, z obnovljenim motorjem. Cena 1.200 DEM v dinarski protivredno-sti. « 324-124, po 20. uri 6105 Prodam JUGO 45, letnik 1984. « 211-092_6109 Prodam Z 101 S, letnik 1979, registrirana do septembra 1991. « 801-521 6110 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980. čiča, Pševska c. 18, Kranj, « 310-746 6111 Prodam GOLF, letnik 1981. 5.500 DEM.« 74-892 Cena 6116 GOLF diesel, S paket, letnik 1984, ugodno prodam. « 216-203 6117 Prodam POLONEZ 1500, registri-ran, brezhiben. Cena 2.000 DEM. « 323-798 6121 Prodam Z 101, popoldan po delih.« 46-379, 6123 Prodam JUGO 55 Koral, 1989.« 326-730 letnik 6124 Prodam GOLF JX 1.3, bencinar, letnik 1989. Tomaž Kveder, Sr. yas 35, Šenčur___J1? Prodam R 4 GTL, letnik 1988, odlično ohranjen. Britof 279, Kran'6l72 Prodam Z 101, letnik 1981, tri vrata « 66-337___J3l/» Prodam R 4, letnik 1984. Jt 323-851_____ Prodam R 18, letnik Prest^ Zg. Bela 22, Preddvor___5^- Prodam JUGO 45 A, letnik I*** « 633-848, po 14. uri 6m C o rdi 3 Kolodvorska 2 (Merkurjeva skladišča) telefon: 064/212-557 POSEBNA PONUDBA • kozarci od 12,00 din dalje • garniture kozarcev od 125,00 din dalje • ostali stekleni izdelki in porcelan za gostince KOLIČINSKI POPUST! Prodam Z 750, letnik 1972, prevoženih 70.000 km, prvi lastnik. Foj-kar, Podlubnik 153, Škofja Loka (12. nadstropje)_6128 JUGO 45 Koral, star 1 mesec, ugodno prodam - delno tudi na obroke.« 217-844 6130 Prodam karamboliran JUGO 55 Koral, letnik 1988, v voznem stanju. Cena 3.000 DEM. Ogled od 18. ure dalje. Breg 59, Žirovnica 6164 GOLF JGL, letnik 1982, prodam za 5.000 DEM. Milan Mihelič, Noše 2, Brezje 6166 126 P, letnik 1977, karamboliran, po delih ali v celoti, prodam. Lo trič, Levstikova 10, Kranj 6168 ORTNER BELJAK / VILLACH ® TOVOTA ZEHENTH0FSTR. 26 Tfl 9943 4242 41310 SUBARU PICC0STRASSE 42 TI L 9943-4242 28494 Ugodno prodam Z 750, letn* ^ g 632-385 _--rf-gC Prodam dobro ohranjen n g1g7 star 3 leta« 79-913__— Prodam R 4 GTL, beige barv^ tnik september 1&1£JL---^ Prodam osebni avto Z 10, ^Q 79 in PRIKOLICO za osebni « 326-830 __,—r-Zfi, de- Prodam JUGOKKortTletn' Bi«! cember 1988. -S^TioT-le-Prodam dobro ohranjeno ^ gl95 tnik 1980. 9*}^^-r^kd^ Prodam JUGOl5j^etnn'a « 1988. Informacije ^ Prodam JUGO 45, _ zamenjam za starejši a* doVljica Vrhovac, Gorenjska 20, Ha« ^7 jugo sBKSsrssr^' 5» striran do konca /nuan prodam. Podreča 14. MavCgg Prodam lado Samaro, letn* ali zamenjam z avy za J20? manjši a^o^J^l^-^ce^ 300 DEM. Kristan, Vodop fi21u Kranj ŠUNmMl600^lobrO prodam.« 45-036 ohra !f!fM9. aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN ©©£®I»I£EGLAS KOMBI 2 ZAGOTOVLJENIM DELOM distribucija stvari na območju Kranja z okolico in Gorenjske, prodam. Možnost opravljanja redne obr-Tel. 82-997 ?SB1 TOY°TO Carina II, letnik 1™L*JM^_ 6216 iJtSafo!6, letn^ sePtember m» 1_T? km- Prodam, za 7.500 ^;_g_57_570, popoldan 6219 2_5 ?!roen c 35 D, letnik 1983, joslnosu.800 kg, vozen z B kate-S^frodam, g 83-055 6220 ?adtt°fEL KADETT 1.3 S limu-niam ,, av9ust 1987 ali »meter nJj manjši avto 2 doplačilom ?Sl0dpr,GARA20 v garažni hi-621 iot žu na Jesenicah. « jpj~!5_____62211 alen?«45' 'etnik avgust 1984, me-obroh 9Ume Serr,Perit, plastične 3lr^nc».ohranjen- Prodam, za -~^PjM_g 621-686 6222 ^•mJrS letnik 1990' pr°- 311 -509 6223 recfe601-^- diesel, letnik ma-Z. Si Za 17500 DEM in letnik oDrJnrl988' 36 000 km, z dodatno ^0^631.364 6226 rffifVOl. starejši letnik, regi- lOOOr8««0 av9usta 1991- Cena ^HlPjM^g 312-233 6227 'odam LADO Samaro 1300 S, 5 beli' h prestav< 'etnik januar 1990, 324 -joo^8' z d°datno opremo. « __6230 Kami''etnik 1986, prodam. Rožič, —mn£jjorica 99, « 79-771 6234 2.1 JJ, Tfc- /j//I tnftLprodam CITROEN CX, le-^-J!!L*_i24;039_6242 'S^fiS*011-' 'etnik december ^000 km« 620-994 6243 Samaro, letnik 6244 &f«m LADO" Jp!l*J22:136_ sta??0 pr°dam JUGO 45 Koral, * ■»?,m.5secev- Cena 8.700 DEM. g-JHj09ali 324-523 6250 renSfm 0PEL CORSA, letnik 1987, nar M«lran do februarja 1992. Doli-•Novi svetio, Škofja Loka 6253 K°mlsijska prodajalna ERIK IjfJ'fieva ulica 38. Kranj le|efon: 064/214-486 Cenjene stranke obveščamo, stranke prosimo, naj hkrati SLno dv'9nejo blago in se OdM zahva|iulemo za zaupanje, imamo od 15. do 19 ure GoTjTT———-__ Ski- obrS? november 1977, nem- g'striran !,lje" motor in šasija, re- Cena do h 12- 6 1991. prodam. Vlja- Kidrifievfo^- JuliJan Mra" "rtceva 24, Škofja Loka Pfe^--,___6254 I^Htio^LF GTD Turbo diesel, {•9.Naklo Klemd'enst, C. 26. juli- Ug^r-~-L______6256 45, letnik BohaRJen-Andrei Zorč' Prodam Z 750, letnik 1978 in COM-PAGNIOLO, v nevoznem stanju, z vgrajenim diesel motorjem. Lipovec, Zg. Radovna 18, Mojstrana _6257 Prodam Z 128, letnik avgust 1990. Kajzer, Prebačevo 58/a, Kranj 6260 DIANO, letnik 1978, registrirana celo leto, prodam za 1.600 DEM. « 216-935_6261 Z 750, letnik 1979, neregistrirana, vozna in BMW 1602, po delih, prodam.« 48-617_6262 Ugodno prodam GOLF bencinar, letnik december 1980, registriran še 1 mesec. Cena 4.200 DEM. Ko-dek, Trg Prešernove brig. 2, Kranj _6263 Prodam Z 128, letnik november 1986, rdeče barve. Cena 80.000,00 din. Informacije na « 214-222 _ 6264 Prodam Z 101, letnik 1976, poškodovana. Mandeljčeva 14, Kranj _ 6266 Prodam FIAT 126 P, letnik 1985. Cena 3 000 DEM« 311-630 6272 Prodam WV 1200 J, letnik 1976. « 51-595_6273 Prodam R 4 GTL, star 3 leta, registriran do aprila 1992, 28.500 km, garažiran.« 061/265-414,zvečer _6274 Zelo ugodno prodam Z 125, v dobrem voznem stanju, z rezervnimi deli. Marija Vohar, Suška 54, Škofja Loka 6278 BLED tečaji tujih jezikov Vpisujemo v tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika vseh stopenj. Prijave po tel.: -064/78-313.- Z 128 CL, letnik marec 1987, 49.000 km, dodatno opremljena, ohranjena in motor MZ 250 ETZ, prodam. « 302-574_6304 Prodam OPEL KADETT 1200, letnik 1978, prevoženih 80.000 km, zadaj karamboliran.« 633-864 6306 Ugodno prodam R 5, letnik 1980. Britof 334, Kranj_6308 Ugodno prodam Z 750.« 48-258 _ 6313 AUDI 80, letnik 1975, registriran do novembra 1991, prodam. « 77-876_6314 Prodam 126 P, letnik november 1979. Cena 1.200 DEM. « 212-354 _6315 BMW 1600, letnik 1972, lepo ohra-njen, prodam.« 324-852 6316 Prodam Z 101, letnik 1977. Cena I. 300 DEM« 620-464 6317 ZAPOSLITVE Če poznate psiho ljudi, vas vabimo k PRODAJI iskanega artikla. « 329-010_5556 Zaposlim KV ZIDARJA in KV TE-SARJA. « 329-580 ali 41-208 5902 Iščemo KOMERCIALISTA za prodajo otroškega programa. Prevoz zaželjen« 310-117_5939 Želite odličen zaslužek? Iščemo sposobne AKVIZITERJE, za prodajo luksuznih artiklov, po zelo konkurenčnih cenah. Šifra: USPEH _6066 Avtošola "Stop", v Tržiču, zaposli INŠTRUKTORJA B kategorije. Informacije na « 51-187, od 9. do II. ure in 15. do 20. ure 6118 VAS ZANIMA DELO Z LJUDMI? Potrebujete denar? Imate srednjo izobrazbo? Če se ne bojite resnega dela, se oglasite na « 74-584, v petek, med 9. in 12. uro 6198 Potrebujemo trgovske POTNIKE, za prodajo iskanega artikla. Dober zaslužekl « 45-349_6204 Zaposlim KV ŠIVILJO ali KV KRO-JAČICO, z nekaj prakse. Samo resne pisne ponudbe pošljite do 30. 4. 1991, na naslov: Bevk, Sp. trg 2, Škofja Loka 6224 STORITE NEKAJ ZASE! Znebite se odvečnih kilogramov in cigaret z akupunkturo. Kranj, tel. 215-050. Delovna viza, delo, stanovanje, v Avstriji. Šifra: AVSTRIJA 1991 _6120 Honorarno zaposlim dekle - TRGOVKO, staro nad 20 let, v trgovini z otroško konfekcijo, na Bledu. « 78-965, int. 220, od 15. ure dalje _6143 Iščemo ZASTOPNIKE in VODJE skupin, za ekskluzivno prodajo večnamenskega čistilnega aparata. V informacije v soboto, 20. 4. 1991, na « 061/372-285, od 9. do 15. ure _6144 Zaposlimo DELAVCA v skladišču, zaželen izpit B in C kategorije. « 311-678__6148 POSPRAVLJAM, ČISTIM stanova-nja, stopnišča, vrt, LIKAM. « 324-249_6162 Honorarno ZAPOSLIMO 10 oseb. Izredno plačilo! « 50-908, od 9. do 12. ure_6163 Redno zaposlim KV SLIKOPLE-SKARJA, z najmanj 5-letno prakso. Slikopleskarstvo Gorjup, Milje 15/a, Šenčur, « 43-298 6267 Pašna skupnost Golica išče PASTIRJA za ovce, na pašniku Goli-ca. « 83-539, po 19. uri 6277 Gostilna v Kranju zaposli mlado dekle za POMOČ v kuhinji. « 215-266_6280 Ali ste pedantni in želite honorarno ZAPOSLITEV, kjer višina honorarja ni omejena? Šifra: PEDANTNOST_6311 KV MIZARJA, s prakso, takoj zaposlim. « 061/51-886 6312 ŽIVALI Prodam OVCE 68-382, zvečer z jagnjetam. « 5846 Ugodno prodam 12 AŽ PANJEV, z družinami in električno TOČILO. Debenc Vinko, Rateče 82, Škofja Loka_5953 Prodam JAGNJETA.« 66-344 Prodam KRAVO simentalko, po prvem teletu. Smrekar, Kropa 44/a,« 79-705 5971 Prodam 1 teden dni starega TELI-ČKA. Podbrezje 158, Duplje 5979 Prodam dve breji KOZI. « 48-041 _5980 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca in KRAVO, drugič breja 5 mesecev, A kontrola. « 68-633, po 19. uri_5995 Prodam 5 tednov staro TELIČKO simentalko. Sr. Bitnje 26, Žabnica _5996 Prodam črne PUDLE, čistokrvni, brez rodovnika« 41-350 6005 Prodam 14 dni staro TELIČKO si- mentalko. « 42-439 6021 HRANA ZA PSE »MERADOG« zopet na voljo in še nekaj opreme (ovratnice, oprsnice, povodci...) Pridite v Sp. Besnico 79/B (Slapiak) ali pokličite po tel.: 79-600 Prodam mlado KOZO z mladičem. « 68-452_6037 Prodam PRAŠIČE, težki od 20 do 40 kg. Struževo 3, Kranj 6038 Prodam težko KRAVO, breja 9 mesecev. Žabnica 1 6044 Prodam ČEBELNJAK, s 14 AŽ pa-nji in s 7 polovičarji, več ČEBELJIH DRUŽIN na AŽ satju, s panji ali brez. Prodam tudi prazne AŽ PANJE in nekaj PRAŠILCEV. « 77-634, Zdravko_6051 Prodam KRAVO simentalko ali TE-LICO, visoko breja. Praše 6, Mavčiče_6077 Prodam plemensko KOZO in KOZLIČKE - rjavi, srnasti. Cena po dogovoru. « 77-582, ob delavni kih_6078 Prodam KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti ter TELIČKO, stara 4 mesece.« 41 -316 6082 Prodam PUJSKE. Cerklje Sp. Brnik 60, 6084 TELIČKO simentalko, stara 7 ted-nov, prodam za nadaljno ali za za-kol. « 65-023_ 6086 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Jo-že Gros, Sr. vas 16, Golnik 6096 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko, za nadaljno rejo ali za-kol. Ovsiše 28, Podnart_6097 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Olševek 52, Preddvor_6112 Prodam KOZO z mladičem. Cena 1.900,00 din.« 79-602_6114 Prodam OVNA z rodovnikom. Informacije na « 695-078, po 20. uri _6115 Prodam KRAVO s teletom. « 66-511_6138 Prodam JARKICE, stare 11 in 9 tednov, vrste Prelux. Urh, Reber 3, Zasip, Bled_6152 KOZE srnaste, z mladiči, prodam. Zg. Dobrava 8, Kamna gorica 6157 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Križna gora 1, škofja Loka, « 64-047_ 6165 Prodam TELETA, za zakol ali nadaljno rejo.« 65-134 6271 Prodam KOBILO z žrebetom. Ži-rovnica 48 6279 Prodam rjave KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Cena 30,00 din za kos. Resnik, Moste 76, Komenda _ 6281 Oddam 1 leto starega čistokrvnega DOBERMANA.« 622-627 _ 6284 Prodam OVCO za pleme. « 329-046_6287 JARKICE, stare 9 tednov, prodam po 55,00 din za kos (10 + 1). Podbrezje 32, Duplje 6293 KRAVO, s prvim teletom, prodam. Lom 25, Tržič, « 51 -753 6190 ŽELITE IMETI UREJEN BIVALNI VRT? Ideje, strokovni nasveti, in izdelava ureditvenega načrta za zasaditev vrta! Tel.: 214-190 ali 211-565 1992 P°'Hre9'stn>andofe-JL0ka'» 632-421 6301 k:'LJSTvo ^nainovei?iek5.,)0-l2de|ava Plaei|niDoQnimod,-Cenein te se! Honorarno zaposlimo več simpatičnih deklet za STREŽBO v Diskoteki Primadona in Okrepčevalnici Gepard v Žireh ter redno zaposlimo simpatično dekle za STREŽBO v Okrepčevalnici Gepard Žiri. Informacije na « 68-468, v petek in soboto, po 21. uri_5959 POMOČ v gospodinjstvu potrebu-jem, 1 x tedensko, v hiši na Bledu. Pokličite na « 77-449, okoli 20. ure_______5968 DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Gabrijel Mežan, Seliška 7, Bled_6169 Honorarno zaposlim dekle ali učenko za občasno pomoč v FRIZERSKEM SALONU. Ponudbe s telef. štev. Šifra: VESTNOST 6239 Škofji Loki nudim NEGO na do- Ugodno prodam 7 tednov stare rjave JARKICE. Cena 45,00 din za kos. Možna dostava na dom! Oman, Zminec 12, škofja Loka, « 621-475_6026 Prodam KRAVO frizijko, v 6. mesecu brejosti, drugo tele, pašna. Zg. Gorje 28 _6302 Prodam TELICO simentalko, težka 160 kg. « 79-954 _6307 Prodam TELETA, za nadaljno rejo ali zakol« 65-109 6319 rAKRIS Prodam brejo OVCO in JAGNJE. Kalan, Sr. vas 67, Šenčur 6193 Prodam PSIČKO špringel španijel, z rodovnikom, odličnih staršev, stara 7 tednov. « 47-532 6203 Prodam 10 dni starega BIKCA. Debeljak, Pokopališka 6, Kranj - Ko krica 6213 Prodam 3 tedne starega BIKCA križanca. Zaloše 5, Podnart, « 70-458_6217 Prodam sansko KOZO privesnico, z mleko ter 2 meseca staro mladico. Partizanska 18, Bled 6218 Prodam 20 dni starega BIKCA si-mentalca. Škofjeloška 33, Kranj JARKICE, rjave, stare 10 tednov ter manjše, stare 10 dni, ugodno prodam. Legat, C. 26. julija 48, Na klo _6232 ■ KOKERSPANJELA, z rodovikom, odličnih staršev, star 10 tednov, prodam. « 328-004, od 19. ure dalje _6246 Prodam KRAVO, stara 4 leta. Andrej Štravs, Koprivnik 11, Boh. Bistrica 6248 Prodam 801-525 voznega OSLA. 6249 Prodam 6 tednov starega črno-be-lega BIKCA. Krajnik, Frankovo nas. 4, Škofja Loka,« 633-940 6294 Prodam 14 dni starega Sr. vas 41, Šenčur TELETA. 6297 mu.« 620-435 6259 73-365 73-377 POGREBNO PODJETJE NOVA VAS 17, 64240 RADOVLJICA KO UGASNE ŽIVLJENJE SVETOVANJE • IZVEDBA • ORGANIZACIJA KOMPLETNA PONUDBA • OBISK NA DOMU Prodam NEMŠKE OVČARJE, z ro-dovnikom.« 58-406, popoldan _6268 Prodam KRAVO po teletu ali TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti. Sebenje 38, Križe 6269 Prodam 1 teden dni starega BIKCA simentalca. Zmrzlikar, Hrastje 46, Kranj_6252 Prodam BIKCA in TELIČKO. Puša-vec, Krožna pot 10, Voglje - Šenčur 6265 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš prijatelj in ustanovni član STANE TAVČAR Ohranili ga bomo v najlepšem spominu Društvo ekonomskih propagandistov Gorenjske Sporočamo žalostno vest, da je odšel na svojo zadnjo pot in nas mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče in sin STANE TAVČAR Pogreb dragega pokojnika bo v družinskem krogu v petek, 19. aprila 1991, na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Marina, sinova Andrej in Igor, mama Marija in ostalo sorodstvo Kranj, 18. aprila 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu za vedno zapustila naša draga mama MARIJA SNEDEC iz Drulovke pri Kranju Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 20. aprila 1991, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJENI V SPOMIN Danes minevajo tri leta, odkar nas je zaradi zahrbtne bolezni zapustil I naš dragi FRANCI KLEMENČIČ Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem prera-nem grobu in se ga spominjate! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda in brata FRANCA GRAŠIČA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in molitev, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala sosedi in sestrični Katarini Perko za nesebično in nenadomestljivo pomoč, gospe Tinci Markič za negovanje in oskrbo, duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred, komornemu zboru Peko in bratom Zupan za zapete žalostinke, KS Senično za besede slovesa, osebju Doma Petra Uzarja in osebju oddelka 400 bolnišnice Golnik. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti! VSI NJEGOVI NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Zakon o zunanjih zadevah v skupščini Sosvet za zunanjo politiko pri Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje je obravnaval predlog Zakona o zunanjih zadevah, ki ga bo 24. aprila obravnavala slovenska skupščina. Sosvet je razpravljal tudi o temeljih strategije slovenske zunanje politike in o zamisli za ustanovitev Diplomatske akademije. Sosvet je menil, naj bo zakon čim bolj stvaren in skladen s potrebami slovenske države. Prav tako so dejali, da morajo vse vezi s tujino potekati prek ministrstva za zunanje zadeve. Sosvet se je zavzel za oblikovanje meril za delo v ministrstvu oziroma v diplomatski službi ter za ustrezno izobraževanje teh kadrov. V tej funkciji naj bi bila tudi ustanovitev Diplomatske akademije. Sodelovanje Slovenije in Bavarske V Munchnu je bilo 12. zasedanje mešane komisije za sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Bavarsko. Slovensko delegacijo je vodil minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, bavarsko pa ministrski direktor Rudolf W. Schmitt. Slovenija in Bavarska bosta iskali nove možnosti za skupne naložbe podjetij iz obeh dežel, da bi se nekatere naše panoge bolj približale tehnološki ravni Evrope. Primer takšnega uspešnega sodelovanja je Iskra in Siemens. Dosedanje gospodarsko, kulturno in šolsko sodelovanje se bo razširilo tudi na znanost in tehnologijo ter na varovanje okolja. Sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko je tudi utrjevanje delovne skupnosti Alpe Jadran, v kateri aktivno sodelujeta obe republiki. Za pravice in zaščito Kurdov Slovenski sekretariat za mednarodno sodelovanje ocenjuje, da dobivata vojna v Iraku in z njo zalivska kriza nove razsežnosti, ki se izražajo predvsem v tragediji Kurdov, ki živijo v Iraku. Zmago zavezniških sil v vojni so skušali Kurdi izkoristiti za pridobitev nacionalnih pravic, ki so jih v obliki avtonomije, sicer kratko, uživali leta 1920. Irak je ponovno brutalno zatrl to idejo in še povečal tragedijo naroda, ki je razseljen v štirih državah. Genocid nad narodom zato ni več notranja zadeva neke države, ampak stvar mednarodne skupnosti. Slovenija je zaskrbljena nad usodo Kurdov, ki so morali zaradi nasilja Iraka zapustiti svoje domove. Slovensko zunanje ministrstvo obsoja genocid na Kurdi in terja, da mednarodno skupnost zagotovi humanitarno pomoč, obenem pa poskrbi za vrnitev na svoje domove in varno življenje. Slovenija zato soglaša z resolucijo OZN, ki terja internacionalizacijo problema tega naroda brez države obenem pa zahteva od iraškega režima, da zagotovi Kurdom temeljne nacionalne pravice. Slovenija se bo vključila v v humanitarno pomoč Kurdom. • J. Košnjek Slovenci v zamejstvu Dvojezična šola v Celovcu Število prijav k dvojezičnemu pouku je v Celovcu preseglo vsa pričakovanja. To je potrdil tudi vodja šolskega oddelka koroške deželne vlade dr. VVoschitz, ki sicer končnega števila prijavljenih ni povedal, dejal pa je, da so se o tem v njegovem uradu že pogovarjali in prosili celovškega župana, da pove, na kateri celovški osnovni šoli bi bila mogoče ureditev vsaj dveh dvojezičnih razredov. Sedaj bodo najprej počakali na odločitev, kje bodo uredili dvojezični pouk, potem pa bodo o njej obvestili starše. Končno število pa bo znano jeseni, na začetku šolskega leta, saj zakon dopušča prijave k dvojezičnemu pouku še v prvih desetih dneh novega šolskega leta. ^ Obisk visokega cerkvenega dostojanstvenika na kranjskem sejmu Tudi danes bomo preživeli Ljubljanski metropolit, nadškof Alojzij Šuštar je na povabilo organizatorjev obiskal kranjski kmetijski sejem. Vršič odprt - in zasnežen - Sredi tedna je firma Autocommerce Ljubljana s tradicionalno vsakoletno predstavitvijo sodobne cestne mehanizacije po desetdnevnem čiščenju snega "odprla" Vršič. Vendar pa je bila še isti dan zaradi sneženja, ki mu v teh dneh v dolini pravimo kar "bajtarski gnoj", cesta čez Vršič spet neprevozna. V Cestnem podjetju Kranj so nam povedali, da bo Vršič, če le ne bo zapadlo preveč snega (in ne bo plazov), kmalu spet prevozen. Sicer pa imajo cestno mehanizacijo še vedno v Kranjski Gori. - A. Ž. - Foto: J. Cigler Kulturno sodelovanje obmejnih občin Jesenice, 15. aprila - Minuli petek je bila v kulturnem domu v Trbižu izredno lepa kulturna prireditev, ki sodi v okvir tradicionalnega srečanja šol iz obmejnih občin Koroške, Trbiža in Gorenjske. Poleg predstavnikov gostiteljev iz sosednjega Trbiža, tudi trbi-škega dekana in gospoda Filipa Rupnika iz Višarij so se iz Slovenije prireditve udeležili tudi dr. Janez Dular in predstavniki gorenjskih občin: iz Kranja predsednik skupščine Vitomir Gros in iz obmejne jeseniške občine predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine Janez Markeš. • D. S. /O ljubljanska banka Osnovna bančna načela: LIKVIDNOST, VARNOST, RENTABILNOST, združena v BLAGAJNIŠKEM ZAPISU LB - Gorenjske banke d. d., Kranj Vabimo vas v: Kranj, JLA 1, (217-271) Jesenice, Maršala Tita 8, (82-681) Radovljico, Gorenjska c. 16, (75-646) Šk. Loko, Titov trg 3/a (621-580) Tržič, Trg svobode 1,(50-661) Gorenjska banka d. d., Kranj Kranj,19. aprila - Med torkovimi obiskovalci kranjskega kmetijskega 'sejma je bil tudi ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Nadškofov obisk je bil prvi protokolarni obisk kakega visokega cerkvenega dostojanstvenika na sejmih v Sloveniji. In če je kdo zaradi tega pričakoval številno spremstvo, je bil razočaran, saj je dr. Alojzij Šuštar s seboj pripeljal le tri spremljevalce. Več je bilo tistih, ki so ga na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma sprejeli, med njimi tudi kranjski župan Vitomir Gros in seveda gostitelj, direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar. Dr. Alojzij Šuštar si je na hitro - več mu čas ni dopuščal - v spremstvu gostiteljev ogledal razstavne prostore kmetijskega sejma. Najdlje se je zadržal pri razstavnemu prostoru Strokovne kmetijske gospodinjske šole iz Št. Ruperta pri Velikovcu v Avstriji. Zapletel se je v kratek in prisrčen pogovor z direktorico te šole, sestro Metodijo Arneitz in seveda ni mogel mimo tega, da ne bi poizkusil nekaj od razstavljenih in slastno vabljivih dobrot. V kratkem razgovoru, ki je sledil ogledu sejma v konferenčni dvorani Gorenjskega sejma, se je dr. Alojzij Šuštar toplo zahvalil za povabilo na ogled sejma in obžaloval svojo večno stisko s časom, saj bi si za ogled takega sejma rad »privoščil« cel dan. Uglednega obiskovalca je zanimalo, od kod prihaja največ obiskovalcev sejma in kakšen je obisk. Kranjski sejem je označil kot prvovrstni in mu zaželel, da bi postal po svojem značaju ne samo evropski, ampak tudi svetovni sejem na področju kmetijstva in gozdarstva. Omenil je, da je tudi sam doma s kmetov in da je bil vedno zelo povezan z naravo. V dolgih letih življenja v tujini, zlasti v velemestih ga je, kot je dejal, grizlo domotožje po domačih krajih, zlasti po neokrnjeni naravi. Dr. Alojzij Šuštar pa je našel tudi toliko časa, da je odgovoril na naše vprašanje. Prosili smo ga za oceno svojega obiska kmetijskega sejma: Vsi tisti, ki se s temi dejavnostmi že ukvarjajo, da dobijo spodbudo za nadaljnje delo in tudi drugi, ki tega še ne poznajo, da odkrijejo nov svet. Mislim, da ima ta sejem dejansko evropske razsežnosti. Predvsem v skrbi za ohranjevanje narave. Na takšnih sejmih ne bi smeli toliko spodbujati konkurence (v skrajnosti - monopol enega proizvajalca nad ostalimi), ampak sodelovanje v smislu tekmovanja. Moramo si prizadevati za ohranjanje naravnih dobrin. Res je, daje tehnika in njen razvoj izredna obogatitev, vendar človek živi predvsem od tega, kar mu daje narava. Današnji obisk je name naredil zelo velik vtis, za povabilo sem izredno hvaležen. Želim, da bi se takšne razstave Še nadaljevale, saj so posebnega pomena za vse nas.« Zadnje besede dr. Alojzija Šuštarja pa bi si lahko vzeli kot Blejski spolni nasilnež za zapahi Dekleta napadal ob petkih Kranj, 18. aprila - Kriminalisti UNZ Kranj so s pomočjo radovljiških in blejskih policistov končno spravili za zapahe spolnega nasilneža, ki je od decembra lani napadal dekleta, predvsem mlajše mladoletnice, na Bledu, v Lescah in Radovljici. Gre za Iztoka J. z Bleda, ki je po sklepu preiskovalnega sodnika v priporu. Dolžijo ga petnajstih kaznivih dejanj napadov in spolnega nasilja, od tega tudi enega posilstva. Iztok J. je postal strah deklet lanskega decembra, ko je v parku pred blejsko športno dvorano napadel mladoletnico, ki se je ponoči sama vračala iz diska. Po tistem je "operiral" vsak petek med 23. in 3. uro ponoči. Po 5. januarju se je za dva meseca umiril - vsaj prijav na policijo v tem času ni bilo -marca pa se preselil v Lesce. Bil je celo tako predrzen, da je dekleta napadal v naseljih, sredi hiš. Zadnja, ki se je je lotil v Radovljici, ko je peljala kolo v klet, se je rešila, ko je uspela priklicati očeta, bil pa je celo tako predrzen, da je dvajset minut kasneje, ko je bila na nogah tako rekoč vsa policija, komaj sto metrov stran napadel drugo punčko. Kdo ve, kako dolgo bi strah med dekleti še trajal - bil je zelo nasilen, grob, slejkoprej bi lahko katero žrtev tudi zadavil - če se mladenič ne bi spozabil in znancu, radovljiškemu obrtniku, to soboto na skrivaj odnesel varilni in UKW aparat. Ker je kradel ponoči, si očitno ni mogel kaj, da ne bi stopil še v sobo obrtnikove hčerke in jo, spečo, začel otipavati. Deklica ga sicer ni spoznala, vendar ga Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje: Nevarnost pozebe in lomljenja Podvin, 18. aprila - Čeprav so vre-, menoslovci napovedovali precejšnje ohladitve in tudi sneg do nižin, pa so si predvsem sadjarji želeli, da bi se tokrat zmotili. Napovedi so se v sredo uresničile, ■ ohladilo se je in na Gorenjskem je zapadlo tudi precej snega. Kot je povedal Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu, pomenijo ohladitve "pretres" za kmetijsko pridelavo, predvsem za sadjarstvo, kjer za zdaj še ni, posebno velika nevarnost pozebe, razen pri češnjah, hruškah, zgodnjih jablanah, breskvah in drugem sadju, ki je že začelo cve-teti; razmere pa se še utegnejo poslabšati. Ce bo sneg, ki se je prijel na krošnjo dreves, zmrznil in če bodo ohladitve še trajale, je ob novih snežnih padavinah, ki jih vremenoslovci napovedujejo, velika nevarnost, da pride do pozebe ali pod težo snežnega bremena tudi do množičnega lomljenja dreves. Priznani sadjarski strokovnjak, ki ima pri svojem delu s "spomladanskim snegom" precej izkušenj, pravi, da ni odveč drevje otresti. • C. Z. je njen vik prepodil. Ko so kasneje ukradene stvari našli pri njem, so lahko razkrinkali tudi petkovega nočnega napadalca in posiljevalca. Kriminalisti domnevajo, da je žrtev več, kot jih je oddalo prijavo na policiji. Zato prosijo vse, da se javijo na UNZ v Kranju ali pokličejo po telefonu 212-171 (int. 364). • H. J. »Bil sem izredno vesel, da je razstava takšna, kot je. Vendar pa sem imel premalo časa za ogled, rad bi ostal cel dan. S tem svetom, ki se na razstavi prikazuje, sem izredno povezan in želim, da bi si sejem ogledalo čimveč obiskovalcev. optimistično napovea t- . hodnost: »Ne bi smeh P0*1** ti malodušni v današnjih merah. Doživljali smo ze ške vpade v preteklosti, in marsikaj. Zato bomo tudi nes preživeli.« peternelj klub Ifofcno' Kdor malega travna ceneje kupuje* trgovine kranjskega MERKURJA obiskuje- • elektromaterial, • orodje, • material za centralno kurjavo, • vodovodne inštalacije, • kopalniška oprema, • posoda, • steklo, kristal in porcelan • okovje in vijaki • \jro\z\/o6\ črne metal., • gradbeni material, • mali gospodinjski aparA -. • bela tehnika, t akustika, • rez. deli za kolesa, motorje in osebna vozila, t ff\oW\\ in kolesa ' • zeleni program m galanterija ZNIŽANJA CEN VELJAJO DO KONCA APRILA PRI NAKUPIH NAD 500,00 d"1 ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG IN TAKOJŠNJA PLAČILA.__^