Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXIV. Ljubljana, 13. decembra 1937.	Štev.	11.
Izhaja mesečno. — Leto 1937. — Naročnina: 50 Din letno.
86.
Prevzvišeni gospod
Dr. Anton Bauer,
nadškof zagrebški in predsednik škofovskih konferenc,
je na vigilijo Brezmadežne, dne 7. decembra 1937, mirno v Gospodu zaspal.
Poleg neumornega dela za obsežno svojo nadškofijo je pokojni nadškof z izredno modrostjo, spretnostjo in požrtvovalno ljubeznijo predsedoval konferencam episko-pata Jugoslavije ter pogumno in uspešno ščitil koristi katoliške Cerkve v naši državi.
Naj božji Odrešenik nakloni njegovi duši preobilno plačilo za vsa njegova velika dela.
Dolžnost hvaležnosti nas veže, da se njegove duše spominjamo v molitvi, zlasti pri daritvi sv. maše.
V Ljubljani, dne 8. decembra 1937.
f Gregorij,
škof.
Ob odhodu apost. nuncija mons. H. Pellegrinettija,
ki jo imenovan za kardinala.
Pismo ordinarija.
Ljubljana, 20. novembris 1937.
Eminentissime Domine,
Hodie in »Osservatore Romano« nuntium laetissimum legi Eminentiam Tuam Rev. mam inter eos esse, qui in Consistorio proxime habituro Patres Cardinales S. R. Ecclesiae creabuntur. Ad hanc jamdiu excellentissime meritam elevationem veneratae personae Eminentiae Tuae vota sincerrima nomine meo et cleri et fidelium dioecesis Labacensis promere audeo ac precor, ut pastores et gregem catholicorum Jugoslaviae in corde, memoria ac curis ulterius retinere non dedigneris.
Diuturno tempore munus Nuntii Apostolici in Jugoslavia tot et tantis difficultatibus implicatum prudentissime ac magna cum caritate erga populum nostrum catholicum exercuisti, pro qua fideli cura Eminentiae Tuae Rev.mae semper grati manebimus.
Cum iterum atque iterum Tec-um congratulor, omnia bona Dominique benedictionem novo muneri eminentissimo Tuo adprecor ac devotissimo sensu permaneo
Eminentiae Tuae Rev.mae
addictissimus in Christo
f Oregorius Rožman, episcopus Labacen.
Odgovor nuncija.
Belg radi, die 24. novembris 1937.
Excellentissime Domine,
Cum primum qua Nuntius Apostolicus die 5 julii anni 1922 urbem Bellogradensem ingressus sum, litteras ad Fratres meos Ordinarios misi, in quibus, inter alia, scribebam:
»Post tot tantasque bellorum calamitates, veterum rerum eversiones, novarum laboriosa exordia, adhuc haud levibus periculis populi fidelis pietati et moribus ingruentibus, maximo certe zelo et vigilantia opus est ut plebs Christiana, ad unitatem fidei in vinculo pacis directa atque firmata, digna in aevum permaneat veteris gloriae, qua ut propugnaculum religionis catholicae omnes gentes inclaruit et excellit.
»Id vero, Deo opitulante, assequi speramus, cum et SS.mi Patris erga vos effusa benevolentia et provida sollicitudo luculentissime pateat, nec minus vestra populique vestri comperta sit fidelitas et devotio erga Petri Sedem, super quam Ecclesia, inexpugnabilis veritatis columna et firmamentum, erecta est.«
Haec quidem tunc scripsi: quaeque timebam de humanis periculis, quaeque sperabam de Dei adiutorio, de Sedis Apostolicae benevolentia, deque vestro et vestrorum fidelium fidelitate et firmitate rerum eventus
comprobavit. Multi etiam ex tunc temporis Episcopi pie vita functi hodie in Deo requiescunt; sed alii eorum haereditatem strenue tuendam susceperunt.
Et nunc ipse discedo. Quindecim anni effluxerunt, in quibus apud vos fui, testis et particeps vestrorum operum, vestrorum gaudiorum, vestrorum dolorum. Simul viximus, conscii eandem habere fidem, eadem vinciri caritate, ob eandem pugnare causam veritatis et justitiae in nomine Christi, in unitate Ecclesiae, duce et tutrice Sede Apostolica. Haud modica, ex parte vita catholica apud vos incrementum sumpsit: aucta Seminaria, auctus sacerdotum numerus, auctae religiosae domus, fidelium niae sodalitates, paroeciae, ecclesiae, instituta fidei et caritatis: multis in locis frequentior usus sacramentorum et firmior catholica conscientia
Sed necesse est ut scandala veniant: nec desunt quae nos dolore et anxietate maxima afficiant, cum mundus et caro et infernus omnia co-nentur ut catholicorum fidem labefactent et mores corrumpant. Christus tamen heri et hodie et in saecula: hostes Ecclesiae non praevalebunt.
Ego quidem semper interpres esse studui Beatissimi Patris erga vos et vestros benevolentiae et sollicitudinis: si quid boni inde exortum est, Deum laudate: si quid ex mea humana infirmitate, non intentione, minus bene accidit, si quem vel nolens contristavi, ignoscite, et Deum Patrem misericordiae pro me fraterne rogate.
Memoriam et amorem vestrum vestraeque patriae semper retinebo: confido id et vos, dilectissimos in Christo cooperatores, semper facturos. Gratias ago et habeo maximas vobis et omni clero et populo de omnibus ouae pro me fecistis et voluistis.
Finem facio verbis Sancti Pauli: Attendite vobis et universo gregi, in quo vos Spiritus Sanctus posuit Episcopos regere Ecclesiam Dei. quam ocquisivit sanguine suo.« »Caritas mea cum omnibus vobis in Christo Jesu, amen.«
f Hermenegildus PelJeaxinotti,
Archiepiscopus tit. Adanen.
Nuntius Apostolicus.
88.
Objave s škofovskih konferenc,
ki so so vršile v Zagrebu od 22. do 28. oktobra 1937. Resolucije.
1. Katoliški episkopat je na svoji redni konferenci razpravljal o vprašanju konkordata med sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo.
Katoliški episkopat smatra, da mu ne dopušča čast reagirati na poulične napade, ki so se odigravali v zadnjem času proti končni ratifikaciji konkordata.
Katoliški episkopat smatra, da ni več potrebno reagirati niti na neiskrenost devetnajstletnega zatrjevanja o enakopravnosti katoliške Cerkve v kraljevini Jugoslaviji.
Katoliški episkopat bo znal v vsakem primeru braniti pravice katoliške Cerkve in šest milijonov katoličanov v tej državi, ter je za reparacijo vseh krivic podvzel potrebne korake.
2. Katoliški episkopat je soglasno uredil vprašanje Katoliške akcije na teritoriju kraljevine Jugoslavije.
3.	Katoliški episkopat kraljevine Jugoslavije izreka svoje polne simpatije nemškim katoličanom z željo, da nemški narod čim prej doživi mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem«.
4-. Španski episkopat je poslal vsem katoliškim škofom sveta kolektivno pismo, v katerem jim kaže pravo resnico o dogodkih v Španiji. Episkopat kraljevine Jugoslavije je to pismo proučil in poslal s svojih konferenc španskim škofom primeren odgovor kot izraz svojega sočustvovanja in solidarnosti.
5. Katoliški episkopat je premotril tudi splošni položaj na svetu. Ugotovil je, da sporedno z zametanjem Kristusovega nauka rastö v svetu nasilja, krivice in zla vsake vrste. Tega zla ne morejo odstraniti niti krvave revolucije niti nove poganske religije, niti katerakoli ljudska znanost, marveč edino popolna vrnitev h Kristusovemu evangeliju. Zato katoliški episkopat poziva svoje vernike, naj podvoje svoje molitve, da bi Bog zaslepljene privedel do spoznanja resnice, preganjanim povrnil mir in dal svoji Cerkvi svobodo.
V Zagrebu, dne 28. oktobra 1937.
Predsedstvo škofovskih konferenc.
Pismo toledskemu nadškofu in španskemu primasu.
Vaša Eminenca!
Katoliški škofje kraljevine Jugoslavije so na zadnji škofovski konferenci, ki se je vršila v Zagrebu meseca oktobra, proučili tudi kolektivno poslanico španskega episkopata, naslovljeno na katoliški episkopat vsega sveta.
Ni potrebno, da Vas zagotovimo, kako nismo niti za trenutek podvomili v pravilno zadržanje katoliške Cerkve na Španskem tudi v teku zadnjih let, ko so se začela nevarna vrenja v Vaši tako ljubljeni domovini. A če bi tudi le senca dvoma bila ostala v naši duši, bi ga bila brez dvoma razpršila Vaša poslanica. Ker analiza vzroka, ki nam jo v njej podajate, zakaj je prišlo do strašnega klanja, rušenja spomenikov klasične umetnost', požiganja mirnih domov, omogočuje vsem ljudem dobre volje jasen pogled, kako ie prišlo do brezprimerne bratomorne vojne. In analiza, ki ste jo oodali. v svoji poslanici, je istočasno opozorilo, kateremu ni treba dokaza, kam vodi demoralizacija ljudstva, vnemarnost vlade in oblasti, da bi bili liudski. zakoni v skladu z božjimi zakoni.
Iz Vaše poslanice iasno vidimo, da praktični ateizem oblasti in družbe pomeni isto kot samomor naroda.
Ni čuda, Eminenca, da smo mi enih misli z Vami v naziranju, da to ni meščanska vojna, marveč boj dveh civilizacij, krščanske in boliševiške, če se more govoriti o civilizaciji, kadar se govori o materialističnem marksizmu.
Zato dvigamo svoje roke k Bogu, k Bogu miru, nai da svoji Cerkvi na Španskem miru. In mi smo prepričani, da bo Bog uslišal naše in molitve vsega katoliškega sveta. Dobri Bog ca naj iz razvalin sedanje Španiie naredi novo, pomlajeno Španijo. Iz Španiie klanja in sovraštva, Španijo miru in ljubezni.
Prepričani smo, da ni več daleč čas. ko bodo njeni sinovi drug druoremu prožili roke, odpustili medsebojne krivice in šli na delo za no ^ zgraditev Španije. One tradicionalne Španije, ki je vsepovsod poznana po
Pravila lastnih organizacij SKA.
PRAVILA ZVEZE KATOLIŠKIH UČITELJIC.
Z n a čaj i n 11 a m e n.
Č 1 o n 1. Zveza katoliških učiteljic je organizacija Katoliške akcije. Zanje veljajo pravila Katoliške akcije v Sloveniji in ta pravila.
Člen 2. Zveza katoliških učiteljic vodi apostolsko delo med stanovskimi tovarišicami ter jih šola za apostolske delavke v svojem okolju in za krščanske vzgojiteljice mladine.
Č 1 e n 3. Zveza katoliških učiteljic praznuje kot posebna praznika praznik Kristusa Kralja in praznik Marijinega Oznanjenja.
Č 1 e n 4. Namen Zveze katoliških učiteljic je:
a) izoblikovati po verskih in nravnih načelih učiteljico, ki bo značajna in močne volje; požrtvovalna in usmiljena za duhovno bedo drugih; ki bo svoj poklic krščansko pojmovala; ki bo nadnaravno mislila, živela stalno v milosti božji ter bo skušala v sebi, svojih tovarišicah in v mladini upodobiti Kristusa;
b) osvojiti učiteljice in mladino za Kristusovo kraljestvo, prepojiti s Kristusovim duhom njihovo osebno in domače življenje ter vse njihovo okolje.
Člen 5. Temeljne naloge Zveze katoliških učiteljic so:
a) vse delo in življenje nadnaravno usmerjati;
b) mišljenje članic očiščevati od sodobnih zmot s posebnim ozirom na vzgojo in izgraditi v njih močno katoliško načelnost;
c) buditi in šolati vest zlasti v stvareh, kjer so sodobne zmote in zablode otopile moralno čutenje; gojiti krščanski idealizem proti življenjskemu materializmu;
i) izgraditi polnouspešno organizacijo in jo ohranjati na višini;
d) izšolati čim več voditeljic za lastno organizacijo in potem za druge organizacije Katoliške akcije;
e) šolati za akcijo v lastnem okolju;
f) vršiti notranjo akcijo med lastnimi članicami, zunanjo pa med nečlanicami.
Sredstva.
Č 1 e n 6. Sredstva so nadnaravna in naravna, duhovna in gmotna, zlasti:
a) zaupanje v Boga in njegovo pomoč pri delu v Katoliški akciji; molitev, prejemanje zakramentov, oblikovanje lastnega značaja pod vodstvom posebnega duhovnega voditelja; duhovne vaje in obnove, zgled, žrtvovanje in zadoščevanje za druge;
b) spoznavanje verskih in nravnih načel ter proučevanje vzgojnih in socialnih vprašanj;
c) skrb za lastno zdravje in za zdravje šolske mladine;
č) preizkušene propagandne, organizatorne in delovne metode sploh;
d) seje in sestanki, krožki in tečaji, predavanja itd.;
e) knjižnice, izdajanje publikacij;
f) članarina, podpore, volila in drugi dohodki.
Članstvo in ustroj.
Člen 7. Članice učiteljice sprejema pokrajinski odbor.
kratkomalo razpustiti, saj so dobrodošle in koristne pripravljalne ustanove KA v Sloveniji.
Da se te ustanove ohranijo in izrabijo ter se tam, kjer še lastnih organizacij ni mogoče postaviti, še nove ustanove in enakomerno vodijo, razglašam posebna
Pravila za »Molitveno pomoč« Katoliški akciji:
Člen 1. Molitvena pomoč je pripravljalna ustanova Katoliške akcije v Sloveniji. Za njo veljajo ta pravila.
Člen 2. Ta ustanova sc organizira v krajevne skupine po Naravnih stanovih.
Č1 e n 3. Stanovske krajevne skupine prenehajo, ko ustrezajoča lastna organizacija Katoliške akcije v Sloveniji začne sprejemati člane v večjem številu.
Razpust stanovskih skupin odredi narodni odbor Katoliške akcije v Sloveniji.
Člen 4. Cilj »Molitvene pomoči« je:
a) izprositi z molitvami in žrtvami božjo pomoč za Katoliško akcijo, kakor jo želi Cerkev;
b) spoznavati važnost Katoliške akcije in
c) pridobivati javno mnenje za Katoliško akcijo.
Č 1 e n 5. »Molitvena pomoč« opravlja tole delo:
a) prireja tedenske molitvene ure;
b) širi spoznavanje važnosti Katoliške akcije med člani in nečlani;
c) širi liste in tisk Katoliške akcije;
č) člane navaja k vstopu v lastne organizacije Katoliške akcije in k temu, da tudi druge pridobivajo za lastne organizacije Katoliške akcije;
d) širi spoštovanje do Cerkve, papeža in škofa;
e) prireja skupna obhajila;
f) priporoča pogostna obhajila.
č' 1 e n 6. Ta ustanova ima samo krajevne skupine po naravnih stanovih.
Te skupine vodi župnik z odborom.
Skupne nastope stanovskih skupin v župniji vodi župnik z zastopniki teh skupin.
Vrhovno vodstvo nad skupinami »Molitvene pomoči« pripada narodnemu odboru Katoliške akcije v Sloveniji.
C 1 e n 7. Člane v krajevne stanovske skupine sprejema župnik s pristojnim odborom.
Člen 8. Pogoji za članstvo so:
a) izpolnjevanje rednih verskih dolžnosti;
b) volja delati pri poslanstvu katoliške Cerkve;
c) smisel za disciplino in edinost med katoličani;
č) zvestoba papeštvu.
Člen 9. Naloge članov so:
a) udeleževati se molitvene ure;
b) spoznavati važnost Katoliške akcije;
c) širiti tisk Katoliške akcije;
č) pridobivati javno mnenje za Katoliško akcijo;
d) podpirati prireditve Katoliške akcije.
V Ljubljani, dne 8. decembra 1937. f Gregorij Rožman,
škof.
zdi primerneje, da ugotove število družin in članov po posameznih vaseh član ali članica MD ali KA. Število družin s številom članov pa vsaj do majnika sporočite ordinariatu. Ta prijava je za vsako leto obvezna. Obnovim tudi iani dano naročilo gg. arhidiakonom in dekanom v zadevi te bratovščine.
V Ljubljani, dne 6. decembra 1937.	f	Gregorij,
škof.
92.
v
Člani izpraševalnega odbora
za usposobljenost veroučiteljskih kandidatov.
Glasom dopisa kr. banske uprave drav. banovine v Ljubljani z dne 17. novembra 1937 št. IV. 19528/1 je gospod minister prosvete z odlokom O. N. br. 71063 z dne 22. oktobra 1937 na osnovi čl. 5 in 6 pravil o opravljanju državnega strokovnega izpita za stalnega veroučitelja ljudske šole O. N. br. 6621/35 odredil za člane izpitnega odbora za usposobljenje veroučiteljskih kandidatov, in sicer:
I.
Za narodni jezik in književnost, narodno zgodovino in zemljepis v krajih, naštetih v čl. 2 pravil o polaganju državnega strokovnega izpita za stalnega veroučitelja ljudske šole 0. N. br. 6621/35, one profesorje, ki so izpraševalci na dotični učiteljski šoli za iste predmete pri praktičnih učiteljskih izpitih v šolskem letu 1937/38.
II.
Za strokovne teološke predmete, didaktiko verskega pouka in pedagogiko:
Na učiteljski šoli v Ljubljani:
dr. Alojzija Zupana, stolnega kanonika v Ljubljani;
dr. Franca Jakliča, gimn. profesorja v Ljubljani;
Ignacija Zaplotnika, veroučitelja v Ljubljani.
Za namestnike:
dr. Jakoba Kotnika, gimn. profesorja v Ljubljani;
dr. Ivana Vrečarja, gimn. profesorja v Ljubljani;
Ivana Žerjava, veroučitelja v Ljubljani.
93.
Enotno pozdravljanje učencev ljudskih šol.
Kr. banska uprava drav. banovine v Ljubljani je z odlokom z dne 20. oktobra 1937, št. IV. 18194/1, odredila sledeče:
Z raznih strani prihajajo želje, naj se uredi vprašanje enotnega pozdravljanja učencev v ljudskih šolah.
Med našim ljudstvom so najbolj razširjeni pozdravi: »Dobro jutro«, »Dober dan«, »Dober večer«, »Lahko noč:« in »Zbogom«. Ti pozdravi se lahko smatrajo kot naši narodni pozdravi. Zato je prav, da tudi učiteljstvo v šoli navadi otroke nanje.
Zato odreja kraljevska banska uprava:
Ob prihodu v razred pred začetkom pouka naj pozdravljajo učenci in učenke prisotnega učitelja oziroma učiteljico po dnevnem času s pozdravi: »Dobro jutro«, »Dober dan« in »Dober večer«. Ob začetku posameznih učnih ur ali ob vstopu uradnih oseb v učilnico in ob njihovem odhodu otroci le vstanejo in ne pozdravijo glasno. Po končanem pouku vodi učitelj oziroma učiteljica svoje učence in učenke do vežnih vrat, kjer naj pozdravijo enotno s pozdravom »Zbogom« ali zvečer z »Lahko noč«. Z istimi pozdravi naj odzdravlja tudi učiteljstvo. Veroučitelie in zastopnike cerkvenih oblasti naj otroci pozdravljajo s pozdravom »Hvaljen Jezus«.
Učiteljstvo naj navaja mladino tudi izven šole k dostojnemu pozdravljanju in k lepemu vedenju sploh.
94.
Prijavljanje priseljencev.
Kr. banska uprava drav. banovine v Ljubljani je z dopisom z dne 22. novembra 1937, št. II. 5331/2/37, izdala vsem občinam sledeči odlok:
»Škofijska ordinariata v Ljubljani in v Mariboru sta predlagala, da občine osebe, ki se na novo priselijo v občino in so se pri občinah prijavile, naznanijo s potrebnimi podatki pristojnim župnijskim uradom bivališča.
Škofijska ordinariata utemeljujeta predlog iz dušnopastirskega stališča potrebe izpopolnitve župnijskih uradnih knjig kakor tudi iz razlogov potrebe uprave, ker izdajajo župnijski uradi na zahteve raznih uradov družinske pole in druge podatke.
Kraljevska banska uprava priporoča vsem občinam, da vpoštevajo ta predlog in sporočajo pristojnim župni jskim uradom osebne podatke vseh oseb, ki se na novo priselijo v občino in se občini prijavijo v izvrševanje predpisov uredbe o prijavljanju prebivalstva, da bodo mogli župnijski uradi voditi svoje uradne knjige v redu in vsled tega tudi dajati uradom in strankam potrebne listine in podatke.«
Obenem se matični uradi opozarjajo, da sporočajo občinam rojstva, poroke in smrti oseb, ki prebivajo v občini v svrho izpopolnjevanja občinskih matic v smislu odredb št. 30 zakona o osebnih imenih.
95.
Ustanovitev župnije v Mostah v Ljubljani.
Z listino škof. ordinariata v Ljubljani z dne 30. oktobra 1937, št. 5252, se je ustanovila nova mestna župnija Sv. Družine v Mostah v Ljubljani.
Župnija obsega del obstoječe župnije Sv. Petra v Ljubljani in so njene meje te-le: od mostu Dolenjskih železnic čez Ljubljanico po železniški progi Dolenjskih železnic do njene združitve s progo bivše južne železnice, po tej progi do Zelene jame, po Zeleni jami do Ljubljanske
ulice ter dalje po tej ulici in nje podaljšku po Poljski poti do meje bivše občine Moste in po tej meji do reke Ljubljanice in ob njej do gori imenovanega mosta.
Župnijo škof prosto podeljuje in jo oskrbuje župnik z dvema kaplanoma, katerim gre pravica do vseh prejemkov iz državne blagajne.
Ustanovitev župnije je odobrilo ministrstvo pravde z odlokom z dne 30. julija 1937, št. 66944.
Ustanovitev župnije stopi v veljavo dne 1. januarja 1938.
96.
Slovstvo.
Sveto pismo novega zakona (Evangeliji in Apostolska dela) v novi, lični žepni izdaji. S tem smo dobili knjigo, ki smo jo že dolgo pričakovali. Cena je izredno nizka (vezana 12 din, broširana 8 din) zato, da bi si jo mogel nabaviti vsak Slovenec. Dušni pastirji naj priporoce nabavo s prižnic. Knjižica se dobi pri škof. ordinariatu in po knjigarnah.
Dr. Rado Kušej: Konkordat, ustava in verska ravnopravnost. Ljubljana 1937. Tiskala in založila Univerzitetna tiskarna (Blaznik) v Ljubljani. Cena za župne urade 15 din. Ker je v knjižici besedilo konkordata, se dovoljuje, da jo župni uradi naroče na tekoče cerkvene stroške. Naročila sprejema tudi škof. ordinariat. Cena je bila naknadno izjemoma znižana na posredovanje ordinariata.
Rudolf B 1 ü m 1: Ignaz Seipel: Der Friede. Ein sittliches und gesellschaftliches Problem. Tyrolia Innsbruck, 1937. Str. 215. — Odlični poznavalec Seiplovega življenja je nabral v knjige vse, kar je pokojni državnik za mir mislil, delal, pisal in trpel. Knjigo toplo priporočamo.
Jakob Žvan: Nova pota. Doneski k protialkoholnemu gibanju. Ljubljana 1937. Izdaja »Svete vojske«. — Knjižica piše o alkoholizmu in o nedostojnosti ter o sredstvih in potih zdravljenja. Priporočamo.
Misijonski koledar 1938. Misijonišče Groblje pri Domžalah. Cena 10 din. Že davno uveljavljeni koledar bo tudi letos našel odjemalcev. Vreden je tega.
Indijska knjižnica:	Bengalčki. Otroške igrice in prizori
za misijonske prireditve. (Zvezek 8.)
Knjižice salezijanske Družbe: št. 94: Čudeži se še gode. — Št. 95: Spomin vernih duš. — Št. 97: Duhovni koledarček. — Priporočamo.	__________
Št. 5671.	97.
Konkurzni razpis.
Z okrožnico škof. ordinariata z dne 6. novembra 1937 št. 5349 sta bili z zaključnim rokom do 15. decembra 1937 razpisani župniji: Sv. Družine v Mostah v Ljubljani in Št. Jurij pri Grosupljem.
S tem pa se razpisuje župnija Sv. Planinav moravski dekaniji. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škof. ordinariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 31. januarja 1938.
V Ljubljani, dne 6. decembra 1937.	Ign.	Nadrah,
gen. vikar.
Škofijska kronika.
Imenovan je bil za dekana dekanije Vrhnika in hkrati za škof. duh. svetnika Janez Burnik, župnik na Vrhniki.
Umeščeni so bili: Alfonz Jarc, žup. upravitelj na Sv. Planini, dne 29. oktobra 1937 na župnijo Stari trg ob Kolpi; Janez Kete, župnik in dekan na Vrhniki, dne 15. novembra 1937 na župnijo D.M. v Polju, in Janez Burnik, župnik v Zg. Tuhinju, dne 15. novembra 1937 na župnijo Vrhnika.
Podeljena je bila župnija Leskovica Jožefu Kapusu, kaplanu v Dolih pri Litiji.
Uesigniral je na podeljeno mu župnijo Mokronog Ciril Milavec, kaplan na Igu.
Imenovani so bili: za župne upravitelje: Martin Radoš, župni upravitelj v Starem trgu ob Kolpi, za Nemško Loko in Spodnji log (eks-kurendo); Ivan Sladič, žup. upravitelj pri D. M. v Polju, za Mokronog; Jože! Klemenčič, kaplan na Vačah, za Leše; Anton Stanonik, kaplan v Vodicah, za Zg. Tuhinj; dalje za ekskurendo-upravitelje: Franc M a r k e ž, župnik v Zagorju ob Savi, za Sv. Planino; Alojzij Zupanc, zup. upravitelj v Šmihelu pri Žužemberku, za Zagradec, in Anton Gole, ekspozit na Grosupljem, za Št. Jurij pri Grosupljem.
Premeščeni so bili: Ivan Knafelj, žup. upravitelj v Lešah, za kaplana v Črnomelj; dalje kot kaplana: Srečko Hut h iz Črnomlja k D. M. v Polju in Ivan D o 1 š i n a iz Moravč v Vodice.
Konkurzni izpit so dovršili: Viljem Cunder, žup. upravitelj v Sorici; Franc Novak, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, in Ludovik Zajec, kaplan v Sv. Križu pri Litiji.
Ordinacije: Subdiakonat je prejel dne 21. novembra 1937 Fr. Pavel Verderber, 0. Teut.
Umrli so: Gustav Schiffrer, župnik v pok., na Bregu pri Kranju dne 12.'oktobra 1937 v starosti 78 let; Anton Medved, župnik v Št. Juriju pri Grosupljem, dne 21. oktobra 1937 v starosti 68 let; Hieronim Š a u 1 i, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, v Kranju dne 6. novembra 1937 v starosti 35 let; in p. dr. Regalat Čebulj, 0. F. M., v Ljubljani dne 16. novembra 1937 v starosti 63 let. — Naj v miru počivajo!
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 13. decembra 1937.
f Gregorij,
škof.	Jože	Jagodic,
v. d. ravn.
Vsebina: 86. t Dr. Anton Bauer. — 87. 01) odhodu apost. nuncija. — 88. Objave s škof. konferenc. — 89. Molitvena pomoč KA. — 90. Pravila zveze katoliških učiteljic. — 91. Bratovščina sv. Družine. — 92. Člani izpraševalnega odbora za katehete. — 98. Pozdravljanje učencev. — 94. Prijavljanje priseljencev. — 95. Ustanovitev župnije v Mostah v Ljubljani. — 96. Slovstvo. — 97. Konkurzni razpis. — 98. Škofijska kronika.
Izdajatelj: škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: .Tnže Jagodic Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cef.