gorenje
.jj
Številka 23
četrtek, 15. junija 2000 180 tolarjev
"Sv. Vid je češenj sit"
Star ljudski pregovor pravi, da 15. junija, l<o goduje sveti Vid, ob ugodnem vremenu zorijo češnje. Letos so zaradi preiirasne pomladi na večini dreves že dozorele, zato so se jih ljubitelji zagotovo že preobjedli, pa čeprav je do nekaterih najbolj polnih vej težko priti. Še sreča, da je češnjevo drevo najbolje obrezovati, ko so češnje najbolj zrele. Tako je nastal tudi naš posnetek...
■ Foto: vos
0
O
Q
a
^ Matura tudi iz likovne vzgoje O Pozornost, ki si io zaslužijo ^J Kako ustvarjati nova delovna mesta 7 ) iz Evrope v pekel in nazaj
Moj dom je moje kraljestvo.
najboljše... iz Gorenja, že 50 let
ISSN 0350-5561
9 ________
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo še krajevne plohe in nevihte. Jutri se bo čez dan razjasnilo. Malo hladneje bo.
Krajani Straže opozarjajo
Qû(B\ï/(ilïDû(il8
Že nekaj let so stare želje krajanov Starega Velenja, ki živijo ob izredno prometni Partizanski cesti. Ne le, da si želijo pločnik ob vsej dolžini ceste, ki od Velenja vodi proti Šoštanju. Ob tovorni kaplji Gorenja, ki leži nasproti zaselka Straža, bi bila edina prava in varna rešitev postavitev semaforjev in prehoda za pešce. Več na strani 9.
■ bš, foto: vos
9770350556014
2 NAS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
15, junija 2000
n ONOVitEC e
Kdaj dohodninske odločbe?
VELENJE • Na Davčni upnivi Vcitnjv, z I/posti» va m« Vu« Icnjc in Mozirje« so /a leto prejeli skupaj 34.«4K0 (Jo-hmlninskih na]H>vť<lÍ. kar.jv neluij vvi kol leto pmô (cm. od na izpostavi v Vdciiju 25.453 in na iziiojitavi v Mo/jrju 9.0Z7.
Ičga. kJaj laliki^ davkoplaccvjkipričakujfjt) txJloílx:. nanj niso tiK^gli nap^wcdati, Dt-j-sivo pa jc. da bo nekaj davkoplaicval-ccv le prcjck>ževjunifu, zadnjo pa morajo prili dt> riaskivnikov na}pozjiťjki3L okiohra ieios.
■	fnkp
12. raziskovalni tabor Velenje 2000
VELENJE - Tradldonalni raziskovalni tabi>r v organizaciji Insiiiuia «ekolixskc ra/i&kavc ERÍC*o Velenje bo leit^s od do avgusta v Velenju, na oSGu-iiava Siliha. Slevik) srednje.^» Ice v. ki se lahko udeležijo tabcTa. je tudi letos oniojeno. Ob domaćih dijakSli Ix^do na 12. raaskiwaUieni labi^rij Velenje 20W) kol doslej &odel<waIi Zoisovi íilpendj si t iz vse Sltn^'nlje. Na obim^ni službi Zavt^da za zaposlewaiije Velenje/hirajo prijave zasrednje/>t>ke - Z^úsove Stipendiste sanujíc nekaj dni. Mladi raziskovdcj Ixîdo na Jaboru lal>ko raziskovali in ustvarjali v novinarski, gledališki in likovni deiavitici 1er v dveh geografskih, geološki, elnolaški. zgodovinski, botanični, zo-olix^kL kemijski, arhiiekiurni in skupini Zii ijudskt^ glasbo. Dodatne informacije in prijave o laboru dobile na IniNiitutu ERlCo Velenje.
■ mš
Programski svet muzeja
premogovništva
VELENJE-Nn prvi seji seje svs(a) proj^ramski svet Muzi*ia premogovnI<tvA Slovenije, ki ga se.stav(jHjo predslavnik;) upravljavca mu/A^Ja dr. Zcrdin In dr. Milan Medved l/Prv-mi)ui»nika Velenje, pred.siavnika Me.stne občine Velenje k<il lastnico /hirke. ^upsin Srećko Meh in podžupan Dni^an Mar« tin^k ter s(rok<»vni upravljavci Muzeja Nćlenje. mai>. Jo/x' Hu-daics in Damjan Kljajič.
Di>loCilisosmernicv nadaljnjega razvoja muzeja. Ze junija bo muzej tbpolnjen z tipičnim rudniškim siautwanjem,
■	mkp
Skok čez kožo 1.
julija
VELENJE • V |*rcmo}»ovnlku Velenje bodo oh letošnjem pmzniku rudarjev, 3. juli|u« znova pripravili >Tsto prireditev, kultnih in športnih, ki se zućcnjajir?^ v teh dneh. Vrhunce vsakoletnih prireditev je t radie ton h In i skok čez koi^^n Na jubilejnem. 4Í). praznovanju, bo doživel nekaj sprememb. Skokčezko^iilv pritekal vsoboto. 1. julija, ceremonial se bo ob 18. uri začel na mestnem stadionu, pol ure pred tem pa bo s 'l'iît)vcg:i trga krenila prt)li prizori.^ču ptworka uniformi-ranili rudarjev. C\slm skakač l>o letos Kari Drago Seme. slavnostni govornik pa direklor Premogovnika Velenje dr. Frane Zerdin.
■ mkp
Državnost in
mesta
^O.^ÍAN.J • Krajevna skupnost Šoštanj ob letošnjem dnevu (ir^.jivni»stl in K4-lcinici mesta l^oManj prireja teden prireditev, .športnih, druiiilmih, kulturnih... Z njimi začenjajo 24. Junija. Med športnimi prireditVHmi gre omeniti turnir v malem noKometu, r(»komctu, tekmovanje v kegljanju, sahu. košarki, odbojki na mivki.,.
Osrednja prirekiilcv se ho txtvila v p^'knedeljek, 2ři. aprila, v Ka-juhovem parku, nosi pa naslov Pesmi % plate. Dan kasneje, v torek, 27. junija, pripravljajo v áoštanju okKiglo /. direktorji večjih podjeiij. ki delujejo v občini 1er predslavniki Območne gospodarske zbonnec- Ena od prirediiev pa bo v -^oSianju že to .soboto. Društvo za razvoj ^oStanjs zvečer pripravlja na rokomclnem Igrišču koncert Ajidreja Sifrerja.
B fTfkp
Splošna In strokovna gimnazija SCV
Poslej tudi matura iz likovne vzgoje
Velenje, 6. junija • V avli Splošne in strokovne gimnazije Isolske^a centra Velenje Je liihi priložnostna sl<»vcsnost, na kU' teri so dijaki in dijakinje /aiH' rali lutkovno igrico Človek Je človeku najboljši prijatelj. Z njo so o.svnjlli 2. nx^rado na FeslivHlu ^cniTacye X mladih ustvarjalcev v IJnlUJanskem Cnnkjirjevem dr)mu. Tudi na ui način in z razstavo del so želeli sir^o javnost med druuim sez^ nanili, da imnjo n» njihovi Kini-naziji že drug«» sobko leto tako imenovani predmet likovna snovanja (u.stvarjanje in I i* kovna umetnost oziroma poučevanje o umelnosli). Marjana Cîmajner Kt^rti^cc, ki
poučuje La predmet skupaj z /!eljkon^ Opačakiiiu. aka^íeni-skim slikarjem, je pcwedala. da bo velenjska splo^nag;ininazjja prva v slovenskem prostoru, kjer bodo lahko dijaki opravljali maturo tudi iz likovne vzgoje. To )iaj bi bil nadomestek zaumcinKkosmer. /a likt^vno vzgojo ki>l izbirni tnaturitctni predmet se je za odločilo 9 di-jakíw. Kot je na priloŽJU>sini prireditvi poudaril Marjan Prevodnik. .svetovalec za likovno vzgojo na /avodu R Slovejiije za Šolstvo, želijo na ta način približati likovno umetnost kol del kulturne vzgoje čim $ir5einu krogu ljudi.
MTp
Utrinek z (utkovne igrice, $ katero so gimnazijci osvojiti 2. nagr&do na nedavnem Festivalu generacije X v Cankarjevem
domu.
Svet občine Šoštanj se ukvarja $ kadri
Spremembe v komisijah
§0§TAN.I • Občina jc na zadnji seji sveta dobila no* Vega podžupana, (o bo Marko Kompan (ZLSDi, z» katcrv^H župan ^ostnnja Milan Ko]>u$ar ^e ni določil prislojnosli. ki naj bi jih imel. Povedal pa Je. da )>a ho kot pml/.upan v njegovi odsolnosti nadomeščal, z nJim pa se boo konkretnih zadolžitvah in ''pokrivanju" posameznih projektov sproti dogovarjal. Nekaj sprememb je tudi v posameznih komisijah svclsi, ki pa nf.^o vse pt>-polne. Namesto Milana Kopu.^arja (LDS), Aniona Korena (SDS) in mag.
(ve tke llnauer (Neodvisna lista za obnovo in ra/voj občine Si^tanj). ki jih je svei na zadnji seji razrešil, so svetniki v komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika svcia že imenovali Marka Kompana (/LSD) inErnoObíteicrCLDS), V komisiji za ^'kolje in pr<istor bo namcsio Franca Ro-gel.ška (SDS) Danilo Čebul (Neodvisnu lisui za obnovo in razvoj obline ^(\5tanj). v komisiji za razvoj malega gospodarstva pa bo namesto Alojza Hribe ri^ka (SDS) Boris (»omboc (SLS).
■ mkp
Kmetijslia zadruga Sdfeskd dolina
Nova imena organov
l^ni marca, letos Hck v ponedeljek so.se na rednem olxnim /tirrru z1)rall čbmi Kmi:lijske /adru}>e Šalcsk» dolina. (>d 329 seje /J>«>ra udeležilo le 29 (xlslotkovčlanm. k^irje lalojilede nHtincvnirvd zltoni kar presenetljivo nu1(k
Ocenili so posk)vanjeZHdrugc v prclekkm letu in pri lem menili.daso ptiskwali dobro, dobiček v višini nekaj već kot 3 milijonov Sil'so raz-porediliza Kîzervc.spKîjeli raíM>jne u.smcri lve v prihodnje iji izvedli volil w organov icidnuje. Novi predsednik upraviKp ixjbora jc Janki> Arlič izSkai, podpredsednik pa sUvŽcRcičnik. Preii^cdjiiknadrtinicgaodb^^ra dosedanji prcilscdnlk upravnega ixllx^ra Rudi Ježiwnik.
MTp
< Á

M
y iV
=T -
ai

Slovenija gre naprej - upajmo, da res
Vsi tirni, ki so trdili do Je pomunjkiinjc vlade kriw, du se boi j ne prihlizttjemo Evropi, zdaj skupaj : nofionwta.^i in nav-ijaCr naše iogobrcarske ekipe pojejo: Slovenija ff-e naprej. I^r hi sc le iLsUšaio njihovo pelje! In da hi naiu deklica res Hia končno hitreje napitj. Saj pravijo, da vfada ni pohiiCna. ampak strokoi'nti: to pomeni, du je nc hi smela voditi ie levico in ne molili le desnica. In íť Í)o zdaj res drugače, naj ho hí)ije. In da se res ne hi iiresnii^il strah pred kadrm'skimi čistkami. Čistk različnih xrst imamo nomrcč žc dovolj. Tudi rtu nn.^cm območju. Čistke so pngosU' v tekstilni indtistriji čeprav .se lionekod delaveev idelavkl). ki ne izpolnjujejo norme, običajno znebijo na bolj eleganten način. Či.uke se Se wdm) vbviajo liuli v mnofiih drufiih podjetjih v ivf*iji. Najbolj na uradu .ir/ zdaj delavci laSkem JI mu, kjer naj hi bilo pirveč kar polovica delavcev. Tudi v cefj.ski Kovinotehni se nî povsem jasno, koliko Z4ipo.denih ho poslala na celjske cesle. Ne nama. ampak njen novi knišni oče Síerkur Marsikje se zapleta .ie na dnine, načine, ko ludi z menjavanjem kadrov želijo doseči drugačno delo. laki sklepi uve/n vedno niso razumljivi.. Tako ttuh ob menjavi x' irhu žalskega Ilmezaru Import • Export slinimo, da jc ozadju veh ko več kot le navadna menjava, Nekateri cclo pravijo, da hi radi trgovino s hmeljem speljali iz /.alca v l.j}ibljano.
Ohnow rtiznifi ce.stnih odsekov pii nas .spominja na to. da je ře res nastopila poletna turistična sezona. J'osebne iTste turistične akcije .to se lut ili Štajerci, ki so se/wdali v vas I'ri-
morcem. UstaviHso se tudi v vedi-iču Savinjske du line in s lem menda pokazali, da sotudi ljudje iz tega konca .Siajeni. Ne vem. če so od.^li v vas re^ijcem na drugi konec drhtve iz kljnhovahiosti od ccnlralistov, res pa je, da se Ljubljani niso mogli izogniti. Je pač tako. da (sknrtij) vse poti vodijo preko Ljubljane. Te dni se Je tfidi izkazalo, da turizem z<lniřujc Še na dmge načine. Iz^el je nov Uiristični zemljevid s sicer nič kaj izvirnim naslmvm: O Wnke .so Sotle. V tijem najbihiloob' javljeno VSS, kitr jc vredno obisku in ogleda. 'Aajcma pa vseh 31 občin savinjske regije. In x'eljnio naj bi.ie lo. da so pri izdaji lega jkn'czovalnega zemljevida vse občine res tudi sodelovitle.
S ttaizmom in doprcsti ter počitnicami Je povezano mdi kopanje in plavanje. Ob nič kaj raz^e.^eljivem dejstvu, da />r/ nas še vedno veliko ljudi ne zna plavati {ampak ne tonemo le zaradi ie^a.'), poteka po Sloveniji akcija Voda za vse. A kaj ko na drži le to, da vsi ljudje ne znajo plavati, res je Uuli. da marsikje nimajo kje plavati aH se kopati. Niti vsa večja mesui ni' majo swjih primernih kopa li.^č. Saj :\'eni to zalo domače, ka-Jne?!
Pi/vezemo s turizmom je še nekaj: promet. In Jeza z^iradi prometa. Zaradi del na cestah in plačevanja visoke ctsmine. Tudi lam. kjer hi zaradi prometnih legoh morali upravljavci cest plačttti ivznikom, /te pa oni nJim. Iiiko .^e mnogi vozniki .skopajo ře veliko prej, preden pridejo do morja. se veseli dupiusia. če se lahko.'
■ <k}
naš i J» iBlata CaMpfsno, aHWm n mv podjetje Kl^ČAS.&ao.. Folovd10,Vti«n|». aa\9a>tmiín.
cm (omricn^ anmb ^ srr, ircmífu ftfottvu ^ siï, cvrcse^ \j<tnrv 1900 dt, (mtbamtrui îs609t, kwioiuomw 7^s(t Uts<M$hra:
BcmsZaioskk (dRHorin gbvni ura})*), Sls;« VovK šgO^svoti uF99nS0.	(psrrKCnčs uioOika^ jareiPlEsnttc.
TâC^Râ Podgorâës Bo^^ (Jiovien^. Uira ZakcieK ( uifdva radi^ >bnfa Koèuu-épsgif {MnlCni uwMO, Dami imO «MKwabci
Propaganda: Nina Jug (vodja ptopa^nite), SsSoKonaSnilc
ÍIXQnpxfeial ivRMitvain upravr 3320 Vel«fi)8, Kjdn6fva2a, p. p, 202. blebfl (063) £S817 SO, Ud» (063) 671-720. tio r^tun pn An> £tsvila
Otlkovsil» In gral pricravK KtS te đ ao. risk In oOrema: MA-TISK ctO., U»lor HereroMnli	rokopisov ne «vdiemol
PoiatmoDOVje'Nai&as' uué^nmadprofAWarlCKnufrvnega
15. junija 2000
AKTUALNO
KAS VAS 3
Svet občine Šmartno ob Paki
Ne gre politizirati
Javni Tďvod Mladinski contvr Smnrlnn oh Vakl buri duhovi* pri svclnikih u vrst i^mnrske pomMclnv kn^lkijc v^dno. lauLir ga kdo onii^ni Tiicli na zadnji seji jo hila tn icmadokjij vroCt).
Pri ohraviiřtvi zapisnika prcjf^jc seje, na kalcriiU'isvcMniki med drugim doioi^Hi rok, do katerega morajo posredovali píívna vprašanja vz\'c/i/delovanjem mladia^kcgaL'cnlra:?upanu Ivanu Rai;unu,jc Fr.inOi.šek Bkirilnik (SDS) menil, da se mu nczdi primerno, ker je odgtwore d<M] lik prud scj<5. "I)oj»ovorili smo st /a rok \t\ pr-iv l)i i)iio. da bi se Ra drsali.** Na njegovo pripombo sc je odzval predsednik svela zaviHia Jtíže l<<>l>ida, dr. med., ki ga je zanimalo, kdaj je J^pan zastavljena vprašanja oddal na asirczcn naslov, "Sicer pa. iie ki^ga kaj zanima, .so zadeve na vpogled na občinski upravi. Lahko se o Icm pogovorimo tudi pod samaslojno locko dnevnega reda," Koje na to ob obravnavi pobud in vprai^anj /uj^ana in svetnikov oh koncu seje občinskega sveta ka/alo, da f<'jkral o /avodu ne bodo govorili, je Kranilsek Fiii^.ir (SKD) nařci temo z vprašanjem: "Kaj pa Mladinski eenier ?" Modrovali so.ali naj delo opravijo lokrai ali na naslednji seji in se odÍí>čiIi, da zadeve ne bivjo (idiiiSali. Najprej je FranéiWkBerdnikizrazilnezadtwoljsivonad ívi-govori na njegovB vprašanja, ker so bili zanj premalo ki)nkre(ni. ,|<»/e Robida (LDS) jc nato .svelnike ponovno opozoiii, da je finanCna dokumcnlaeija navpi^gkid na sedežu obiinske uprave. "Ce ima kdo kakšen pomislek glede linancncga pasiovanjazavcnJa, predlagam, da ga pregleda nadzorni odbor. je vprai>ljiva dejavnosi ecnira, se o (ej pogovorimo na naslednji seji sveia, Sem za lo, da so swari jasne, da sc o lem odprlo, korekino in konkretno pogwarjamo, ne na asnovi Cvek. mi jc, da kar najprej prcmlcvamo lo temo, / zavodom pa imamo najmanj tei^av. Obnavljamo ga predvsem ssred->sivi pokroviteljev m donatorjcv, aktivncwii leCejo kol so zastavljene. Lept) priîsim, ne politizirajmo okrog tega, ampak rcívímo vpriiža-nja in zaključimo lo zgodbo." Pri tem gaje podprl Bojsm Kbdnik (LDS), FrandSek Ekrdnik je zavrnil oC'WuK da bi bila stvar polit iCna ampak so na odboru za gospodarske javne sluřbe, kalcrega pred-
sednik je. pogovaijah o spi>Siovanju sprejetih cxllokíA'. V njih med drugim piSc, da morajo zavfuii dvakrat na leio poročali o svojem delovanju. '^SoglaSam z mnenjem o spoštovanju odlokov, vendar naj lovelja za vse zavoda enako, ne le za mladinski ecnler,"jc nadaljeval ra/pravo Kladnik, Žogico jc umirila Frančiška Krbavae (SKD) z l>csedami: "Podpiram pobudi, da pregledajo piwlovanjc zavoda člani nadzornega odK^ra in da povabimo v.d. direktorja na sejosvcta. lako bt>mo sivun najbiMje pojasnili, v.d. direku>rja pa ludi pohvalili za njegovo prizadevno delo pri obnovi centra." '1'ak.^n sklep so pti skoraj enourni riizpravi ludi sprejeli.
Komisija za prostorske zadeve
Frane Berdnik. Bojan Kladnik, Emil Strhenk. Rudi Ježovnik in Stane Bruni^ek so imena c^lanm' Komisije za spreniljanje izdelave in sprejetje odlokov s področja prostorskega urejanja pr^^slora v obdni Šmartno ob Paki. Komisijo je predlagal pan Ivan Riikun, svetniki pa sov razpravi poudarili, da bi jo morali dopolniti ^ z dvcnnt članonKt iz vřít stroke.
O devetletki
(''lani odbora za družbene dejavn;>sti pri t^bčini so že pred ».^asi^m razpravljali o možnostih uvajanja devellelncga programa v Smar-škiSoli. Na nedavni seji sve la seje pri pobudah in v|'>raianjih svetnikov na to lemo oglasil FranCiíek Fu:?ir. Kot Čhin sveta.starSev tega vzgojno-izobraievalnega javnega zavoda namreč ni zaznal večjih akiivn<wii pri vodstvu i>ole glede izpi^lnjevanja pogojev za uvedbo n0V(V>ti ,'Viitii mislim, da moramo mi ixidarl p«)liudo o i/d^^lavi Mejnega piMjťkta pnpnivi» dokumentacij«. Na osnovi le bi lahko zaprosili Z2i repuliliska sredstva." Njegovo pobudo so svetniki sprejeli. Polegvodsiva5t)le bodo pri oblikiTvanju program^i priprav na iAajanje devetletnega programa scxielovali še ^ílani odbora za družbene dejavnasii in občinska uprava,
mtp
Zgornja Savinjska dolina
Končno uspešna zapuščinska razprava!?
Dtil^H in prediil^a je z|(odl>H a «Mileni bilanci hh'^ skup»voÍK'jnť M<h /jrji'. l'rvdol}ja tudi zaradi te|(2). kcrje hilz;)ćctbkodliCen, hitrost je bila a*lo v slovenskem vrhu, nato pa seje vse skupaj (nu)ra/um(|ivo /ajile-tlo v ol)činskjli in i>e kakšnih plottmh. Zdaj najlirz vendarle gre ziires, saj se iz takšnih aH <irugaćnih razir>î>ov vsem mu<ti.
Nov in dokončni predlog delitve zapuščine je pripravljen, dokončni zato, ker ga župani in iMjwnja na usklajevalnom sestanku pi^trdiii: seveda morajo svoje povedati Še ol^činski sveti. Prvi del delitve gjetic na 31.12. IW4 je bil hilro sprejel, saj /dcIjtvijíí neptemifnin ni bilo kžav.pač po legi. Res je bilo nekaj kt^Ijrvih zadev, ki so jih resili, spotaknili pa obustxli Javjiegapcxljetja Komunala Mcxcrjc. /jKinji predli^ pretMdev^W da se VI« inTrastruktura, ki jc v upravljanju JP Komunala Mt'bzif]e, razdeli pti legi.'Ib so seveda vcidov^xti. kanalizacije s čisiilnlmi napravami in odlagališče, pri Čemer je izjema otičina Ciomji Grad. ki s lemi stvarmi že upravlja sama 2 lastnim komunalnim pt»djcijcm-
Pi^seben probk'm s;a vodcmxJni sistem LetoSčin kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Lokiih pri Mozirju, oboje na pc^dročju <ibCin Nazarje in MozJrje in za njune potrcbe.Tudelitvev naravi ne morebiti, moja par ni pravo merilo, ziitososegicde na vkí?ened»í]e?e di>govorilj ki «v lastništvo. Pri vode wîdnem sistemu Lctosčnaj bi bili občini solastnici v razjnerju5t pri kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi pa naj bi bila oI>čina Miv/iije lasinica tlvch, nazi^rska pa seveda ene tretjine. Vse to naj bi bik) prava osniza dt>g(3\t)r o se nekaterih zadev;ih,kot je na pnmer financiranje knjižničarstva, pn čemer je delna "wrni*' tudi ustrejni zakon, ki ga nikakor ne zmorejo sprejeti. Kak4)rkoli že. o tem bodc^ c\lk>Cali se l^l>čia^kj sveli-
/vsem tem je seveda nek učljivi) pi^vezjdnaastîda Javnega pixJje tja Kiv niunala Mozirje, ki ie svojo krivdo zijsptv v zadnji h letih krepki^plačevak^. Se dobro, da sc je r^Silo likvidacije, saj muponiwem kar dt^bn^ kaže. ta drugi del sporazuma o delitvi premoženja bo namreč ludi dogowr oorga-nizinino.sii tega podjetja. Posamezne občine naj bi imele v njem ustanoviteljske deleže glede na vre<lnast infrastrukturnih objektov, ki jih jc ixxljetje upravlja L> 31.111999. Upravljavski tleležf so torej odvisni ck\ lega. koliko infra.strukTure po dejanski vrednosti posamezna ob»čina daje podjetju v upravljanje. "Komunalnopi^djeijo nawJievsem težavam že sedaj pozitivno pisluje. loroj je edino smiseln<\da v prenovljeni organizirano« sti tudi ostane, ludi jxipuířanja delavcev v lem primeru ne bi smek>hiii, večina 1k> osuila na delovnih mesiih. Viske so že doslej reSevali s samo» zaposlitvijo, nekaj lxi upi">kojiiev. ravnamo pa seveda, da [yy pi>djcije zadržaki obseg dejavnosti," pravi mozirskl župan Jože Kramer.
Dela pravzaprav ne bi smeki XTn:injkati 'livnuhio JP Ki>munala ne ispravlja dela za občini (.îomji Orad in S*>ičava. za ctstale pa različno. Največ seveda v m<v.irski. kjer skrbi za ravnanje z odpadki, kanalizaciiski si» stem.vodcivod inzace.ste; kanalizacija in VL>dovod veljata tudi za občino Nazarje, zrav'en je vzdrfevanje lokalnih cesi: za ceste skrbi tudi v občini Ljubno, prav takoza vodiwxlni sistem, v podjetju pa pričakujejo. daj;m Nxiiï na Ljubnem zaupali i ud i upravljanje kanalizacijskega omre^a s ČU» tilno napravo:.skrbzav(Hkwxl iji kanalizacijo s čistilno napravo je njihova tudivobčini Luče.
Nekajletni zapleti so torej rešljivi-hitin in preprosto, lo komu je koristilo tako nagajanje in z^ivlačevanje.
Na nove prostorske načrte v Velenju še čakajo
DrŽava še ni povedala, kje bodo možne novogradnje
Velenje* l.juhljana »V me,Hei'U februarju jc v Hv|i olKinske hm> v Velenju potekala javna razgrnitev novih jx'ostorskili načrtov ZH območje mestne občine Velenje. Na ol)činskťm Uradu /n okolje in prostor so takrat pripruvili tudi številne javne ra/pravc, potem pa na ustre/.na republiška ministrstvu poslali prostorske načrte, v katerih so upoštevali zelje in pripombe občanov, na usklajevanje in odobritev. Rezultate so na me.sttii občini Velenje pričiikovali do konat maju. vendar so )K)}^njunja na posameznih mini.strstvih zelo trda in budo trajala do konca meseca. Potem pn l)o treba
počakati na odobritev.
Naj spomnimo, da sc novi prc*>-torski načrti občine Velenie I u rad no imenovani prastorske sestavine srednjeročnega in dol-goa'»čnega dru?l)enega plana za območie občine Velenje) ne tičejo le primesinih krajevnih skupnosti, od ki'»derje sieer pri.^Io največ od skupaj 232 prošenj občanw za spremembo namembnosti zemljišča, veliko za izv7em kmetijskih zemljišč in sprememb^'» v stavbna. S tem so namreč izpolnjeni pogoji /a gradnjo. Mestni arhitekti so pripravili tudi predloge /m zaokrtíŽitev ureditvenih obm<")čij novih naselij; med njimi za pt^zidavo hriba na^l velenjskimi
bazeni In večjega podriičja pod starim jaškom nšisproli restavracije Jezero, Če bi se ustrezna republiška ministrstva strinjala s spremembami zemljiSč v zazidalne povrSine, v mestu nekaj let ne bi primanjkovalo gnidbenih parcel, ki jih trenutno praktično ni» zato Velenjčani kupujejo parcele v drugih občinah.
V mestni občini \tlenje .si> t<^rej pričakoviUi. ^[h bo^lo mwe j^ros-torske načne na Ministrstvu /á okolje in prostor in vseh ostalih ustreznih mtnisitsivih uspeli Uskladiti do konca maja PtMopek pa teče. Predstojn ik občinskega Urada ?a<2kolje inpmstor Marko
Vučina pa nam je ptwedal, da bila pogajanja na Ministrstvu za (^kolje in prť^stor. ki st"» jih pred» slavniki občine opravili prejšnji leden.z«.'b trda.Sploh zasedanje kmetijske povrSine se država zelo boji in jih tudi močno Sčiii, Veliko predlogov občanov izv/cm iz kmetijskega zemljiSča namreč leži na odlično ocenjenih kmetijskih povriinah.Pravv teh dneh btid(î posamezne primere usklajevali na kmetijskem ministrstvu. "Na državi smo sku^iH predstaviti vuliki) .stisko wradi pomanjkanja ^radlwnih parcel v občini. Up« nnio. da nam bo to tudi uspelo," je Ae povedal Vučina.
■ bš
Z VARČEVANJEM V VARNEJŠO PRIHODNOST
VASE 2EUE NAJ POSTANEJO RESNIČNOST.
Ključ do njihovih uresničitev je v:
•	modrem varčevanju,
•	rentnem varčevanju,
•	srebrnem varčevanju.
Po dopolnjenih treh letih varčevanja imate možnost najeti ugodnejše posojilo za nepremičnine. Vabimo Vas v naše poslovalnice.
0
IQ ) banka Velenje
Banko Vélenje đ.d., Vrhnji,
bančna skupina Nove Ljubljfinske banke

^"^"^stavku
IJUBIJANA-24. septembra lx>do med Ljubljano in Maribiv rom začeli vozjti trije "pend<»lini " ki vt)Zijť> 30 ;>dstoikov hitreje od klasičnih vlakov, za pot med Ljubljano in Maribori»m bodo porabili uroin4.š minut, sieer pa b<'>doSk>venske řelczniec vpc^sodo-bitev prometa namenile 45 milijonov mark.
SLOVENSKK KONJICE - V lem mestu je bil ustanovni kongres slovenskih alternativnih zdraYÍk:ev,zbral<ise jih jeokrcig2()(K iisianiwili Ixîdo svc^je /ilruženje» mtJgi>Če cek) 5olo, legalizirali svoje početje, napisali svoj etični bxíeks in sestavili kartoteko z^lravilcev.
LII'BIJANA • V Cankarjevem d<imu je bila sklepna prireditev 32. državnega tekni<wanjavznanju iz vesele &ile Pila. tetospod geslom 'Veselje ?.a dane.s-znanje za jutri," med Wî tekmovalci pa je naziv vesek^c^lskega dr^5ivneg:ipivakaasvc%jilo kar 216 udeležencev, od lega 1.^0 osmoM^lcev.
CEUE • V celjski l>olni5nici že íhI Ida mS kapele, ki bi dol-gi'trajnim bc^lniki^m omogt')čila t^biskverskilu^bredov.padislcj nisi) veliki) storili, saj so maîW v kirurSki sejni sol^i: na začetku je Cerkev ya naložbo namenili 15 milijonov tolarjev, letos naj bi jo ktmčno zgradili, ptitrebnih pa bo Še 10 milijonov.
KAVNE NA KOROŠKEM - Slovenske železarne se na evrx^p. ski rafóiavi í»bort»žilve predstavljajo z lahkim kc^lesnim oklepnikc^m, Ziinjse zanima eeloameriSkavoj.ska in to kar za lS<K)vozj|. Slovenska vtíjska pa jih je od 60 naročenih preti leti doslej kupila samo deset.
UJl'IiLIANA-Število aktivnili mesečnih uporabnikov interne ta vSkivenijijevzadnjem obdobju približno 250.(.X)0. kar po mnenju strokovnjakov vybuja skrb, po podatkih z-a februar je bila najbť>lj obiskana spletna stran Matkurja s36 t>dstotki obiskovalcev, druga ri.telekom (29) in tretji Arnes(2fi).
LUIUJANA • Glavni .stavkovni odlH>r Fidesa je izdelal potek spUwíne stuN'ke zdravih íkov in zobozdravnikov» ob tem pa dop^ilnil stavkovne zahteve zahtevo po 4')-umcm delovnem tednu, delodajalci pa morajo do 15. septembra zagotovili pogoje z<i nemoteno zdravstveno varstvo ob 4C)«urncm delovnem tednu.
PREBOLD • Konec tedna btxlo v Preboldu začeli Številne prireditve ob občinskem prazniku» kise sicer sklada z ilnevom držziv-nosti,vscm prireditvam pase bodo pridružili gasilci iz Kaplje vasi z^il InScSČ z8(Metnieoler jamarjis 30-letmeo otwioja.
H RASI.OVCE - Svetniki ol)čineBrasl(ivxVst> končno sprejeli zaključni račun proračuna za lansko leto. lanski prihodki so bili 315 in odhi>dki 25^ milijt^nt^v tc>larjev. nerazporejenih milijonov pa bodo prenesli med prihodke pr^jročuna občine Braslc^vče za letošnje leto,
DRAVO(JRAI) • Iz le tcw njega proračun a obči ne Dravograd, ki je v petih letih Iz38i> narasel na milijonov tolarjev, btido leios
milijonov namenili za nov vodcwod z Ckiriškega vTha v dolžini 12,4 kilometra, zgradili pajsa bodo ob sedanjem, ki sogazgradiD že pred 38 leti.
4 KAS VAS
GOSPODARSTVO
15. junija 2000
Velenjska plastika
Danes dobro, jutri še boljše!?
V /aoslrcnih rii/mcrah poslovanju, ki jih narekuje vse večja konkurcnca, ludi v pixJjciju Vc-plas Velenje namenjiijo pozornost predvsem nadaljnjemu obvladovanju siroškov in kakvwosii proizvodnje. Kljub Icmu direktor piuljelja Franca Vťdentk meni. da bo Icio 2000 zanje nekaj posebnega:"(/le(le na za* stavljene cilje sem prepričan, da sv bodo dosudile določene spremembe, ki bodo za nas pomenih stabilnejšo prihodnost, kot jo lmam<» danes« Čeprav je tudi v tem trenutku dobra. Pri programih in poslih smo, menimo, naredili dovolj, čaka nas Hnančnti prestrukturiranje, saj nas še tepejo dolgovi kriznih let."
Za eno večjih storjenih pt>le/ v podjetju v zadnjih letih je Vede-nik označil dogovor z njihovim dolgoletnim poslovnim partnerjem Ario s Švedske o prenosu celotne proi/vodnjc medicinskih kadi i/ poliestra z Drinske v Slovenijo. To je, po njegovi oecni, veliko delo, saj gre za v praksi preizkukmo tehnologijo, ki jo je narekoval partner in je praktično v SiovcnijI še ni- Prinaša visoko produktivnost. hkrati pa z njo rešujejo ekološke težavo, osvojitvijo te tehnologije bo program me-dicinskih kudi eden nosilnih v
družbi, i/.delke bomo tržili tudi sami zlasti na področju bivše Jugoslavije.*'
Med mïsilnimi pn^grami podjetja je že nekaj let jambor za jadralno desko (tudi lu pa jih letos čaka kar trdo delo /lasti pri razvoju) in program vodnih toboganov z raznimi igrali. Proj/-vajajo jih v precejšnji meri za tujega partnerja, ti izdelki pa so zanimivi 5e /a domači in hrvaški trg. Prav v tem času zaključujejo velik projekt v Morav.skih toplicah ter sc dogovarjajo za opremljanje bazenskega kompleksa v Podčetrtku.
Kaj pa voja.škt program in proizvodnja mestnih koles?
J\3di lu je precej novosti. Vojaški priigram smo omejili in ga s tem postavili na realna tla, saj v zadnjem obdobju tržno ni bil več uspešen. Ker pa ima Veplas pri slednjem precej znanja iz preteklosti, sme» izdelke vsemu navkljub razvijali, tudi s pomočj<i države. Rezultati testov, opravljeni pred mesecem dni na Inštitutu v Nemčiji, so pokazali, da imamo v tem trenutku ent» najboljših čelad in najb<djâe ;caščitna oblačila ter plošče za specialna vozila. Sedaj čakamt) na odgovor pristojnega republiškii ministrstva, ali bo teh novosti deležna tudi sto* venska vojska. Če visoko kaki»-
$ prenosom celotne proizvodnje medicinskih kadi iz Danske v Siovenijo, je postai ta program eden vodiinih v podjetju. Zaradi tega iščejo dodatne proizvodne prostore.
v(»stnih izdelkov ne bttmo mogli uspešno tržiti, bomo krepko razmislili, kaj bomo naredili s programom v prihodnje.'' Pri
proizvodnji mestnih koles tci^av s tehnologijo in proizvodnjo, po Vedcnik<wih zagotovilih, nimajo več. porajajc") pa se pri trženju, kar je menda v domeni podjetja, ki je razvilo to kolo. Po raz-poloi^ljivih informacijah naj bi sc prav v tem času dogovorili s slrateskim partnerjem o trgu in prodaji.
Sicer pa je Vedenik poudaril, da so lansko poslovno leto skle-
nili 7. dobičkom. Ni sicer sc takšen. da hi zadovoljil želje in potrebe zapi)slenih, a vendarle napoveduje Mjlc čase. V letošnjih prvih štirih nicsccih poslovanje sicer ne sledi povsem planu, kar so pri pripravi letnega programa ludi predvideli. Nekateri projekti so namreč vezani na drugo polovico leta. črt u jemo zelo spodbudne rezultate, po zadnjem preverjanju pa - ne glede na povedano - menimt), da bi bili lahko še boljši'*, je sklenil poi^wor Franc Vedenik.
mrp
Anketa med krvodajalci
Pozornost, ki si jo zaslužijo
4. junij, dan krvodajalcev. Območno združenje Rdečega križa Velenje že nekaj let ziiznamuje s srečanjem krvodajalcev občin Velenje. Sošt<mj in Šmartno ob Paki. Na igrišču pri gostišču Kotnik v Ravnah pri Sošianju se je tudi letos zbralo približno 700 darovalcev. Kot nam je povedala sekretarka združenja Darinka Herman .so kar nekaj časa razmi.šljali. kako bi sc ljudem. ki z decilitri darovane krvi na najlepši način pomagajo stKloveku pri ohranitvi zdravja ali rešitvi Življenja, zahvalili za njihovo humanoM. Srečanje so krvodajalci dobro sprejeli, zalo bodo pri tej obliki pozornosti najbrž ostali. Druženje so jim popestrili z družabnimi igrami, bogatim srcčolovom. za vedro razpoloženje pa so poskrbeli mladi harm<inikarji Roberta (loličnika in njegov ansambel.
Kar nekaj je bilo lakih, ki so nagovt)rÍli zbrane in se jim zahvidili za njihovo plemenitost Poslanec v Državnem zb<iru Bojan Konlič pa jim je med drugim pvivedal. da je Državni zbor sprejel zakon o krvodajalstvu. Menda prinaša kar nekaj novosii. Med zbranimi smo opjizili tudi člane kluba Moto veterani iz Šoštanja, edinega tovrstnega kiuba v Sloveniji, ki so med prednostne nak>gc zapi.sali tudi pomi>č sočki-vcku v sliski. Ponosni so na to. čeprav jih nekateri zaradi lega gledajo po sirani, in kaj so povedali o srečanj« in o krvodajaJ-slvu nekateri udeleženci?
Marta Virbnik iz PleSiYca:''C) srečanju samo pohvalne besede, saj sc z njim spomnijo na nas krvodajalce. Razen malico na sami akciji in izleta tako ne dobimo nič drugega, Vemo pa. da nadomestila za kri
do danes .še niso našli. 49-krai sem se vpisala med darovalcc, za to plemeniti") dejanje me je navdušil m<)ž. Povabil me je s sabo na krviidajalsko akcijo, Po odvzemu sem se odlično počutila, zato ostajam kr-vodajalka. Dokler bom lahko, bom lo počela. Kajti, nikoli ne veš. ali jo boš potreboval sam. Tudi sin in hči sla prizadevna krvodajalca. Kri sta darovala več kot 2i)-krat, mož pa 65-krat."
Janko Oštir iz Velenja;" Pred več kot 30 leti je zbolel i>če in prav njegova bolezen me jc spodbudila. da sem poslal krvodajalec. 5y-kralsem že daroval kri. S tem lahko človek največ naredi za sočU)-vcka. Za kri še vedno ni nadomestila. Lepo je. da se plemenit ljudje enkrat na leto srečamo šc kje drugje kol te na akcijah. To nas p^)vczujc tn naj lako ostane ludi v prihodnje.''
Rernard Rogelšek iz Zavodenj:'' Splet okoliščin oziroma vsaj trije razlogi so me privedli med krvodajalce. Aktivist RK sem že 25 let in zdelo se mi je prav, da zaradi Lega poslanem tudi krvodajalec. Ker se pred leti nisem mogel udeležili akcije v Ljubljani, je U> plemenilo dejanje t>pravita žena. Pri pregledu so ugotovili, da je bolna. Za nameček sem
imel Še sam prometno nesrečo. Cenim ljudi, ki svojo širokost dokazujejo na takšen način. Srečanje je enkralno in sami) želim si. da bi nas širša družba ludi v prihodnje nagradila z njim." Damjana Kričej. aktivistka RK Premo-gt>vnika VelenJe:''Na srečanju sodelujem prvič in prvi vils je zelo dober. Proli jutru bi> najbrž Šc K)ljši. Ne spomnim so, kaj mc je pravzaprav spodbudilo, da sem postala krvodajalka. Morda misel, da z dragocenimi decilitri te tekočine naredim dobro delo. da s tem nekomu rešim ;življenje. Vsak ima svoj odnos do lega dejanja. Menim, da je preveč lakih.
ki Lega ne spoštujejo. Sc!e, ko kri sami po-irebujejo, se o pomenu krvodajalstva zamislijo. "
tvan (»lasenčnik iz (iorenja:** 32-krat
sm se doslej odzval vabilu za sodelovanje na plemeniti akciji- Vedno mc k temu spodbudi dejstvo, da lahko nekomu pomagam na najlepši način. Družba bi sc morala zamisliti o tem in ne bi smela krvodajalcem od-vzeli tega, kar že imajo in kar si zaslužijo. Srečanja so edina zahvala za njihov trud in upam, ostalo tradicionalno."
da ho
Tp
Iz dela svetovalne pisarne za varstvo potrošnikov
Tokrat o cenah
Odziv polrošnikctv na objavljen članek v NAŠEM Č.ASU v zvezi s tolmačenjem nekaterih Člentiv ZAKONA O VARSrVU POTROŠNIKOV kaže, da Jih tovrstna problematika zanima. Malo za šalo malo zares sem povpraševal prodajalce po trgovinah, koliko poznajo omenjeni zakon, iz dvoumnih iKigovorov pa sem razbral, da ne najbolj« da imajo zalo šefe in tudi dobro ugotovitev; da sploh ni* majo težav s potrošniki (?).
Dobili pa smi> nekaj namigov potrošnikov v zvezi /. označevanjem cen na policah, saj včasih ni možno ugotoviti cene izdelka, ker je ni. ker je napisana drugje, ker je artikel premestila stranka ali pa so artikel z napisano ceno že prodali. S sprehodom po trgovinah smo ugotovili, da gre predvsem za izdelke v živilskih trgovinah, kjer so cene navedene na policah (ne na blagu), da so re.s lu in lam cene pomešane, daje težko ločili na primer ceno jajc. Ce želiš zvedeti ccno za čedalje več vrst kruha moraš vprašati prodajalca; včasih kcmiaj pri blagajni zveš. da jc cena drugačna, kol je označena na polici. Bili smo priča primeru, koje ludi sicer prijazna prodajalka šele pri blagajni zvedela za pravo ceno. Torej gre za določeno mero "šlamparijc" trgovcev. Manj tovrstnih težav je pri kupovanju metrskega blaga ali pri nakupu tehničnih izdelkov, Med trgovinami ni bistvenega odstopanja, v vsaki se lahko najde kakšna nepravilnost.
Želimo op<5zorili, daje v zvezi s tem lela \99*) (na p<ïdlagi 26. člena Zakona o varstvu potrošnikov) minister za ekonomske odnose in razvoj izda) PRAVILNIK o načinu označevanja cen blaga in storitev, ki podrobneje določa pravila označevanja.
Naj navedemo nekaj povzetkov:
*	Prodajna ccna izdelka je končna ccna za enoto izdelka ali za določeno količino izdelka skupaj z davkom in vsemi drugimi dajatvami.
*	Ccna jc /a en kilogram, en meter, cn lilcr, en kvadratni ali kubični meter ali /a neko posamično enoto količine, ki se .-splošno ali običajno uporablja.
*	Vsi izdelki morajo biti označeni s prodajno ceno in s ccno za mersko enoto. Za izdelke, ki jih ni v prodajalni, se cene lahko označijo s cenikom ali katalogom.
*	Cena mora biti označena na izdelku ali na polici ali na izvirni embalaži, v obliki cenika, vendar tako. da nc obstoja možnost zamenjave s ccno drugega blaga.
*	Označitev mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Cena je označena čitljivo, če je velikost številk najmanj 5 mm. Cene izdelkov, ki so označene na polici, morajo biti označene pred ali nad izdelki z imenom izdelka.
Cene za S TORITVE morajo biti označene kot končno cene v obliki cenika.
*	Označijo se kot cena delovne ure v poslovnem prostoru, na lerenu. kol ceno storitve na mersko enolo, ludi kot ceno storitve, ko jc nedvoumno opredeljena na drug način in .sc običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.
*	Podjetja lahko objavijo ccnik storitev tudi v obliki kataloga ali po.sebne brošure z nedv<nimnim opisom storitev s ccnami (npr: komunalne storitve).
*	kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da jc cenik lam. kjer ga lahko vidijo potrošniki.
Potrošniki si moramo stalno prizadevali za preglednejšo ponudbo ( v kar spadajo ludi cenc), da sc laže odločimo pri sicer že kar močni ponudbi, pri storitvah sc v naprej dogovorimo za njeno vrednost (vsaj okvirno), da se izognemo poznejšim presenečenjem.
Radi vam bomo pomagali pri reševanju kakšnih koli zapletov, oglasile se v naši svetovalni pisarni Varstva potrošnikov na Cfenkovi 6i/bv Velenju ali pa nas pokličete po tel. na št. í^71 ."^21 ob uradnih urah za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih. Brezplačno svetovanje omogočala ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in mestna občina Velenje.
■ Svetova//ia pisarna Varstva potrošnikov Ve»
tenje Janez Pel ko


Kako ustvarjati nova delavna mesta za 21. stoletje?
V veliko pomoč so lahko izkušnje od drugod
VELENJE. 8. in 9. junija -**Konferenco smo orgnni/lrali /hUk ker mislimo, du Je olnJohJe InfomiiicIJske iÍru7J)e resnično velilu) priložnost /a Slovenijo. Delovna mestu ,še nikoli niso hiiH r»ko tr^ |m nikoli biko vtslik.** KO i»t) otvoritvi med' miHKlne konferviKv /. naslovom Kako iistvHrJati delovna mestii /JI 21. stoletje, ki sla jo v Vele-nju pripnivil;j (HAK. institut m simbolno anali«» in nr/.voj informacijskih tehnologij ter INOVA IR,d.0.0. Velenje, in ka-(erc pokrovitelj je hil predsetl-nik republike Milan Kučan, rekli onianwiforji. Ti so v Velerije oh <lom2ičih, iMtvuhili tudi vrsto lujili strokovnjakov.
"Occnjujcmo, Jajc informacijska družba v khicro siopanio. velika priložnost /a lo, da 7 drugačnimi pristopi dobimo drugačna, holjSa in kak<wt)sl-ncjSa delovna mcsia, ki jih ne obremenjuje nil i piHrcha po visokem kapitalu, nili ckoloSkc icžiivc- R:<Cunalnik in Iclcko-munikacijc so pt^polnoma spremenili svci, danes si brc/ tega nihče ne prcdsiavlja več Jclo-vnc^a mesla. Ib pa hkraii pomeni. da se je Slevilo zap^xslenih v tovarnah začelo zmanjševati, dasc/mćinjsLije (udiSlevilo/a-posjenib, ki opravljajo intelektualne storitve, (c bo v kmetijstvu delalo ic 3 odstotke ljudi v industriji 10, na področju izkoriščanja nnravnih virw5, sc je treba vprašati» kaj pa bi^mo delali drugi? (lolovo }c, da se drŽava ne more Ixîhotitissvojo administracijo, ludí /alo, ker mi, d a\'ko plačeva Ici, verjetno ne /moremo tega plačati. Ib pomeni, daje ircba iskati druge poli in Ic so na dlani. Za 10, da smo na to konTercnco povabili (uje predavatelje, je ra/log preprost. Nekateri imajo s lem žc i/ku.^njc. v nekaterih državah so problem bre/paselnosti in kriz v posameznih gospodarskih segmentih že v preieklosii rcScvali na drugačen način*', je povedal Viki or Vaupoi iz podjetja INOVA IR d.o.o. Velenje in eden od organizatorjev le koiilcrcnce. Spomnil je na pri-
mer Švedske. Predstavnica mesta Ronnebv iz Švedske je prcd-slavila njihov primer. A'lo k<ín-kreten, (tre za mcialur:^ko mcsio, ki je je imelo podobni) kol mnoga železarska mesta po svetu, probleme. Tan^ so krizo doživljali že pred peimijstimi leti. re.sevali pii (ako, da s<^ najprej ugotovil), da se ni smisla ili več metalurgije, ampak se morajo iti kaj drugega. Tisto nekaj drugega je bilsoťiwcr, kar je istočasno pomenilo, daje bilo treba delali predvsem z ljudmi. Ugotíwili 50, da se lahko ludi ljudje, ki so prej delali v metalurgiji, v dokíčencm in lo rela-livni> kratkem Času, uspostîbij(^ za druge aktivna^ii. To spoznanje je bilo bistvenega p^-îmena. Danes tam srečujejo ljudi, ki st^ bili prej medicinske sesire, danes pa so vodje mednarodnih projekt (TV.
To s<i got(3vo stvari, ki lahko dajejo misliti tudi nam, da bi z drugačnimi prisiopi in drugačnimi pogledi lahko marsikaj rc-^vali na drugačen njičin.
Zanimivi so bili prcdavaielji in njihova predavanja, leh je bila cela vrsla. Med njimi Barbara Mo^at, Kanada, ima preko 25 Icl profesionalnih izkuAenj / malimi p<idjciji. sedi v številnih upravnih odborih in je pn;d<iodujiíča mnogim konferencam na temo promocije malega gospodarstva in pod-jetniJstva. S pospeševanjem rHAOja Tnikro podjetij, večina leh deluje na domu. je naprej začela v svojem kokainem okolju. Britanski Kolumbiji. Njen model jc lemeijil na.spoznanju, da jc možno navdušili, če udclt^enci spiYznajo, da jc lahki) 10 njihov vir preživljanja in način Življenja. Za uspešnost modela pa je bilo treba postaviti prijazno podporno okolje. Model se je kasneje širil ludi v druge province v Kanadi, pa ludi nckaicrc drŽave v razvoju. Od leia lyny je bilo v procesu uspíxsabijanja vključenih 7 list'Jč m i kro podjetnik»^!
Kelly Carey, ZDA. uči in razvija di^lalne medije in program internelnih slorilcv na West
Vally i'ollege v Saratogi, Kalifornija. Sodeluje z IPAK-om, Inštilutom zasimbolno analizo In razvoj informacijskih tehnologij in pomaga ustanavljati učna centra v Velenju in Tuzli. Kelly<'arcyin Stanko Hlatnik sta skupaj razvila model za dinamično učenje, ki vključuje izobraževalno infraslrukluro, inkubator majhnih piidjclij in za rasi partnerstva znotraj obstoječih majhnih podjcitj. Na konferenci je predstavil Silicijevo dolino, kot primer in vvor. Jeremy Millard iz Danske dela z novimi ichnologjjami, izobraževanjem in usposabljanjem, svetovanjem za različne skupine uporabnikov, javnimi aviorilelami, vladami. Evropsko komUijo, Sveiovno banko 1er danskimi in .^vedskimi raz-vojnmii agencijami. V zadnjih petih leiih je inienzivno delal na delu na daljavo, ki se mlen-zivno širi. Josef Hochjicrner, AvsirijH,je predsednik in znan-
in tehnologije. Dela predvsem z brezpi'ficinimi, učenci, dijaki in Šiudenii, pa ludi s tehnološko asmcrjenimi podjetji. Je usta-niTvilelj <Xmira za dinamično učenje za potrebe gospodarskega razvoja jugovzhodne Evrope. I/Jok Lehjakz Inštituta Ji5Žcf Stefan, se ukvarja Î5 prenosom raziskovalnih dosežkov v življenje, je direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ki dosega pomembne uspehe. Ich-nološki parki pa so. sodeč po izku.šnjah vsveiu. eden od učinkovitejših iiblik pomoči inspod-bujanja pidjetnl^tva. Udcie'Žen-ccm je spregovoril o pomenu tchniiloškega i">arka.
"Namen konference jc bil v prvi vrsti seznanili in osvestiti ljudi, iLsic, ki delajo na lem področju in druge. Zavedanje o lem ponekiHÎ Že ob.sioja. menimo pa, da je polrebno naredili šc večjem promt)cijo in sivari postavili tako, da se kol družba odločimo in rečemo - hočemo
Dvodnevna mednarodna konferenca, ki so se /e udeiežUi številni strokovnjaki, tudi iz tujine Je potekata v Hoteiu Paka
v Ve/enyu (foto: Stane Vovk).
stveni V(Hlja Centra za družbene in^.wacije, profescir na univerzi na Dunaju in generalni sckreiar mednarodnega foruma za delo. iniormacijsko družbo in zaposlovanje, Spregovoril je o vzponu masnega gmpodarsrva, ki lemelji na znanju. Stanko (Patnik, po tisntwni izobrazbi lizik, pase ukvarja z ntwimi oblikami učenja, razvojem usivar-jalnosii, s promocijo znanosti
spremenili sivari, hočemo boljša in drugačna delovna mesta. Mi si želimo, da bi si Slovenija postavila na lem področju jasno vizijo, prepričani pa smo tudi, da se da v zelo kraikem času tudi spremenili veliko stvari", pa je piwedal Viktor Vaupot iz podjelja INOVA IR. kije bil eden od organizatorjev konfe-
rence.
Milena Krstić - Planine
Modna konfekcija Elkroj
s turizmom z roko v roki
SredipreJ.šn(et2a te<inji Jehilď v prostorih Modne konfekcije l'ZIkroJ na Phhovl prijazna slovesnost, s katero seje tudi ii^lkroj na svoj način vključil v prlAidi'vai\ja celovit razvoj turistične dujavnitsti. Tokrat so bili (Minioči in spi^dbiidv deležni najlxiy.^i dijaki in Študenti, ki se izj»bražujeJo na sredrijih in visokih šolah /a uostinstvo in turizem, spodbuda p;t so bila z^ires lepa oidačila, ki .so Jih za dijake in Študente izdelali v tej driižl)i. Ib so seveda štipendisi i sklada GT-Cíl'Foundalion. po priložnosi mh nagovorih in di^brodi^ci, med njimi JC bil ludi državni sekretar v m!nistrst%'u za malo giv^podafstvo in turizem 'Ibmaž /*ijc, pa sm jim darila izročila Častni predsednik tega sklada Marjan Podobnik in predstavnica generalnega donatorja Ibbačnc Ljubljana Breda P<ipež Brezovar. Dokaj zanimivo je, da sta bila nied gosli tudi častni konzul Rl-ipinovinvcIcpt^lanikKraljcvinc Jordanije, za visoko raven kulturnega nasiopa pa sla poskrbela i^perna pevka Rebeka Radovan in pianist Aleš Skrinjar.
mjp
Lepa obiačiia za spodbudo pri nadaljnjem itudfju
perspektiva
Homo turisticus
Junij sc preveša i' dnifio polovico in pucii-nice se nensitnljivo hHíajo, dobrumn <iť!ii /UL^e gf/ieracije pu moigurtske kiipaciieie ziipolnjujcjo predvsem naJnizliCnuj^i poio-viifni nučrii. Vzinlnjem dtineiiniju se je za-ntťii re/utiv/îo ni:l<!h cen ieia/skih vozovnic. večje ofipriosii Slovenije in iazje (iostopno-tu ilu informacij skukovi!u povečalo .Ue^/f/o .Sfuvcncev. ki počitnice preživljajo v eksotičnih kruJUi. Moiivov poroviinjc je več. prav mogoče ceh /o/iko. ko/ikorje popotnikov samih - sporini. Sin-dijski, duhovno-relifiijski (pominlire .samo no Indijo), Cisto tih risiičn Poiovanjit naj hi Širihr nuki ol)Zorja in sploh pripO' mo^la k vsestranskemu razvoju posameznikove osehnosU. A vse po^iosieje mi lu zveni zgolj kot praz/io reklamno geslo.
.^e danes mi i' idenih odmevajo hesede znanca, ki sem jih pred časom .^hiCiijtio ujel s freh enc nacionalnc radijske pOsSiaje med večerno vožnjo is .'íale.^kcga zakotja v provinciiilno sredi.^Če. UstottvviieiJ nekakšnega akademskega popotniškegis driK^tva je z v.Ko resnostjo razhjšil vse (.') o državah X in >' saj je lam preiivel kar neko J (ednov. Na ladji je srečal Avstralca, ki Je ravnokar oiriskal iiidf drzav{> 7. in mii <i njej pripovedoval, tako da zdaj lahko pove poslitsšalcem ludi "\'se. kar morajo o lej državf vedeli". Kakšen višek egocentrične narcisoidne neumnO' sti!
Žal pa vse preveč dejstev k a Se na 10. da takšen ud nos ni nikakršna irdkost. kavno nasprotno! Vse hofj postajamo podo-["•ni ameriškim mladcem in mft/denkam. ki z inter-ratl vozovnico v žepu preživijo diin v Hi mu, noč na vlaku, naslednji dan i' Hc' neikah. noč zopet na vlaku in tako : istim ritmom sledijo Du-naj. obvezna Praga, fludimpešia, Herlin, Amsterdam, London, Pariz in mogoče Še kaj. In so videli Evropo. Ali pa horde Ja-pončkov. ki svojo okolico na poiovanjti dojemajo le še skozi leČe svojih stipersoduhnih fotoaparatov in videokamer, potovanje pa hodu zares doživeli šele doma. ku si hodo vse skupaj ogledali s prijatelji. Saj na pittovanjfi za kaj takega pač ni časa. Kupujemo letalske karie za iri mescce z desetimi postajami, raziroienimi .Kirom zemeljske ohle in celo ljudje, ki veljajo za resne, pišejo o potovanjih v osemdesetih dnth okoli sveta. Med ře skoraj psi' hotičnim sledenjem imperativa "čim več v čim krajšem času " smo ře zdavnaj izgtihih ohčiiifk za Ijrrdi in kraje, ki jih "spoznavamo".
Potujemo zalo. ker je to nwdno. ker potovanja v' oddaljene kraje pričajo o našem svetovijanstvti. mzgledano.sti in imelek-lualm širini. Pri tem pa si ze doma us l va rimo sliko o deželi in njenih prebivalcih, tako da tja pridemo prepolni pričakovanj. Ih-tem lahko le še primerjamo obiskano deželo z našimi pričakO' Vanji, ki pa so nujno drttgačna od tistega, kar nas na potovanju obdaja. Namesto, da hi uživali v geografski, naravni in kultîimi drugačnosti, le-to primerjamo 2 na.^imi predstavami, ki so zaradi zelo omejenega predhodnega znanja pogosto /lapačne. Da bi bila stvar Še hujša, v.se skupaj gledamo iz c\'ropocen' tričnega zornega kota in smo se popolnoma nezmožni vživeli v dmgačno kulttiro. Vse. kar nas obdaja, merimo in sodimo z me-rili domaČega kulturnega okolja. Jako zamudimo eno najlep.<ih priložntisti, kijih niidijo potovanja i' radikalno drugačne kraje: zaradi kulfurnega okolja, v katerem veljajo popolnoma drugačna pravila i^^e, kol pri nas domu. lii lahko pr\ič z distanco pogledali na naše domače življenje. Temeljne stvari, ki predstavljajo osnovo bivanja doma in se tako o njih enostavno ne sprašujemo, saj so "preblizu ". du hi Jih sphdi zaznali, so »• eksotičnih krajih potovanja neznane. In obratno, v teh deželah ljudje živijo po nam popolnoma tujih pravilih igre, NamesUi. da bi izkoristili svobodo. ki nam jo nudi okolje, ko pr\ ič na nas ne pritiska s celo gorf' nepisanih pravil, družbenih norm In vrednot in tako iz novega zornega kota pogledali na življenje doma, nas moti začinjena hrana, vročina m mraz. p/manjkanje tfiplih utšev. od-nos domačinov do žensk, njihov način oblačenja, kupovanja in prodajanja, velo njihov način ojvavijanja intimnih hiološkdi po-treh in Še neŠtelo drugih stvari. Smo kot nehvaležen go.Kt. ki v dnevni sobi prijaznega g<t.\titelja zahteva enako postrežbo in ohna,hnje. kol ga Je deležen doma, hkrad pa s svojim večvred-nostrum kompleksom in provinchilno zaplankanostjo zamuja enkratno priložnosi spoznati nove ljudi in njihov način življenja.
V Častt novih medijev nam ni več treha potovati, da hi kaj iZ' vedeli o določeni deželi. Odpremo knjige in časopise, jiogledamo dokumentarec na televiziji, pobrskamo po internciiL Tako zbrani podatki bodo tuijvečkrai bolj točni od tistih, ki bi jih imeli možnost zbrati "rvi leremi", kjer nam vsak prodaja svojo resnico, do kompetentnih nosilcev informacij pa tako ah tako j)raviloma ne pridemo. Da v.Keh klimatskih, prehranjevalnih, ohče-kul-lurnih in o.^talih nevšečnostih niti ne omenjam. Če rabimo zanesljive statistične informacije, jih najlažje dobimo doma • po-lovati se splača zgolj zaradi tistih drobnih v.sakdanjih trenutkov psiho'j'tžičnih .srečitnj z dnigačno.'^ljo. ki sicer ni.io vedno naj' bolj udobna, za naŠe razmere higienska in sploh /izično tigodna. so pa nekaj, česar nam ne more posredovati noben medij.
Namišljeni avan turist i in pujiotniki vseh vrst f turist je danes, vsaj med mladimi, izrazito nepriljubljen pojem) divjamo jw deželah LDS il.es Developed Countries) s ftnoitintra t i okrog vratu in z Lonelv Planet mentaliteto v glavah. V baznih tabO' rih himalajskih očakov jnjemo kokakolo, v divjin/ afriŠkiJi nacionalnih j)arkov se jiogovarjamo o stvareh, o katerih bi se jh/-govarjali domačem kafičti. neskončne karibske plaže nas spominjajo na Obalno stražo... Naša "ghlwlna vas"}Jostaja uniformna. vsi smo .si enaki, gledamo iste televizijske oddaje, poskušamo isto glasbo, enako se oblačimo. razmi.UJamo in govo-rimo, se na iste načine ljubimo in. logično, na isie načine tudi potujemo,
A ker izkušnje niso tisto, kar se nam zgodi, temveč tisto, kar s tem naredimo, si na potovanju vzemite čas. odprite oči. glavo in srce. ali /la raje o,statiite doma in glejte televizijo. Do bolje tako zti vas kot tudi za svet, i' katerem živite.
■ Aleš Čmič
6 NAK I:A9S
NASI KRAJI IN UUDJE
15. junija 2000
Mladi raziskovalki Urška Travner in Darja Smrečnik
NI pošteno do tistih, ki hočejo malo več
Urška Travner in Darja SjnrcCnik. dijakhijj Spk>Snc in sirokovnc teimna/ijc Sokkcga centra Velenje, sla i>d prvih junijskih dni dalje ''dn vratu^ v malurilclniii iHwc/mwlili. Ampak. minilo ho mdi lo in najhrz sc K)sla takrat dobn) zavedli. da sla 7.ii njima dve IcŽki prci/kasnji - poleg /xcJt'sinoga j/pjia ludj uspoSno ra/iskwaliio delo. Dekleli sta namrcO opravili temeljilo analizo Gihanja mladi raziskovalci /a ra/voj Šaleške doline od šolskega Icia 1^83/84 do	in /a nalogo
prejeli prvo nagrado.
Kol Sla povedali, sla i/hrali
iKijakiuuljicj^i leinu ra/pisa /u gibanje zalo, ker je bila nekaj ptisehneya. "Pre<l 4 leti sem se lotila le temv, vťnd;ar ktrni bilo m^nl<ir|a« je nnlc»}:» pucivida vse do lunsike^u ^olskef^ leta. Ta-knil sta s« mi pridružili Durja hi mentoriťu Zlata Zevnik. Imele smo kar nekaj teŽ^v tudi pri phctiiliivHnju (i.si^hnih {»»da-tki»v inludili ntziskovalecv;*^ je povedala Ui^ka, Cilj, ki Sla si ga dekleli zadali, je bil predstavili k;i\ianje v minulih 16 leiih- V prvem delu naloge sla predslavfli slalLliênc piKlalke, ki sla jih /brali naas-novl Zbornikov gibanja. V obdelavo sla vključili vse mlade ra/iskovalee, njihove mcniorje in raziskovalne naloge. Druyi del naloge predslavljajo podatki. zbrani s pomočjo ankete, ki stajo p("»slali mladim radsko-valcem. intervjuje, ki sCa jih opravili z meniorji in recen-zcnll.... Skratka dela je bilo Se in "Analiza odgovorov na zastavljena vprašanja je poka-
zala. daje status mladih nizis-kovalce^ pridobilo malu mladih. Nekateri med njimi niso bili zadovoljni z ment4»rjevtm delimi. vsaj v prvih fctih so se pritoževali nad delom reeen-zentov." Med /animivejj^imi po-daîki. ki so se glede i^a raAoj raziskovalne dejavnosti spreminjali, do kaierih sta se "dokopali'', pa so: gibanje pridobiva vsako lelo več Članov, sledilo nalog rasle, kakovasi predstavitev in izdelanih nalog se iz-Ixíl jsuje. cxJnîev gibanja v javno-
olx]r2ali na zavidljivi raM\i. (>i-banje je za Šaleško dolino napredek. \endar kmalu ne vef. če mladim razi^o^ulceni ne iHido dodelili stati sa. M jim gre. Če jih nekateri phifesorji v šoli zaradi tej^a ne hodo gledali po tirani, ee^ k^j me briga gibanje, pomemben je moj predmet. Ob tem se ne zave* dajo, da dejavnost zahteva obilo dela in v prostem ^asu res ne more.s vsef>a opraviti. Taksen odnos ni polten do tistih. ki hočejo malo vec.**
marsikaj spremeniti, da ga bodo obdržali na tai<šni kakovostni ravni. " menita uspešni mladi raziskovalki Darja
Smrečnik in Urška Travner
.sli se veča....'' Ali sta morda ugotovili, kako uspesni so bili mlsdi razisk<ivaki po končani srednji Sla. (iibanjc je pri nekaierih odkičilno vplivalo na nadaljnje iolanje. prav lako se večina danes ukvarja z raziskovalnih tlejavnostjo, nekalen se khijo/ nagradami, ludi zelo slrokovnimi in zavidanja vrednimi.	pa Ihi |)olrvbno v prihodnje na tem področju nekaj spremeniti, da bi ^a
Obe soglašala, da denarna ali kakšna dni^a nagrada ne pomenila loliko. kol sptvnanje.da ti je uspelo nekaj naredili. Nova izkuinia bo iiidi zanju pomembna pop(^lnica pri nadaljnjem iludiju. Obe bosta v pri-hixlnjem studijsken^ leiu brucki na pravni fakulteti. Obe pa tudi nestrpno priča kuje la dcnx^lgih in zasluzenih počitnic.
mrp
Ob SO'letnicI Šaleških fantov
Dobrodelni koncert za bolnišnico
âaleski fanlje so .^-letni jubilej proshivlli na najlepši mu'in. v druitl>i s približno 400 ljubitelji nar-odno-zabavne ^lasJie in nmi»gih ansamblov ki so se (jubezniv<» odzvali sodelovanju na njihovem koncertu v vvler^jski lieli dvorani. Tej^a so pre*
imenovali v Večer A>Mfiuko>jli melodij lii zalo so se seveda obiskovalci skupaj s slavyenci nadvse veselili. ker je i>il med njimi ludi Slavko Avsenik legenda slovenske nanKlno-zubavne ulasl>e.
Večerje bil nekaj posebnega, saj so fanije řcleli, da njihov jubilej ne bi oslal vspominu li^lim, ki radi
poshJšajo njihovo igranje, le po tem večeru, ampak .st^ svoje slavje združili z dohnxlelno akcijo, izkupiček od prircdilve so namreč namenili za nakup nove endoskopske vidcii linije /a pregled dihal in prebavil za pt>irelie Bolnišnice Topolšiea. Za to
I ij ii 11) vo di)bi iisj čl II.} gL^(o se jii 11 je iia večc i u /it li val i
direklorbolni.<nice Janez Pole.s, dr. jued. S kt>ncer-lom so za naložbo zbrali pril>iižno 2.S() tts^»č tolarjev. na posebnem žiru računu pa se je do ;^četi;a ledna zbralo 2,2 mdijona Si l'. Veîcnj^iki i^upan SreCko Meh jim je koi ambasa	■
FuntekovI Iz Podvolovljeka
Lepo srečanje štirih rodov
Sedem je srečna številka, pra* vijoi za rodbino Funtekovih uli l>o domače Podpečkih iz P(»d-v<»lovyeka. to gotovo ve(|a. P<»se-iK^j lu Katro Petrin, kije članica te velike rodbine. Njej seje namreč pred «jedrnimi leti poro*
skem izviru na Podpecki domaCiji v Podvolovljeku, na kateri danes gospodari PodpeČki Jurij. Štirje n»dovi t(»rej, najstarejši med njimi je bij H7-letni Ferdinand, ra<lož)v1h najmlajših pa skoraj ni bilo
siev. Najprej ob zbiranju, pa pred in po maši v cerkvici sv. Antona. 5e več ob rodbinskem kosilu in na veselemdruženju.ki se jc na PinlpeCki dt>mačiji raztegnilo proli nedeljskemu jutru.

dila zamisel o rodbinskem srečanju in v s4>b<>lo je l)ihi vesela in srečna, prav tako i'anika Lek^e, ki ji je nesebično pomagala. L njima razumljivo tudi okrofi I5t) l^odpeČkih, ki s» se v Štirih rodovih /J)nili na rodbin-
mogoče prešteti. Nikoli lorej i<e niw> bili skupaj, mn<">gi so se videli in spoznali prvič, zato je bilo prijelnih in zanimKih srečanjveliko. znjimi veliko radovednih ptigovonw, veliko novih nxlhinskih znan-
Zares veiiko jih je na posnetku, pa še vseh ni
Se IxxloŠc srečali? Katra Peirin pravi, da/eloverjelno, saj st>se ki^maj spoznali, pravi pa ludi. da je bilo dela in skrt'^i ogromno, a bo zdaj gotovo lažje.
■ JP
Lidija Ažmarif Natalija Remenih in 7jasa Steblovnik
''Res smo bile do kolen v vrtnícalť'
Med 20 raz.iskovalnimi na* logami, ki so jih j/delali učenci osnovnih šol iz občin Velenje» Šoštanj in Šmartno ob Pakj, so recenzenti namenili prvo nagrado dvema -poleg naloge Drevesne vrste v sončnem parku še nalogi Do kolen v vrtnicah. Pod njo se p(»dpjsale osmošolke Lidija Ažman, Natalija Remenih in Tjaša Steblovnik 1er mentorica Irena Sol>očan, vse z osnovne šole bratov Le-
čarobnoNt, prisotnost v vsakdanjem življenju. Želele smo izvedeti, od kod prihaja, kaj ji daje takšno moč? Se za njo pole|> barve, vonja, lepote skriva še kn,i več? Danes vemo. da se. Vsi od^i»vr»ri na šlevilna vprašanja pa su nam potrdili, da so vrtnice res kraljice cvetja in to ^e od nekdaj.*^
Ideja za raziskovalno nalogo je zrasla na njihovem zelniku. Zaupale so jo mentorici Ireni SoboČan. ker so occnile. da je
ankeio po cveilièamah. Died sošolci» opravile intervjuje z različnimi ljudmi - vrtnarji, cveliiCarji. farmaceviko. kozmetičarko, pronaSale spoznanja na sa.^olce in so^oike. *\Same smo si pripravile različne jedi iz vrtnic, sok. Nismo vedele, da je vrtnica lahko tako uporabna. Ko da* nes ocenjujemo vse to, me» nimo, da je bila nagrada kar zaslužena." Razveselile so se jc, še bolj dejstva, da so se pri
Uspešne mlade raziskovalke OS bratov ietonja Iz Smartnega ob PaM: od leve proti desni: U' dija Ažman. TjaŠa Stebiovnik in Nataiija Remenih:" Vrtnice so izjemne, edinstveno tihe, a
kijub temu govoreče same po sebi."
tonja Šmartno ob Paki.
Najbrž so se prvi irenuick. lako kol mi. ludi recenzemi vprašali, le kaj so bolela povedati s lem naslovom dekleta. "Da smo res bile do kolen v vrtnicah," so odgovorile na vprašanje skoraj enoglasno in nadaljevale :"NaS cilj je bil na» mreč spoznali vrtnico ne le kol lepo cvetico, s krilen» izrnziinio čustva« ampak odkriti tudi njeno drugačno uptirahnost.
bolj čustven tip. ki jim lahko pri lem veliko pomaga. Očitno sc niso uSlele.
Ko so sc lotile naloge, so upale, da jo bodo končale, ne pa ludi osvojile kakSno nagrado. Na izvirni predstavitvi so mnenje o možnostih "zavihteli" se med najboljše sicer spremenile, a Še vedno niso ciljale tako visoko. Trudile so se res celo Šolsko leJo, lisiale po najrazličnejšib zapisih, izvedle
tem veliko nauCile. Zagotovo bodo i^ku^nje s pridom uporabile pri nadalievaniu izobraževanja na SpIoSni in siro-kovni gimnaziji Šolskega centra Velenje. O tem seveda kol prizadevne učenke ne razmišljajo. "Zakaj pa bi, če so pred nami še brezskrbne, zasluzene počitnice,^ so sklenile pogovor Lidija. Natalija in Tjû.^û.
H Tp
15, junija 2000
TO IN ONO
m v
Í6AK íAS 7
Odbor za kulturo pri županu mestne občine Velenje
• • i é « • •
'^Z njim si ne želimo podrediti icuiture!^^
Velenje, 7. junija — Sredi mi-nulť}»:i ledna so se na usEh* ncivni seji zi>rali Člani OiilNira £H kulturo pri županu mestne ol>čine Veiet^je. Otilmr šteje IK clžinov, so il ra/Hćnih poJn^Cij kulturnega snovanjo in predstavniki o m L'njenc nbCinc. Nje-predsednik je velenjski pixl/.upan Dnignn Marlinsek. Ustanovitev odhiua jc ni.-ka-lcn.% ki spremljajo kulturna miu-vanja v Šaleški dolini, prescne-lila. hkrati pa sprožila vrslo u^hanj. jMed drugim, ali jc ob skladu /a ljubiteljsko kulturno dejavnost in Zvc/i kullurnili društev Šaleške doîinc smiselno ustanoviti i^e taki^en (»d-bora? Kaki^ni so njegovi cilji delovanja, kakšne prislojnosli?
V pt>govoru nam je Dragan Marlinšek povedal, da so smi-selnosl /a ustanovitev odbora /ačulili lisli« ki v kulturi delajo in drugi, ki m) na nek naCin v tem prostoru odgovorni /anjo. Po spremembah v sistemu ler po reformi lokalne samouprave
v vsakdanjem življenju rayličnih kulturnih vsebin pogrevajo povezovalno in usklajevalno telcv Sklad za ljubiteljsko kulturo in Zveza kuluirnih drušlcv združujeta ne po k lie ne, odlx>r pa naj bi več pozornosti namenjal povezovanju pt^klienih kul-lurnih ustanov. (Kuhurni een-Icr Ivana Napotnika, Mladinski center»založništvo Pozoj). tudi večja podjetja se poleg osnovne dejavnosti ukvarjajo se/delom kulturne ponudbe, «pregledati ne gre nekaterih pixljetnikov. ki so začutili priU>?nosl na Icm pt)drt)čju. "Ne gre m <)J>ujanje bivših kul I urn i h skupnosti, um» pak m posvet(»valni or)>Hn županu in posredno ludi veler^jski politiki, ki narekuje proračunska sre<Is(va £ix njeno delova« r\ie, za lH>ljši v pogled v do^jaja-nja. Bojj ne daj. da bi kdo ocenil, da si /.elimo podrediti kulturo/'
(^ilj delovanja odbora naj bi bili lorej predvsem skrb za vsebino, s katero bi dogajanja v
velenjski kulturi poskušali na neki skupni točki bogatili. vzpiKlbujati nove vsebine in pri-Šepetavati na pravem mestu in v pravem trenuJku predmestne in obelajoče projekte. "V mestni občini je kultura eden p<»mem]mejiih razpctznavnih in razvojnih dejavnikov. S tem bi bila dana možnost, da bi lahko kultura poslala občini <drzavj) tudi partner in ne le neposredni proračunski porabnik." Bo imel ()dl>c>r kak-snc i^ri-stojnosii? Po Maninškovih /a-golovilih jih termalno ne bo imel, sam pa si zeli, da bi jih imel.
Na prvem seslanku so člani odbora oblikovali nekatere osrednje ločke. Poleg zbiranja informacij o dogajanjih na kulturnem področju se liodo poskušali izognili ne prav redkim trenulkoni, ko so različni ustvarjalci poslavljali iste vsebine ob istem času na istem kraju, na občino ali podjetje pa prihajali vsak zase po denar.
Tako kol drsava Slovenija tudi člani odbora od ustvarjalcev pričakujejo, da bodo ra/viîj dejavnosti predvideli v kratkoročnih in dolgoročnih projektih. Vsaj za eno leto vnajprej naj bi vedeli, kaj kdo pripravlja. Pomembno mesto so v KUjši <'»rganiziranosli. obo-garcni vsebinski ponudbi pripisali medijem icrTK^-u, Kolje Še povedal Martinšek. imajo poleg tega ^e veliko idej.
člane odbora je imenoval i^upan na pobudo kulturnih ustvarjalcev v občini. Njihov mandal ní večen. K sodelovanju vabijo vse, ki želijo prispevali svoj delček k riizmišljanju o prihod nosi i velenjske kulture. Na vprašanje, ali svetuje, da se po njihovem zgledu tako organizirajo tudi v preostalih dveh občinah, pa je Martinšek odgovoril: "O d bor res deluje pri /upanu mestne občine Velenje, vendar kultura ne pozna meja."
mrp
Srečanje objezerskih krajev
Predstavili so se tudi Velenjčani in Soštanjčani
v s(»l}oto je bih» v Bohinju 6. tradicionalni» srečanje turističnih društev objezerskih krajev Slovenije. Udeležili so se tudi predstavniki luri* stičnih društev iz Velei\ja in Šoštanja, kijih je hilo skupaj s turističnimi delavci za ccl a>tobus.
Predstavniki društev so skupaj z odgovornimi iz različnih državnih ministrstev obravnavali izvajanje zakonodaje s področja voda. Poudarjali so, da so slovenska je/cra ogledalo Slovenije, zalo bi morali za njihov lepši izgled Še liolj poskrbeti. Se posebej proble-malična so pojezerska območja, ki imajo praviloma negativen vpliv na kvaliteto jezerskih voda.
Na srečanju so podpisali dogovor o nameri za uslanoviiev /druženja objezerskih krajev Slovenije. Po.sebno doživetje za udeležencc i/ Velenja in Šoštanja pa je bila vožnja z njihovo ladjico Bohinj po jezeru. Turistični delavci iz Velenja so se ob tem spraševali, ali bomo kdaj kaj podobnega lahko ponudili ludi obiskovalcem velenjskih jezer. Siccr pa so na Bohinju dostojno predstavili svoje mesto lako TD Velenje kol 'I'D Šoštanj. Velenjčani so na priredilvenem prostoru pod Skaleo pripravili samostojen koncert Konov-skih širajharjev in ansambla Uren iz Šentilja. Tudi v družabnih igrah v prenašanju sena, streljanju s (račo in žaga-
nju z "amerikanko" i>^^ se dobro odrezali.
Soštanjčani pa so bili oh koncu srečanja zadovoljni še zaradi ene dobre novice. >Srečanje olv
jezerskih mcsl Slovenije bo čez dve leti na njihovii pobudo potekalo prav v Šoštanju!
■ J. K.
Pesjef Gora Oljka
Bosi se ne dajo
Že devetič so se letos bosi navdušenci ijdpravili na Goro
Oljko, lepo ^ reme po je ie vnu-
prej obetalo dobro udeležbo. Tako je tudi bilo, saj seje preti gostiščem ()str<»vršnik v Pesju zhralo preko 50 bosih pohod-nikov. me<l katerimi je najmlajši štel 5, najstiirejši pa 78 let. Veselo razpi)loženje je bilo ře pred začetkom j-xihixla, /anj pa je poskrbel muzikant, ki je pridno raztegoval meh. Pravo veselje seje nadaljevalo vse do prihoda na (îoro Oljko, kjer so za večkratno udeležbo štirje po-hodniki prejeli srebrno, dva pa bronasto značko. Zanimiv in razveseljiv je ludi pt>daiek.da seje letošnjega po-
Društvo Pust MozIrskI
Iz Evrope v pekel in nazaj
Tričfanskiulele^acija niozirskeua pustnega društva seje teden dni mudila nil letnem kongresu Kvropskt^a z<lruženja karnevalskih mest v Santa Cruzu na Kanarskih otokih. To je pomenilo lepo doživ«^e, pa seveda koristno in nap<»rno izkušn,|o.
Med kongresnimi dogajanji velja omeniti spremembe statuta evr<jpskega združenja, med katerimi je za Moziijc inSk>venijo najlmlj pomembno to, da lahko pos^imezna karnevalska mesUi znotraj ene države povežejo in usiamwijo nacionalna združenja. S lem ItckIo zagotovilo bistveno l>oIjSe možnosti za predstavitev in uveijaviîev svoje dežele in svojih krajev, karnevalskih in pustnih običajev ter narodopisnega izročila v celoli. Taksna skupna predstavitev je za Slovenijo jUí pi>sehej pomembna. najprej zaradi zares celovite predstavitve in nato zaradi zmanjšanji siroskov. 'Ii>kral so se namreč Mozirje, Pluj in Cerkniea imdili vsak zase in na takšni podlagi zelo uspešno Trije predstavniki mozirskcga pusta, med njimi tudi pustna kraljica, so na Kanarske otoke na račun lastne prtljage 1ov<^rili skoraj 2(1 kilogramov propagandnegagradiva o vsej Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, velikem zanimanje zanj pa ni izmiUjeno: kar zmanjkalo ga je in veliko je bilo treba razlagali, pojasnjevali... Samo za primer delegacijo Sankt Petersburga je vodil Sijm župan, štela je preko 30 članov, pripravila svoj dan za sloline udeležencev iz vse Evrope s k;iviarjem in ^ mnogočcm, vse skupaj pa seveda prilov4>riia s posebnim letalom. Žc vedo zakaj, med drugim luiii zatcî. ker lx) kongres združenja naslednje loto pri njih- In še: organizatorji za izvedbo ptnabili velike milijone, ob tem piu veseljem pi>udarili. da si ceneje* reklame dobesedno ne zjiajo predstavljati.
Dober poduk. Za naslednje leto seveda, ko bo mozirski pust slavil 110 - letnico, lega njegovi predstavniki niso pozabili, vabili so na pt^sebne prireditve oh icm jubileju in prvi. ki je udeležbo že potrdil, jc bil sam predsednik združenja llenr\' van der Kioon. Zanimanja med predslavniki različnih mesije bilo ludi veliko, v Mozirju pa želijo ob oblclnici prvič pripraviti poletni karneval.
S taksnin^i željami in nameni so so pred nedavnim zbrali na sklepnem veselem druženju na lepem in skritem prostoru bli/u Naz^irij s pomenljivim imenom Pekel, kjer so se ptwesclili in se odk>čiJi za Evropo, pa čeprav (samo) pustno.
mjp
Po hribih In dolinah
Občni zbor velenjskih planincev
v čeirtek, X. J unija, so se v avli mvsinv hlSv zhrali veknjski planinei in skupaj /. itusti, med njimi s» bili ^.upnn Srečko Meh in vsi Crtje pod/.upani, po<lprc<lscdnik PZ Slovenije A<tk \ idmajcr In predsednik MIK) Ssivmjskc Martin Aubreht, opravili redni ubêni /bor.
Za prijeten uvod so v kraikem kuUumeni programu nasiopili mladi pevei iz vrlea Cieihan pod vod.stvom Sonje Nshtigal. ravna lako mladi člani folklorrc .skupine z usnovr^e šole Goriea pod vodstvom mentorie Mihaele Britovsck in .Sonje Ramsak. ki so zck> domiselno prikazali nekaj utrinkov j? pastirskega življenja. Sledila je ponoviiov multimedijske predslave, ki jo je ob i/idu jubilejnega zbornika PD Velenje, v režiji Andreja Kuzmana odlično pripravib Stanka Spegel.
V pozdravnem nagovoru je predsednik PD Velenje .Tože Melanšek podal i/črpnc^ poročilo l> delu drii.šJva v minulem obdobju. \y. njega je bilo moč razbrati, da je druMvt.> dobro delalo in je izpeljalo vse zas« tavljcne cilje. Cdini problem, s katerim .se vsaj zaenkrat šc uspesno spopadajo, S.0 Gnante, vendar je predsednik poudaril, da je la K^j vsak dan le?ji.
Ob tej priUvnosti so podelili priznanja posameznim članom, ki že leta po?fivovalnOi,ïelajov druAivu in po sekeijah- Med njimi je bila ludi Vf-kica Gračnct. ki ji je podpredsednik P/S Adi Vidmajer izročil visoko priznanje • Zlaii častni znak Planinske zveze Slovenije; solze v njenih očeh so povedale vse!
Po pričakovanjih v vodstvu druslva ni prišlo do kadrovskih sprememb. saj sta bila ludi za vna(îrej s<.»glasno potrjena dosedanji upravni odbor in predsednik, s tem, da bo poslej vsak član upravnega odbora ovlgovoren /a določeno p<Mjročje. Ib je neizbe?ni^ za dohro del<^ lako Številčnega druživa, ki danes Šteje preko članov in je največje med 44 drušlvi na področju Savinjskega mcddruítvencga odbora planinski društev.
Da pohvalne besede goslov na občnem zboru niso bile sam<i vljud-niv;ine,povep<^daiek. da je PD Velenje ob lanski 50.1etnici prejelo grb mestne cbCine Velenje, priznanje f^porine zveze Velenje fn se posebno priznanje Planinske ^s'cze Slovenije.
■ M.H.
hoda prvič udeležilo kar 24 hv sih pohi>dnikov. Organizatorje bil ludi sicer deležen pohval in
priznanj, na vsej poti ludi ni bilo nikakršnih p<jj^kodI>, po vrnitvi pa so se vsi razšli z ohljubo, da
sc naslednje leto spel srečajo.
B. Mugerte
8 NAS HAS
NASI KRAJI IN UUDJE
15. junija 2000
Krajevna skupnost Nazarje
Prijetn
V nHZflrski kngevni skupnusli sl:i>jjo svdj iiTH/nik 12. junijH. ÏA'Uis prHv ol> pra/niČnlh <tncli niso veselili vcCjih pridobilo; saj v (cm 6(su tircsnićiiji^ jnkiirnvitíkj niiloXh, kl Jili hodo .slovesno o1ic1ť/ill lio koRCH Ici», je p:i hílo pm/nik /animivcn prijeinti in vvsclo.
íJsrcdíiji Jcí so izvedli v pciok prolivcícnj vjcpciîi okolju ^a-da Vrbovec. Krajanom in go« slom )c spregovoril prcJseJnik krajevne skupiuwij Malcj Peř-cATiik, po prikupiwm ku I (urne m sporedu pa so odprli rawiavo iNlíkar&kih dci rojaka Milana Rige 1er ob lem preiisTavilí nje-gow^ življenjsko, dekwno in sli-karsk<^ pt^i, /a etók'ítno priredilo/ pa so i^c potrudili Olani dojiiaOega lurwliCnega društva.
Soboio SO namenili prijeme-mu druženju v prijeincm (^kolju
Slovesnost pred odprtjem razstave na grajskem dvorišču je bil lep kulturni dogodek
D(»bnwclj. P<ïiîod z« u/ilck in veselje. ?, orientacijo za pijpe-stritev. so pripravili člani inla* dega naž^arskegu planinskega
dru<rva. /bmmtvi dogodki pa so se menjavali do po?neya popoldnevi!.
/a /akljuCek so v nedeljo pi^pt^l-
dne izvedli Se vsakoletne razvedrilne igre nicd pcxsamezjiimi vasmi in deli te krajevno skupnosii.
mjp
Poslej Društvo konjerejcev in ljubiteljev konj Šmartno ob Pakl
bober aalož
P4k1 «ikriljem Turisltčnc^iJi «Iru» âtva Árniirlno nli l^iki sUt Jone-rielovali dve .sekciji. I^ni M» se Ï.» samostojno pot o<llociii vinograd nik i, pred U tlnoi pa solo stortli ^ konjvrcj» ci in IJubi<cl]i konj obmoè|a.
Kot je na ustanovnem zboru drUs^rva pod<>r(fil iijcg<^v predsednik Jože Ailsiovnik (sam konja nima, sixli pa med zagrele Ijulîileljc in jezdece teh plemeni-lih živali) odk)i!itevza samctstoj-mî pol )ie ptmKni. da malićnini društvom v prihodnje nc hodo sodckwali. Naspri»in<\vsaj tako Ivomo, k<il ^loslej se nameravajo vključili s turisti in preosiali-mi IK dra<ivi na podf<viju spodnjega (<'ka reke Pake v tukajšnja
dogajajïja. Vleuiiiijein deliwnem programu «i namreč predvideli siv tlelovanje na vseh po-mejnbne^ili prireditvah v obOini (Mariinov pra/nik.va.5ke igre. piv hod po mejah obe i no. žcgiiaiije knnj....). stike pa bodo navezali ludi s podobnimi dru-šrvivstísednjih občinah. Pomoč so jim že ponudili predslavniki Škal^ke kojije-nice in Konjeniškega kluba iz Mozirja, pričakujejo pa, úň jim bodi' s svojimi izkiiinjami pomagali tudi konjeniki iz OolO' velj» Ctomiliikega, Andraža in Polzele.
7 ■
Nedeljsko dopoldne ob urejenem pašniku pod Goro Oljko
Med omembe vrednimi aktivnostmi, ki so jih opravili lani. velja omeniti skrb za zdravstveno varstvo plemenitih Živali in ureditev pa-šnika za svoje konje na paSniku kmetije Ježovnik. po
Avto Celje
Dan odprtih vrat tudi v Velenju
Pcxljetje Avto Celje tudi letos prettiiavlja svO' jo ponuilbt» v vseh razscžnosiifi. Podobno kot prednedavnim vCelju je pripravilo zanimiv, pc-sler in korislen ''dan odprtih vral" ludi na KortïSki cesti v Velenju hi ga seveda namenili vsem voznikom in njihiivim vozilont.
Obiskovalci so si lahko ogledali prt^dajni program osebnih» Uivoniih in gosp<>Jar^kih vozil ter Iraklorjev. pa nadon»csina dele in lx5gai pro-griun avt<5 ktvjiitftiktf 1er dc^daiuc c»preme.
Poleg ogleda so pripravili testne vožnje za vse navda<ence vozil TIAK posebej pa so predstavili ie atraktivni Fl Al" PALK) WEEKCND. ki ga odlikuje prcv»toma noiranjtftt. saj jepcibival-
nostj v vrhu svojega razreda.
/a obisktwalce je bilp(«elxijdohrod(^e[in risten brezplačni prcventhm i servisni pregled v servi«^u FtATLANClA Avto Celje-Avlo Lava na Ki>r<x^ki M v Velenju, me^l obiskovalce pas<^ izžrebali Se iri pot(wanja v Pariz, na Dunaj in v Betietke ter 50 praktičnih nagrad.
Podjetje Avlo Celje torej nenehno dokazuje, da /a pr<^dana vozila z rednim servisnim vzdrževanjem, dobavo v>.eb n»<.lomc>;ti}Íh de-kA'in veliko pozornostjo do ktipcev skrbijo tudi po nakupu, zaio dr/i njihcwsl(^an "z zaupanjem
v prihodnost."
domače pri RogKku pixJ Goro Oljko. Prizadevni konjerejci Martin RamJak iz Skornega. Drage» Meh iv Rečice ob Paki in Ja;ikoKumer i/Slatin .^^pai^nik ogradili in ga opremili z ličnimi napajalniki. Do minule nedelje seje lam pask>^Klraslili konj in dva žrebička. v minulem nedeljskem juiru pase je slednjim pri-dnižila žrebička kobile Muce. Kol je povedal Aristcwnik. je bilo to za ^tuarške koujerejcc io ljubitelje konj najlepše darilo, ki so si ga lahko samo želeli na prvi dan sanKxstojne d rus (vene poti. Upajo in želijo, da bo lo lepa pi'ipotûica z^ njihovo nadaljnje delovanje.
■ Tp
Pomlad je cas za asfaltiranje
2,5 kilometra novo oblečenih cest
Letošnja lepa |>omladJcšla na rok« vsem listini knijanom, ki so s pomiKjo MO Velenje v Ich dneh pri.si i do novih íKlsekov a stal tiranih kmjevnlh ccs(. <*re /.» \TKto krnjsifi odsekov, v dolžinah <kI 16l> do 550 metniv, skupaj p» jih jc f^ IJ" kilometra.
Na vseh so krajaju sami pripravili spodnji usiroj ceste, za asfaltno prevlcVii pa je poskrbela M() Velenje, ki je za skupaj kni novih asfaltnih cest namenila 20 milijonov SIL prj«v u>iikt> past) s sredstvi In svojim dek^m prispevati krajani. VKS Pakasi^bogaieji^i za 350me-I rov asfaltne ceste, v KS Šentilj z;i3.'V)metRA', v KS Skale za 2t 10 metrov, v KS Bcvčeza 16(1 meirw. v KS Vinska Cnira za 5tM) metrov, en ivdsek pa Ixïdo Se zgradili in investicijo predvidoma pokrili skupaj z obciiK>/^lee. saj je cesta kîkahia in povezuje krajane tiheh občin. V Skalah stipndt^bili4JK)tnelrov asfaltnih cest in v Ple.^ivcu.^.^Ometnw.
■ bš
Homec^ Podhom
Zdrava voda za lepši vsakdan
Dve leti mineva oU dne. kosia občini Mozirje in Cn)mji (îrad skupno začeli graditi vodovod v naseljih 1 lomee v mozir.ski in Pixlhom v gomjegrajski občini. Nekaj vmesnih zapletov j'e najbrž že v pt>-zabi.Se zlasti zato. ker je vtjdovod zgrajen in bo tamkajšnjim prebivalcem bistveno c^lajSal delovni in življenjski vsakdanjik. Danes si je vsekakor ležko predstavljali živet i s pomanjkanjem vode vgiv spc^dinjstvih iiî na kmetijah, njim pa seje to Često dogajalo.
Oskrha z vodo je bila slaba. pt>samezne kmetije in gcjspodinjstva so imela lasina zajetja, ki pa st» v sušnih obdobjih, poleii sli pozimi presahnila-Vixlo je bilo seveda voziti za gospodinjstva iji za Živino, posa mezjîe kitielijepa je ti^veljalo tudi 50.1)(K) tolarjev na mesec, kar |e vse prej kot mak».
Izgradnja V(HliWoda je bila zato nujna. Zgratlili so iiovozajelje in vodtkvc)d. skupna vredncwt naložbe je preko rti milijonov tolarjev, ki sta jih sorazjticrno Številu gaspodiiijstev zagolovili občini Mozirje in (lornji (Irad. 10 milijonov lolarjev je primaknilo ministrstvo za ekonomske odnose h) ra7vc>j iz sredstev za denîografsktJ ogrožena ptulročja. i^elo veliko pa sosevedazdenazjenj in delom pri.spevaii krajani sami. Uradiîo bodo pipe z zadt»tno količino zdrave in pitne vode odprli 23. junija.s tem pu obeležili ludi praznika krajevne skupiK^ii Rečica ob Savinji in občine Gornji Ctratl.
Klub Zgornjesavlnjsklh študentov
To Je pravo prebujenje
Tri desetletja in leto dni je nunilo od ustanovitve Kluba Zgornje-suvinjskiiï ftludenlov. iri leta pa mineva tnJ njegovega prebujenja po daljšejnzaii5nem<ibdobju. D» »kiiz pravega prebujenja je ludi dejstvo, da je klubi)d 1, leltvšjijega aprila član ziíružcnja slovenskih jÍIu-dcnLskih kluKw, loje samo potrditev d(U>rega sinielovanja pri skupnih p^*»jekuh študentskega gibanja, pa na srečanjih študentov različnih regij in podobno.
Seveda pri tem lastne klubske dejavtiost i ne zanemarjajo. Pravna-spRMno, Se zlaslisodelo pospesiîivtcm obdobju, pri čemer je najbolj razveseljiva napovedi odprtja jzp<isiave Mladinskega servisa v Mozirju. Malo se zatikagledeprosiora, vendar so odločeni vztrajati in uspeli. Sc ena večja nak>ga jih čaka sredi julija, ki> bodi^ po lanskem prvencu Še v drugo pripravili tridiievni ineduarodn i Studentski labor ana pwsiom gozdne pn Mozirju. Lanske izkušnje lH)dogoJcwodobnídoŠle. labor speslrim pr^igramom pa 1'h>od 13. do 16. julija. )ia razvedrilf> in spn>s(itev seveda nikoli nepo/abijo. zalo pravijo, da je nujno poskrbeti z.2 "pi'kizpiino terapijcV kar pomejí i Iři "fe5ie"z znanimi ansambli, ki so jih začeli imnulosobiv to z Drinkcrsi. nadaljevali jih bočo 30. junija s Sidharto in sklenili 15. julija z Magnificom.
mjp
Reclcaf Grušovlje
Slavili liodo z
gasilci
v krajevni skupnc^ti Rečica ob Savinji bodo v na.sledjijih dneh Z raznolikimi prireditvanii obeleiSli svoj praznik. Slavili ga bodo drugič ziipored. pji^vetili pa ga obJctnk.'i ustanovitve prve hra-túinice iji posojiUiiee ter spominu na leto koje Rečica dobila irike pravice. Le ki;5nje slavje bodo združili s člani gasilskega druSîva Grui^wlje. ki slavijo 7.S-letnico delovanja.
,lutři, v pelek. ob 16.00, bodo ludi uradnic i/Točili namenu lep, velik in ptmieml^en jez v Spodnji Rečici, zvečer ob pa bodo v prostorih tamkajSnje »»snovne šole predstavili knjigo
Pod rečižkim zvonom, ki je delo domačih ljudi, pri njenem nastajanju pa je sodelovala tudi dr, Marija Makarovič.
V soboto di-ipckldne bt^dt^ mladi planijici izvedli pohod po krajevni skupn<Kti,osrednji<.lelsbv-ja pa bo popoldne in zvečer. Najprejboob 18,00 s'veêana seja svela krajevneskupmvsiivprt«-torih gasilskega doma v Gniá-ovljali. pol ure kasneje pa binlo na prireditvenem pn\sti>ru namenu predali novo gasilsko vozilo.
Gasilci v Grušovljah letos slavijo 75 k't uspešnega dela. Upravičeno so ponosni na nov gasil-
ski dom in lepo urejen prostor za prireditve, (ekmckvanjaûî vaje in nastnlobm^ kombinirano vozilo. ki mu b<îdiï v solxno dodali 5e manjše vï»zili» za prevoz ljudi iit opreme. Za slednjega so z opreiiio vred plačali tikrog 4 milijone tulaijev, denar pa so zbrali povsem sami- Kol majhnemu dra^tvu jim namreč kategtv rizaeijitatóno vozilo ne pripada in zalo ne nîorejo pričakovali denarne pomoči <xl drug«id.v<v žilo pa rabijo, zato so ga kupili sami.Dniítvx^sicerí^teje llOčla-nov in velika večina se bo vso-lîolo gotovo veselila.
Mjp
15. junija 2000
REPORTAŽA
KAS VAS 9
Ktajani Straže v KS Staro Velenje opozarjajo:
"Partizanska cesta Je vsak dan bolj nevarna!"
Zgodba o številnih nevarnostih, ki jih krajanom zaselka Straža predstavlja republiška cesta, ki povezuje Velenje in Šoštanj, ni nova. Vleče se vsaj že deset let Kakšno leto manj Je ud takrat, ko so ob njej pričeli graditi pločnike, da bi delavci Gorenja in krajani, ki so si postavili hiše ob Partizanski cesti, varneje prišli na delo ali domov. Leta 1992 je bil končan pločnik po eni strani cestišča, ki vodi do tako imenovanega tovorn^a vhoda v Gorenje. Na drugi strani, kjer tudi leži zaselek Straža, ga takrat niso zgraditi. Malo zaradi pomanjkanja sredstev, veliko oviro pa Je predstavljala tudi betonska škarpa ob cesti. Danes krajani pravijo, daje življenje ob tej cesti vsak dan bolj nevarno. V kar se bo prepričal prav vsak, ki jih bo poskušal obiskati.
V začetku devetdesetih je bila nekaj časa Partizanska cesta šti-ripasovnica. Krajani so se tej odločitvi države takrat močno uprli, saj cesta ni imela osnovnih pogojev za to, pa tudi s potrebnimi papirji ni bilo vse tako, kot bi morali biti. Pravzaprav je bila takrat to štiripasovnica "na črno", dovozi do njihovih domov pa niso bili dobro urejeni. Cesta je sicer leta 1992 spet postala dvopasovnica, a se, tako trdijo krajani, ki dogajanje na njej vsak dan spremljajo, ljudje obnašajo, kot da je še vedno štiripasovnica.
Saša Aristovnik, predstavnica krajanov zaselka Straža, ki leži nasproti spodnjega vhoda v Gorenje, problem močno občuti predvsem takrat, ko gre njena osnovnošolka sama v šolo. "Prehoda za pešce ni od semaforja za odcep k Gorenju dogovstišča HartI, kar je kar 1100 metrov. Če hoče pešec varno po pločniku, mora prečkati nevarno Partizansko, kjer skoraj nihče ne upošteva omejitve hitrosti 50 km na uru, promet pa je ves dan gost. Najhuje je ob prometnih konicah, ob 6. in 14. uri, ko delavci prihajajo ali odhajajo iz dela v Gorenju, pa tudi
na Premogovniku. Takrat z avtomobilom skoraj ne moremo varno zapeljati iz zaselka na cesto, ali pa zelo dolgo čakamo na prosto cesto. Vedeti moramo, da se na tej cesti odvija skoraj ves promet odhoda in prihoda v mesto Velenje." K temu doda, da cesta predstavlja vsak dan večjo moro za krajane. "Še bolj nevarna je cesta postala, odkar je Gorenje ub cestišču, gledano vzporedno z zaselkom Straža, odprlo dva velika parkirišča avtomobilov in po novem tudi parkirišče avtobusov, ki pripeljejo in odpeljejo njihove delavce, "je še dodala Saša Aristovnik, s tem pa se strinjajo vsi krajani Straže, kar so dokazali s podpisi.
Najmanj pločnik in še en semafor!
In kje krajani vidijo rešitev? Franc Krištof, ki ima hišo tik ob Partizanski cesti, nam je zatrdil, da ne le v izgradnji pločnika, ampak tudi v postavitvi semaforja pri spodnjem vhodu v Gorenje. Pri tem mnenju prav tako ni osamljen. "Zagotovo semafor pogrešamo tako pešci kot tudi delavci Gorenja, ki le s težavo zapuščajo parkirišče in se prebijejo na Partizansko cesto. Veliko jih na delo prihaja peš iz smeri Pesja, tu je tudi veliko kolesarjev, mn(^o ljudi peš obiskuje pokopališče v Podkraju, in vsi so v nevarnosti. Zdi se mi, da je varnost ob cesti vsak dan slabša," je zatrdil.
Saša Aristovnik pravi, da se krajani zavedajo, da problem ne bo rešljiv Čez noč. Vedo tudi, da je cesta državna, vseeno pa pričakujejo, da jim bo pri reševanju tega perečega vprašanja pomagala MO Velenje. "Leta 1992, ko seje zgradil tisti del pločnika, ki ga zaenkrat imamo, so v zemljo puložili tudi kable za postavitev javne razsvetljave. Potem pa se Je vse skupaj ustavilo. Bojim se, da bo moralo priti še do kakšne hude nesreče, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke. Na tem deiu ceste je naša krajanka, kije peš prečkala cestišče, že izgubila
Preračunano najugodngel
/VCi/i\7lO
C«l)e, Martboi^ 202, tel,; 063 42 55 010 ali 011 Šempeter, (pri SIP-u). tel.: 063 7001300 E-maii: acla.l(omer@siol.net
Matiz
ieoci1.149.000 SIT ali 631 SIT/dan Lanos
žeod 1.449.000 StT ali 725 SIT/dan Nubira - Ratio
2eod 2.299.000 Srr ali 1.140 SIT/dan
Financiranje do 8 let
Pri nakupu staro za novo vam vsako rabljeno vozilo kor^loe proizvodn|e
ocenimo 100.000 SIT več!*
a nakup vufla potrebi|«lie samo:
- mirvrralni polos, o^lo na položnice • csebno i^aznlco


Ob prometnih konicah na Partizansiio cesto teiko zapeljejo tako krajani zaselka Straža kot zaposleni v Gorenju, pešci pa morajo od enega do druge prehoda prehoditi vsaj 1100 metrov. Ali pa kršijo zakon in tvegajo življenje z nevarnih prehodom vedno prometne ceste, na kateri redki vozniki vozijo le 50 km na uro, kolikor je dovoljena hitrost
Saša Aristovnik: "Varnost krajanov je vsak dan bolj ogrožena. "
življenje. Dogajale pa so se tudi manj tragične nesreče."
Se bo premaknilo leta 2001?
Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske Javne službe na MO Velenje, nam je zatrdil, da problematiko dobro poznajo. Ko so v začetku devetdesetih zgradili del pločnika, so se ustavili ravno pri sporni škarpi, še vedno pa niso našli pa-
metne rešitve za postavitev pločnika. Ena izmed možnih rešitev je bila takrat izgradnja nadhoda nad škarpo, kar so predlagali krajani Starega Velenja in njihov takratni predsednik sveta Franc Sever. "V letošnjem finančnem načrtu gradnje pločnika ob F^rtizanski cesti ni, zavedamo pa se, da si cesta in občani zaslužijo po obeh straneh tako pločnik kot tudi kolesarsko stezo. To tudi imamo v prostorskih načrtih. Upamo, da se bomo z državo uspeli dogovoriti, da bi to prišlo v finančni načrt leta 2001. Morda
se bo cesta malo sprostila, ko bo v podjetju Gorenje zgrajen obnovljen nov vhod in parkirni prostor, rešitev pa to zagotovo ne bo. Vidim pa še eno možnost. Istrabenz bo gradil ob Partizanski cesti nov bencinski servis, ravno nasproti nuvega vhoda v Gorenje. Ker vsak nov bencinski servis, ki pride v mesto, naredi tudi kaj za širšo skupnost, vidim možnost, da bi nam pomagali zgraditi pločnik mimo zaselka Straža do odcepa za pokopališče. Vsekakor se bomo o tem z njimi pogovarjali in to tudi predlagali, " smo izvedeli, ko
smo iskali odgovor, kako čim prej rešiti prometne zagate uporabnikov Partizanske ceste in krajanov ob njej.
Koliko vode v Paki, ki teče ob sporni cesti, bo do rešitve varnejše prometne ureditve Partizanske ceste še preteklo, je danes še nemogoče napovedati. Gre pač za še en problem, ki je odvisen od globine državne blagajne, ki, tam "daleč" v Ljubljani, velikokrat pozabi na tiste, ki še nismo v njihovem predmestju...
■ Bojana Špegel, foto: bš, vos


Nova ISDN
izbira!
v rwvthp&kfrtih ISDN i« v»«,kair Yál Aiulpsni (el»fcr)9ki prikliuiek pecfebuje prehod m lSOf4, le e« l*M<o «ds^rj itbcrvtc tudi pr«no»rW ISDN t^lHon Eurir OS Ivic^nlcp^ preirvaialc;! Aixom.
M^xui* svobo«9 m vt«
1* («sefdti^t-
«lispfery UutiHo, ôbfc^l^fl ipom^v kcriift i^^jil. lyMfHKC TVríar^ kimv. ^ konterrnCAfh kbcev. bstmifo.
H^itmU'^twtm i'*i > mt, n ^'Pl'fj'P^P
SVET GOVORI HITREJE!

Telekom^^
Slovenj)*
^pmm v«!' ^vnbo<ff>'V jthirt. v rvIlA^lfvi.v T^IMonlnmjtri Novi ptàm-ri	% pffnmnlm
trlefnnom u uhcovnefïfr upor^nII».Vpilactu}tt«u kar .imk^ tekfomJii arhiji^oh pnirrti^vu pTfHc^ na ISDN pr^óijtktr* ISON. w'vTcn	»r^nov« ««i«^ Cirfic »d). fPod*m
&fllrrwt rmo^lr^i mo<kii^lJSftabdttct paliûtSOL (dostop do
l^iiM tebmpbCw icWoAiKofte^MliioOSOSOOO»! po^pran^tBv	fefe?fytifii
SVET GOVORI HITREJE! Telekom^
Hovcnijř
10 KAK Cits
SPORT IN REKREACIJA
15, junija 2000
Atletika
Rekordno, a premalo za normo
Na.s(o|>i Jol^ndv C vphik sc v /j^dnjcin Čtfsii vrstijo vdcn m <lruKÍni> / njimi pu se stopnjujejo (udi njeni rc/ultuH. IVvd vTHii so nviiireC olimpijske i};rc, tíi kiilere p» mor» Še ii» polniti normo v leku na metrov. To jť ^cÍcIh doseći tudi nu sohoinvm mednarodnem mítinku v Ljubljani v dohri iň» .sedht tekmovalk i/, lujine in Slovenije. Zaćelc so Í/j*etln<i hi» tro in pr>'i krou pretekle v Csisn 57,74, kar lii mor«lo /jidosto-vaii 6is jiod dvemn minu* lanui. Joismda je prev/el» vodstvo nn prihli^.no 600 metrih in nalo samn lekla do cilja in
doseulH čits 2:IH).K<). s tem ]>» za horih 30 slolink /^ostnla /m olimpijsko normo. l'o teku je piivedalsi, da je vsekakor spo-sobo» doseei normi», vendar pa it kol nekajkral doslej v /;udnjih 150 metrih ni imela dovolj moćnih teknile, M l>i jo "potejznile " naslednja priliki) /a i/polnitcv norme l>o 2e to solKito in nedeljo na Tinalu slo* ven&ke pokjdu v Velenju, dru^a pa na mednarodnem nočnem mitingu 33.junija, prav takov Velenju. Je pa res.da je vLjuh* Uani tekla svoj osehni rekord. Velenjski klub je imel na mitingu enega odllCncjja lek-
movalea. To jc hil Sergej î^aia-mon. ki je vteku na melRw 7 ovirami v zadnjem letu zelo napredoval, v Ljubljani pa je z oschium rekofdtmi 50,74 zasedel ireije nicsio fn při lem premagal tudi Mira Kocuvana. Lahko hi se /godilo, da bi imel AK Velenje na olimpijskih igrah dva predsiavnika. Sergej bo na 411(1 metrov z ovirami sicer rci:ko dosegel normo, ohela pa se mu nastop vSiafell 4x41 HI metrt^» će ne bo vmes kakšnih kuhinj," ko na velikih ickiiio-vanjih nekaicri nâsiopijc na podia^i "minulega dohi."
■ UR
Finale atlet« skega pokala Slovenije
Atlciski klub Veenje bo v so-bot<i in nedeljo izvedel finalno tekmovanje atletskega pokala Slovenije. Oivtiritev tekmovanja bo v soboio ob 18.4n (mci kladiva Xii i^en&ke bodo /^Cch ob IS.OO), nedeljsko tekmovanje pa bodo zaceli ob {K,45 imet kladiva za moSke ob 17.15). Ýxnski lok na WîO metrov. v katerem ho Jolanda Ćcplak "lovila" olimpijsko normo, bo ob 10.25.
ámaitno ob Paki
Mladinci in icadeti v 1. ligi
Šmnrski mladinci in kjtdeti, ki nastopajo (NkI inicnom jJavncj*» spon<uirj8 ICKAi si> se u\TstiN v prvo drávmi lif;o. je i/vrstmi mladih iu\tomcl»šev; ki Ko na|N>rno in k2<kovi»sl no delali, to pji jo tudi {HVf}\ M	Le|X'
A^sluge ima(n .sevetla trenerja Rajko Rudnik |)ri kj^detih in Rcmian transe/, pri mladincih. IN>* mcmiincijc tudi ta dii so nekjiteri inimiinci >«i/J(usiii klansko dni-
Mbdinskj stûEus je p^Mekcl kar
(ïsiïilin mladincev, nckaieriT^iie^i njih b(xk>pxipU;{lipitgcxJbcsklu-bom, nato pa btnlo morali prepričati trenerja Članske ekipe, da jim bo liai pravoprikmist.'iivner Riînian Frange?, pravi, da je zaïkwDljen z uspehom, ki pi> nje-
govih heseduh nikakor ni na-klju^n. saj so vsi> se/rt mo skt^raj brt-zpt^ilka trdiKÍeialj.ákodapa seveda jc. da se m<^rajo sedaj razili.
Síccr pa prihajajo niA'i igralci iz vrslkrjdeltiv.kilxid^>z^»Inih vrzel vendar bodi^ momli Se btilj trenirati, êe želijo pi^ «itcipijijah predhtulniktw. 'ludi trvner kade-Utv Rajko Rudnik je zelo zado-vt^ijcii. saj je sestavil dobn> ekipo, ki si je v zadnjem na.stt»pu priborila 7:magt\ prv<^ iTiesto in napre-d( iv^nje.
Nastopi obeh ekip kažcjt^ na IcpSo prilKKliKKt Sniiirskega ni'^ntiela. ki se je v Zijdnjih letih Že dvignil. Potrebno bo áe í/boljiati deio v ;v\lalih selekcijah in pridobiti îV nekaj trenerjevza deb 7 mladimi, kisevcdii že <.fex>lej ni bilo slabo, z bolj asklajenim ileli'»n^ pa bi> go-two se bt)|jfU.'. saj se ne smejcj dtWí)ijiii zi^ilj s prehodom vviijo lipo.
Igniki sosedaj naixJmim ilebpa boik^ nadbljevalivza^^lku julija. Ne kiiže y:rvo<ia pir/abiti t)a vodstvi obeh selekcij, kt si;« deM zeK> di i-bro in zagt'kioviii ilenar. kar je seveda UHÍipripomogl'^kaspcliu,pa scvc^la nsvijaCcv, ki st» mlade vseskozi spodbujali, se poisebej na oJKičilni tekmi mbdincev v Kidričevem.
■ J. Goričnik, foto. tp
Nazarje
Prihova še
drugič
zapored
Medpriredi^'eobpra/niku kn-jevne skupnc^ti Na/arje sodijo (udi Aix>rtn(vzabavne. predv?>em pa ruzvcdrdnc i^v n^vd ckfpHiui vLisi in fxx^nrwznih dolov NaTarij. Vsakí5 leto jih lA^cdcjo Športno, luri.stiřno in gasilsko društvo, v.^ko leio tudi privabijo veliko
krajamw. ki v športnem in veselem vzdu.^ju preživijo tepo po]ii>ldne.
Lvl<i»i jc n4ist<'pilt.» c^^'ui v'kip. îcknKwalkc in tekmovalci pa so se pi^nwrili v sedmih ra/iiCîiih igrah. Športne vneme in nc<wdrila jo bik^ wlikt>. se drugič
zapored pa je slavila ekipa Pri-luwe. Dvakrat je diwlej /magaia ludi ekipa /gs^rnjih Nazarij. zati^ sv prihodnje Iwto obvisi IukÍ za tretjo skupno zmago, pri Cenier seveda <>.iale ekipe tega boja ne K>do le «opazovale.
mjp
Zelo raznolika igre torjajo vsestransko spretnost, poma-gsjo pa seveçla števitni in gfasni navfjaif
Zmagovalna ekipa
NA KRATKO
Namizni tenis
é*é»*«é*éa*«a*•■••■«éé* t
Lep uspeh Velenjčanov
Medn^irodnei^a turnirja vnanii/nem tenisu /n Pok:d mchla Kijeke 2lKK»sejvv m/Učnih kategorijah udcle^.ilo tudi wê i^nikvv MK LRA^TempoVelenJe.Tamani Jcričjc vk;4teKoryi mlajših k»dctinj «»s'vojihi drug« I misto, sestra liona sijev kale^oriji članic delila tretje in četrto mesto, isti reziilt^it pa jc v kategoriji Članov ditsedci tudi Tadej Vndusek.
V	kategoriji najmlajših kmletovjc Benjamin Kkíužar dvakrat zmagal in zvedel drugo mesto v svoji predlekmovaùn skupini, isii résultai je v kategoriji mbjSih kadetov dosegel Miha KijajiČ, Bla? Se-Uin pa je v tej kategoriji zabeležil sv{>j(^ prvo mednarodne» /inagtx Dobro nastopili tudi neregisinrani ćlant ERO Alíred Voda'Wk. Samo Mernik in Luka Ciruher, lep uspeh na turnirju pa je dosegla ludi daniea ^>$ianjskega kluba Spui Ivana Zera. ki je zjusgala v kategoriji najmlajših kadetinj,
■ ÛK
Tenis
Štiri zaporedne zmage
v li^i mladih teniških igralcev in igralk do 12 let. 2A ekip je nvA» deljenih v štiri skupine, so odi^ndi tretji in čctriikro}*. t^kiim ^TK Vctenjo jc /mahala k trctjiein êclrtiè /.a^wred in ji dosklepnej:» dela, v kHtercm hiKlo nastopili le z.ma;iova(ci skupin, manjka le ena zniaga. Priložnost Ziinji» ho v sol)ot4^ ko se hu i>TK pomeril z mariborskim Branikom.
krog; STX Velenje - TK Radenci 4:.^ {pi*»amiCm» so zmagali Duj-movii. NakiC. Tinauer in iiv<ijica NakiC-^pegeh-4. krog; Galeja Maribor - SlX Velenje 2:5 (pi'«samićnc zmage: VrtaèiC, Dujmovič, Nakiê In Hnaucr Jtr dvitjiea C\«rlin-Sktîk).
V	Ljubljanije bilo državnt^ prvenstvo za igralke in igrale«? di» 14 loi. Rok Bizjak se je kot najmlajši uvrstil v Cctrtllnale in lz^^bil s kasnejšim /Jiiagovalcem: Borut Mlakar se je v glavni turnir uvrsiil i/ kvalifikacij in izpadel v 2. krogu, Diana NakiC. sicer rcprt;zen-tantka d<i 12 lei. seje tudi uvrstila v glavni turnir in iz^bila v 2. krt>gu. dobila pa nove loCke za jakost no leslvkio.
LK Indiana
Dobri v evropskem pokalu
Vsobotoin nedeljo je bila blizu Brna na Ccivkem druga (okiksirel-ska ^ D tekma za evropski pi>kal. v hudi vroćmi pa so dobre uvrstitve dosegli Ciani LK Indiana iz Uigarske doline. Člani -lom compound neomejeno: 4. Karli Gradišnik: samiistrcl: 2. Janko Pinter, 4. Sandi l]ui0.5. Vili E)<w2an. 7. Slane .Saksida: tradicionalni lok: .V i-ojze A^bavnik.
Lokostrelska sezona je na viiku» naslednja tekma, tokrat za p<ikai ("amo. pa bo v soboto na Ptilzeli.
Balinanje
že na drugem mestu
V	vzhodni skupini 2. državne balbiarske lige so odigrali 7. kn'kg. Ba-linarji ekipe Velenje
Prenuigovnik so v goblch premagali EIS Biulnitíar s 14:10 m se s petimi zmagami pov/poli na drugu mesto / dvema ali veC lořkami na.skoka pred za-sledovalci.
AMTK Karting center Velenje
Jutri promocijska dirka
AM I K Vcienje Ki jutri, v petek, izvedel predstavitveno dirko vgi.)-kardu. kjer bodo lahko pc)gumne^J preizkusili svoje vozniSkespo-s(>biK>sii La pobliij« spoznali Čar tuga 5pt)rijj. Na parkirišču pri muzeju prcmogiivništva bo to možno od l.^.tX) do 2(MH).
Mali nogomet
Med mladimi slavil Orkan
V	organizaciji KMN MN/, Celje in SD Skale je bil v Skalah turnir v malem migiimeiu Z4t igralce rojene l'JHA in mlaj.se.
rrv<i me.sto je osvi^jil Orkan preti Sevnico. /CIalorogom in ^D Škalc. Najboljši střelce je bil Kave (Orkan) z 14 zadetki (bilje rudi najIvjijSi jgralee). .sledijo 9 Salkr (Orkan), 8 llorjak (Sevnica). ('• Matic (Zlatorog) itd. Najbolj borbeni vratar je bil Oblak (Zlatorog).
Prvo mesto za Velenjčane
LJUBLJANA-/druzena lista socialnih demokratov je v Ljubljani pripravila 7m športne igre /USD.
Na vseh dosedanjih igrah so sodelovali iinli predstavniki Iz Velenja in divsegli di^hre uvrstitve, letos pa v skupni iivrsiit vi osvojili prvo mesto.	■
15. junija 2000
SPORT IN REKREACIJA
KAS 11
30 let rekreacije v Gorenju
Ob obletnici športne igre, razstava in priznanja
"Zui»di)vinv Rťkeu«! |>«KÍjťtj;j ne pisejo namn veliki dogodki« temveč različne dej;)vnoKti iz vsakdanjega življenja..." je im iitvorUvi ra/.s(:ive ob 3<>*ktnki organizirnne rekreacije v (îorenjii povedal sekretar uprave delniške dra/hv (i ore nje dr. Dmil Kojc. Poudarit je pomen rekreativne dejavnosti (udi kot element korporacijske kulture zaposlenih, njiliovo niedsel>ojno pove/an<»st in pri' pjidnost kolektivu. Rckrcacija v Ciorenju je od prviii zaiclicov, ko so iclinoiogi pred leti l/vcdli svijje prve (chnoIoSkc športne igre.imenovane Ichnoiogiada. i/ leUi v lolo napredovala in dobivala pestrejšo in bogatejšo vsehino. Tako Aicje danes druálvo /a rekreacijo v (îorenju fc nad 4500 člnnov, na Sjiorinih igriških in (eUwadiSčih pa vCasih }<i kar zmanjkuje prostora /a vse, ki bi ieleij svoj prasli čas izkaris-lili za krepitev zdravja in ludi duha.
Na ra/slavi 3()-]elnega razvoja rckreacije v Crorcnju jc s to-lografijami in drugimi lisiinami prika/an ra/voj te priljubljene dejavnosti, ki se širi z vedno novimi Športnimi zvnslmi. Ker pa za vso U> Jejavnasijo slojijo Številni amaterski organizatorji
Z razstave cb 30'ietnicl organizirane rekreacije v Gorenju Dobitniki priznanj ob 30^tetnici rekreacije v Gorenju
rekreacije v (lorenju, so jih oh lej prila?nc\sli nagradili s priznanji in plaketami. Dobiiniki priznanj so: Milan Puklič (organizator rekreacije, učilelj lenisSa), Anion (îoro-granc (tenis, konjcniea). Alojz Qeneiek (leniška liga), Aleksander Lozié (lekaška dejavnost), Frane ViSnjar (Clan prvega odbora za šporl, organizator rekreacijc in učitelj smuiianja). Franc Kos (organi-
zator rekreacije, odbojka). Srečko Krajne (član pr\'ega odbora za Spori), [ linko Jerčič (organizalor lehtSkih prired-iiev» sixlelovanje z mediji), Riv man Kraij (propagandna dejavnost), Franc Tamše (kegljanje), Branko Zaje (odbojka),
Plakete so dobili Milan Šicharnik kot prvi poklicni organizalor rekreacije v Gorenju. Branko BlagotinSek kot član
pivega odbora /a rekreacijo, Maksimiljan Korašee in Milan Kreiičza planinsko dejavnast in Jurij Mogilnicki kot prvi predsednik i>dhora za j^ort v Gorenju. Posebno priznanje uprave (iorenja je prejel Miro Pruš, dolgoletni poklicni organizator rekreativne dejavnosti in tajnik Društva /a rekreacijo Ctorcnjc.
■ Hinko Jerčič
Športne igre Podktaj - Kavče 2000
Na teku kar stoenajst tekačev
V lepem in vnicem vremenu .se je v Podkraju pri Velenju tekaSkcpi) tekmovanja iideMilol 11 krikjanov vseh sta-rosti. Svoje tekaške sposobno-sti Si» preverili v okviru tnidici-onalniti športnih ifjer krajevne skupnosti Podkra.i • IGivče, ki pi»tekaj4» >'.sako leto v mesecu juniju v ra/linih šporntllt /vr-steli in kmečkih iKrah. »Koje bil prvi tek pred desetimi leti. JC bilo vseh tekačev 21, pa od drugod so prii>li. Zelo razveseljiva je velika udelei^ba naJih krajanov in niliče ni pričakoval, da bomo na teku dosegi in presegli številko sio- lo se pravi, da se jc teka udeležil vsak osmi krajan, kar je zelo zanimiv podatek in vreden spoštovanja,« je po končanem tebrnwanju povedal Janez ECraševcc, ki je '^c leta 1990 kol tedanji predsednik krajevne skupnosti Podkraj -Kavče podal pobudo /a Športna druženja krajanov vseh petih zaselkovtc primestne krajevne skupnosti v občini Velenje, lekmovanjc so začeli otroci do sedmega leta starosti, med katerimi je prvovrstno presenečenje pripravila štiriletna domačinka Maruša. Gladko je premagala vseh sedemnajst dečkov in deklic in družini Ber-lot pritekla prvo odličje. Po še dveh iUroških tekih so se na lepo gozdno, a (udi težavno m dolgo progo podaii odrasli. Pivi je na cilj pritekel Vasja Jcrčič. sledil mu je Ivč Kotnik in nasedmcm mestu prva ženska - Magda Berlot.

iv'. Lm : ' .v ř	f 4
1.4 ^rkjr-
Kar 111 krajanov Podkraja fn Kavč se Je 9. junija pomerito na tekih v Županovem gozdu v Podkraju pri Velenju
Plavanje
Maja Sovinek najboljša
lekRK^valcI Plavalneua kluha Mladinski sen is Velenje so ol> koncu pretekietíJ tedna tekmovali na me<lnarodneni prvenstvu me.sla Kninj. Med .^(H) plavalci Iz ] ] dr^iivjev kadetski, mladinski inal>« soluini knnkureci nastopilo 5 velei^jskdi plavalcev
Ib tekmovanje je bilo tudi zadnja priloi<n<>st za i/polnitev norm za nastop nalet<^njem mladinskem evropske ni prveasivu. VKranju je najboljše rc^uhale dosegla Maja Sovinek, ki pasejijc^al v disciplini 200 m hrbtno evropsko prvcastvo izmuznila leza Štiri dcAclinkc sekunde, Med t>sialimi velenjskimi plavalci se je z dvema klulwkima rekordoma i/kazal ludi David Danev. Rezultati: kadeti m presto: 5- Jernej Ocepck 26.96:50 m delfin: 5. Jernej Occpek 28.75: 400 m mešano: 3. Jernej <X*epek 5:1M12. Mladinke - 51) m prtwto: l.TlnaPand;a28.4y;100m prosto: 3.Tina Pandža l:(í3.3l; líKlm hrbtno: 2. Maja Sovinek ]:08.<)7: 2(10 m hrbtno: 2. Maja Sovinek 2:26.65:50 m prsno: 1. Nina Sovinek 36,87:100 m prsn<î: 3. Nina Sovinek 1:20.11:2IM1 m prsno: 1. Nina Sovinek 2:49.57; 100 m delfin: 3/1 ina Ptmd/a 1:10.17. Mladinci-5i)m hrbtno:.! David Danev 2y/)2 (kluKskt rekord): 100 m hrbtno: 2. David Danev 1:04.27 iklul«ki rv-kord).
■ Marko Primožič
Plavalni klub Mladinski servis
DP v plavalnem maratonu
Plavalna zveza Slovenije je Plavalnemu klubu Mladinski servis Velenje zaupala organizacijo letoAnjcga državnega prvcastva v plavalnem maratonu na 5 kiiometr<w, j^Meg lega pa bodo izvedli .še 2. plavalni mini maraton na 6iH)in 12(K) metrov za rekreattvce. Obe prireditvi bivita v soboto, 22. julija, dopoldne.
Športno društvo MIsllnja
20. gozdni tek v Mis-linjskem grabnu
športno društvo Mislinja je oh koncu minulega tedna priredilo tradicionalni gozdni tek po Mislinjskem jarku, l^etošnja /«dvajseta tekaskj) prireditev pod obronki Poltorja Je prtvainla 99 tekačem ki so kljuh .soparnemu vremenu lahko tudi uMvaii v senci mogočnih go/dov na lepi gozdrii poli oh Mislirýi, kjerje tu in tam pIhUal veter. S podobnim posvetilom je .slikarka Stanislava Luj^nic Arsiu-ska 7magovalcema teka na 20 km !di Surl'Hik in Marjanu Kremplu predala umetniški sliki. Prav vsi tekači, med njit^ii jih je bilo največ I/ Cîorenjeve tekaške sekcije, so bili iibdarjeni s .spominsko diplomo in majico, prvo uvrščeni v različnih kategorijah pa Se s prisebnim darilom - miniaturnim gozdarskim cepinom, kakršne šc danes uporabljajo pri spravilu lesa. /a nameček in ob simbolični startnim pa so bili lekači pogoščeni ^e/ okusno jedjo, skuhano v velikanskem lito^cleznem kollu. Iz dimnika belo obarvane hi^^ ob MislinjI se jc vil svetlo moder dim; domačini so sedeli v senci ob vodi Prav tam. kjerje nekoč tekače spiidbujal slikar Jo;íeTisnikar. Rad je imel tekače, zato jim jc poklanjal svoja umetniška dela. Večina jih je v zbirki ccljskcga aticla Staneta Rt >z m an a. Tudi Marjan Kremplsijihjc priiekcl tri. Tisnikarjevih Seveda. Kerjevčasibv MislinjI icklože tudi po nekaj slo tekačev, so organizatorji ob koncu lepe teka^ce prireditve izrazili zeljo, da bi ^e v naslednjem letu radi presegli število lekačev nad sio. Nabolje: uvrstitve; oiroSkl luki na 1000 m: mlajši dečki: Janez Voglar (Misîinja), dekllcc: Anlta Perme (Lendava), siareji^i dečki:Cîrega Pogorevc (Mislinja). lek na 10 km:člani: Peter Tonkll (Velenje), siarejSi člani: Jořc Mori (Mula, rekord dneva), mlaj.^l ve lerani: Slavko Kumek (Gornja Radgona), starejS I velcrani: Jo?e Uranjek (Velenje); članice: Magda Dcrlol (Velenje, reki)rd dneva), veteranke: Marina [iukwce ((.n)renjc)- lek na 20 km: člani; Borut Er^eničnlk (Mci^lca), starejj»i člani: Jaka Ko-drič (Maribor), mlajši veterani: Marjan KrempI (Poljčane, rekord dneva).starej?^i veterani: Rajko Zupančič {Marlb<ir); članice: Ida Šurbek (rekord dneva), starejše veteranke; Lojzka Felicijan ((i ore nje).
■ HInkoJerčfč
Drui^ina Kotnik jc zmagala v družin.skcm Stafeinejn teku, Jerčiči pa so s tremi posameznimi zmagami odk'tčilno prispevali kskupnizmagizaselka Pri-hova na lem priviačnein tekaškem tekniwanju. Zmagovalci po kalegorljah: dečki do 7 let: Safet (lavranovič (Zg.Kavče), deklice: Maruia Berloi (Zabrdo). dečki do 11 let: Mitja KoroSec (Zabrdo). deklicc: Anja Krajne (Zg. Kavče), dečki do 15 let: Andrej Meh (Zabrdo), dcklicc: Tanja Vcîer ( lajna - Ropcrče): mladinci: Andrej Kolene (Sp. Kavče), mladinke: Mariina Ka-
udik (Zg. Kavče), člani: Va.sja JcrtIČ (Prihiwa),čUuiicc: Magda Deriot (Zabrdo), mlajSÎ veterani: Ivan Kotnik, mlajše vele-ranke:
Edita Jerčič. slarejil veterani: IJInko Jerčič, starejše veteranke: Ivica Me?A (vsi Prihc^va). Družinske žiafctc: L Kolnik (Ivč, Nejc. Matej) Prihova; 2. I labe (Peter, Marko. Branko) Sp. Kavče, Deriot (Zdenko, Spela, Magda) Zabrdo... Končni vrstni red: Priliova 52 točk. 2. Zg.Kavče 52, Sp. Kavče 44.4, Zabrdo 4Z 5. Tajna - Rt^perčc,
■ Hinko Jerčič
V ospredju na sredini sifke Marjan Krempi in ida Surbek s siikama Stanisiave Lušnic Arsov-
ske (na desni)
12 KAK ČAS	107,8 Mhz	15. junija 2000
		
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Obiski
Eni ugotavljajo, da je v novih časopisnili prostorili na Kidričevi v Velenju, zdaj vec reda, kot ga je bilo na Foi-tovi, drugi pa pravijo, da smo postali s tem, ko vsakega obiskovalca ob vhodu pozdravi sodelavka in se pozanima, kam in zakaj, bolj strogi in nedostopni.
Mi pa vseeno mislimo, da ni tako in da je zdaj bolje, kot je bilo. Konec koncev so naši prostori zdaj veliko bolj odprti, praktično smo vsi na enem kupu, eden ob drugem in če bi se ljudje lahko po teh prostorih prosto sprehajali, bi s tem motili druge. Vseeno pa slehernega, ki pride, pr^azno sprejmemo. Res ne v svoji pisarni, zato pa v posebnem kotičku, ki je namenjen gostom in obiskovalcem. Prejšnji teden so si naše prostore prišli ogledat tudi predstavniki Mestne občine Velenje, z županom Srečkom Mehom na čelu, pa predstavniki Šolskega centra Velenje z direktorjem Ivčem Kotnikom na čelu. Podobnih obiskov seje zvrstilo še več.
■ mkp, foto: vos, bz
Srečko Meh s sodelavci ob obisku naših novih prostorov na Kidričevi v Velenju. Kolektivu Našega
časa je ob tej priložnosti izročil umetniško sliko.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
NEK
Filippo Neviani, itaUjanski glasbenik, ki ga vsi bolj poznamo po imenu NEK in kije zaslovel z uspešnico "Laura non c'e" (v "Laure ni več" jo je poslovenil tudi Miran Rudan), je 5. junija izdal svoj novi album. Nekdanji bobnar in basist ter bivši stalni član nogometne reprezentance italijanskih pevcev, kije znana

m ^
- v,i v
po tem, da sodeluje pii številnih dobrodehiih akcijah, je svoj najnovejši projekt poimenoval z "La vita e". Prva uspešnica z novega albuma ima naslov "Ci sei tu", a je le malo veijetno, da bo ponovila uspeh Nekovega največjega hita s katerim je pred leti zaslovel na festivalu v San Remu.
ERIC CLAPTON & BB KING
Dva legendarna glasbenika, predvsem pa odlična kitarista, ki sta svojo glasbeno pot zapisala tradicionalnemu ameriškemu bluesu in njegovim
izpeljankam, sta sicer že večkrat sodelovala, a nikoli doslej nista posnela skupnega albuma. V ponedeljek pa smo dočakali tudi to. Izšel je namreč prvi skupni album dveh velikanov rhtyhm'n' bluesovske kitare, ki sta ga oba glasbenika poimenovala "Riding With The King". To je tudi naslov prvega singla s plošče, katerega avtor je še en odličen glasbenik, John Hi-att.
MIRAN RUDAN
Po vseh neprijetnostih, ki jih je doživel v zadnjem letu dni, se je Miran Rudan končno vrnil na glasbeno prizorišče. Po hudi prometni nesreči, ki jo je doživel lani v Portorožu in po kateri je le malokdo verjel, da
umaknil. Trajalo je kar precej časa, da je ponovno zmogel zbrati dovolj moči in stopiti pred svoje poslušalce. To je storil s skladbo, v kateri je precej simbolike. Njen naslov je "Poskusi pozabiti".
TANJA RIBIČ
Slovenska igralka Tanja Ribič, katere druga velika strast, poleg igralstva seveda, je glasba, je izdala svoj drugi album. Po velikem uspehu prvenca "Ko vse utihne", katerega zaščitni znak
nastala v študijih Tivoli (Ljubljana) in Anima Sound v Sarajevu, njen producent pa je Nedim Babović.
ĐORĐE BALAŠEVIĆ
Po dolgem časuje svoj novi avtorski album izdal tudi Đorde Balaševič. Glasbenik, katerega življenska pot je bolj ali manj znana vsem pristašem njegove glasbe, je bil tisti, ki je v začetku devetdesetih kot eden prvih jugoslovanskih umetnikov prestopil meje na novo ustanovljenih držav na področju nekdanje Jugoslavije m s svojimi koncerti polnil dvorane,
se bo še kdaj vrnil na glasbene odre, je zmogel dovolj moči in kmalu spet prijel za mikrofon. A smola ga je spremljala še aprej. Domnevna vpletenost v nesrečo, za katere posledicami je umrla kolesarka, je povzročila, da se je spet
so bile umirjene balade, je zdaj pred nami bolj temperamenten izdelek. To daje slutiti že naslov plošče "To je zdaj amore", ki nas odpelje nekam v sončno južno Italijo in predvsem prva skladba z albuma, "Mambo ital-iano", ki jo je že mogoče slišati na domačih radijskih postajah. Sicer pa je plošča pestra tudi kar zadeva avtorstvo skladb, saj je med avtorji skladb in besedil moč zaslediti vsaj deset različnih imen. Morda je zanimivo tudi to, da je plošča
najprej v Sloveniji, nato pa tudi v drugih republikah. Po izidu nekaj koncertih albumov, je zdaj pred nami nov studijski album z naslovom "Devedesete", ki, kot pove že naslov, govori o obdobju, ki bi ga bilo najbolje pozabiti...
■ MiČ

Anja Rupe! nedvomno in upravičeno velja za prvo damo slovenskega popa. Njena glasbena kariera seje začela že pred več kot poldrugim desetletjem in v tem času se je Anja uspela, z manjšimi nihanji, obdržati v vrhu slovenske pop glasbe. Še več. Lahko bi zapisal, da je Anja Rupel na nek način tudi postavila standarde slovenske pop glasbe. Pri tem ne mislim na festivalsko, popevkarsko sceno, ampak bolj na področje trendovske pop glasbe, ki se spogleduje s sodobno popularno glasbo. Še posebej to velja za njeno najbolj zgodnje obdobje v svetu popa, ko je kot članica skupine Videosex v takratni Jugoslaviji orala ledino sodobnemu elektronskemu popu, ki je v zgodnjih osemdesetih preplavil Evropo. Prav tako napredno je bilo njeno sodelovanje s skupino Laibach, ki jo je pripeljalo celo na MTV, kjer so videospot »Across The Universe«, v katerem nastopa tudi Anja, kar pridno predvajali.
Po poskusih v svetu filma in vnovičnem, a kratkem, oživljenju skupine Videosex v letu 1992, seje Anja leta 1994 podala na pot lahkotnejše in komercialno bolj uspešne dance pop glasbe. Trije samostojni albumi: »Odpri oči«, »Življenje je lepo« in »Moje sanje«, ki so jih obeležile mnoge uspešnice, so nastali kot plod skupnega dela z njenim življenjskim sopotnikom Alešom Klinaijem, ki se na vseh albumih pojavlja kot avtor večine skladb. A komercialni uspeh je lahko dvorezen meč in tudi v Anjinem primeru je bilo tako. Vsi trije albumu so si namreč precej podobni, Anja pa se je, sledeč formulo komercialne uspešnosti, ujela v kliše lastnih skladb. Te so si bile precej podobne in ljudje so se jih sčasoma naveličali.Nekaj je bilo potrebno spremeniti, saj je se je v tem času trend popularne dance glasbe že precej izpel.
Prav zato sta si Anja Rupel in Aleš Klinar za pripravo novega albuma vzela nekaj več časa. Pripravljala sta material za nove skladbe, vmes pa počela še druge stvari. Aleš s svojim Agropopom, Anja pa je začela sodelovati s skupino Funk You, s katero je naredila nekaj novih aranžmajev svojih najuspešnejših skladb in jih v živo predstavila na številnih nastopih po Sloveniji.
Pred kratkim pa smo dočakali tudi izid četrtega samostojenga albuma Anje Rupel. Naslovila ga je z »Ne ustavi me nihče«, na njem pa predstavlja deset novih skladb, ki sta jih z Alešem snovala kar nekaj časa. Kljub temu plošča ne prinaša kaj revoludonamo novega. Glasba je tipična mešanica popa, disca in funka, predvsem pa prepoznavna, saj je poslušalcu že po nekaj taktih jasno, za katero izvajalko gre. Anja namerava album promovirati v živo, s skupino Funk You, na kar se že pospešeno pripravljajo. In kot pravi tudi naslov njenega zadnjega izdelka, ki je hkrati tudi naslov prve uspešnice z njega - »ne ustavi je nihœ«.
■ MiČ
ESTVICMiOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 11. junija:
1 .MLADI DOLENJCI: Samo zaradi tebe	10 glasov
2.BOBRI:	Malarska	8 glasov
3.VERDERBER:	Deklica z rožami	5 glasov
4.K0ČEVAR:	Je žena hišni gospodar	4 giasovi
5.KUMER:	Mlada leta	3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 18. junija:
1.DAN	iN NOČ: Presnete grablje
2.DV0JČIGI	V&V: Kar mislite si
3.GAMSI:	Naša pesem
4.KLAVŽAR:	Fantovska navada
5.VESELE	ŠTAJERKE: Zapiram kamrico
Vili Grabner
mmmmmmm^i^mmsmmmmmm^mmm
15. junija 2000	MODRO mm KRONIKA	KAK VAS 13
		
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Vlomilci nimajo vedno sreče
Vsoboio, 10. junija, okoli 17, ure» jc 23-Iemi Jakob Z. ptKku.^al vlomili v sumovanjsko hiš<3 na Prisojni cesli v Velenju. Pri lem ga je/asaCil lastnik hi.^, vendar je asumljencu uspelo pobegnili Vlomilccpa jc bil vzlrajcnin ježe malo naprej, na bližnji Eťen-kovi, /oiova poskiiSaL Vstopil je v predsobo stanovanjske hiše in p<wkuâal ukrasti žensko torbico. Pa tudi lokrat ni imel sreče, saj gaje stanovalka pri lem zasačila in moral je pobegnili. Ko pa je be^al mimo biâe. v katero jc piîskii^al vlomiti najprej, gaje prijel lastnik in ga zadržal do prihoda policistov.
En ciio 2 umetnino, en brez radia
v četrtek. H. junija, zjutraj, Je Anion L opazil, da mu je nekdo ptinoči z ostrim predmetom porisal iwebni aviomi'jbil dio. Vozilo je bilo parkirano na Kidričevi eesti v Velenju./a zdaj ik: neznani avtor tc neprimerne umeUiine je lastniku povzročil za kakSnih 200.000 tolarjev škode.
V	noči na ponedeljek, 12-junija, pa je nekdonaKidričevi v Velenju iz clia ukradel digitalni avtoradio znamke Kenw<xid. (îa-lil) S. je s latvino oSkiidovan za okoli 15.000 lolarjev.
v sredo. 7. junija, med 18. in 19. uro. je neznanee na šaleški cesli v Velenju namerrm poškodoval avtomobil lasi,Janeza K. iz Škal in mu povzročil za okoli 50.000 tolarjev Škode.
Zažgai golfa
V	lorek.6.junija,okoli22. ure,sopoiicisli /vedeli, dana irav-nlku med Cîaberkami in Ši-í5ianjem gori osebni avto. Ko so kli na kraj, so ugoiovili, daje vozilo zažgai neznan vi^jznik, ki se je malo pred lem zvozilomSe vozil po travniku. Sloje za neregistriran <ïscb ni avtogoir. Posredovanje gasilcev ni bilo potrebno, gmotna škoda pa zna^a okoli 30.000 lolarjev.
Goreio v stanovanju
V	nedeljo, 11. junija, zjulraj, je zaradi qregretcga olja na štedilniku prišlo do požara v stanovanju naialcSki cesti v Velenju. SaSa N. je na štedilnik pristavila olje, za lem pa z dru:^bo odšla i/stanovanja. Ko se je vrnila, je ogenj že zajel kuhinjske elemen-le in napo. Požar, ki so ga pogasili gasilei, je pov/ročil za tîkoli ISO.OOO lolarjev škode.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Šola oškodovana za 250 tisočakov
V n^>či na soboto, iO. junija, je neznanee vlomil v prttttore Osnovne šole Luče. Odnesel je videorekorder, video player in manjSo prenosno kovinskem blagajno, v kateri je bilo nekaj goio-vine. Šolo je vlomilec oškodoval za okoli 250.000 tolarjev.
POLICIJSKA
klt)pnikom. V listem je iz nai^nHne smeri, iz za ovinka, pripeljal voznik tovornega specialnega vozila 38-lelni Diisan P iz Ljubljane. Med vozili je prišlo do .silovitegři Irčenja, v kalerem je zaradi hudih poSkodb nakraju umrla Sí5pt>ínica v osebnem avtomobilu 62-letna Ciizeia H. iz Ljubljane, V nesreči sta se hudo poškodovala ludi voznik Ivan H. in druga sopotnica v i>sebnem vazilu .^8-lelna Terezija V iz Deltincev.
Zaradi nesreče je bil promet na glavni cesti ('elje-Ljubljana več ur zaprl.
Trčil v betonski propust
V	nedeljo. Il-junija,ob5.05,sosc iz smeri ArnaČ proti Stu-dencam z osebnim avtomobilom peljali 29-letni Miinidin Ž., državljan 7.RJ, z začasnim bivališčem v Velenju, 21-letni <ioran L. iz Ljubljane in 19-letni Esad M. iz Velenja. V ostrem desneni ovinku je voznik zapeljal levo izven	in irčil v betonski propusi. V nesreči sta se lažje telesno poški>dwala Muradin Z. in Esad M., Goran L pa je v nesreči utrpei hude telesne poškodbe. Kdo od navedenih je v času nesreče virzil avtomobil, policisti še ugotavljajo.
Vlom v kapelo
Med 20. majem in 10. junijem, je neznancev Vrbju vlomil v kapelo in odnesel dva kipa izdelana iz lesa. Kip Sv. Marije je vLsok okoli enega metra in siar približno 100 let, kip Sv. Bernardke pa je vLsok okoli pol metra. Župnijski urad Žalec je s latvino oškodovan za i>koii 100.000 lolarjev.
Iz avta izginila torbica
V	torek, 6-junija, okoli 18. ure, je neznanec naparkimcjn pros-loru glasbene Sole v Aškerčevi v Žalcu vlomil v i>sebni avtomobil znamke peugeol. Vlon^ilec je iz aviomobila t^dnesel torbico 2 i^bnimi dokumenti, bančnimi karticami, mobilni lelefon in manjšo vsoto denarja, Laslnieo .Jusllno T. je vlomilec t)šk(xIo-val za okoli 7(UH)U tolarjev.
S kamni nad solo!
V	noil na soboto, 10. junija, jc neznanec vokna šole na Vnin-skem vrgel več kamntw. Vrednost škode, ki jo je s tem pcwzročil, znaša 50.000 tolarjev.
Porisan BMW
Risanje po avtomobilih je enim očitno v veliko veselje. VČclr-lek, 8. junija, dopoldne, je bil nad tem počcijcm neprijetno presenečen lastnik BMW-ja. M.irJ<)n B. i/ Žalca, ^'ez noč mu jc ne-kdi> njegovo vcwilo, parkirano na Prcžihovi v Žalcu, porisal in pov?u^\\ za kakšnih 80.000 lolarjev škode.
V Zajesovniku umrla sopotnica
Vsredo, 7. junija, ob 6.37, se je na glavni cesti Celje - Ljubljana, zunaj naselja Zajeswnik, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla, dve pa .sta se hudo telesno poškodovali.
6>lctni Ivan H. iz Ljubljane je vozil twcbni avtomobil iz smeri Vranskega proti Trojanam, Na krajšem ravnem delu cesie je pričel prehitevati pred seboj vozeči lovorni avtomobil s pri-
Pazlte na kolesa!
Kolesa so. tudi glede na število lat vin, Se vedno zelo priljubljeno prevozno sredstvo in lo predvsem v vročili dneh. Vponedeijek, 12.junija,med 18. in 19. uro, je tako neznanec Í2pred vhoda na mestno pokopališčevžalcu ukradel gorsko kolo, modro-bele barve. Lastnika Martina G. je oškodoval za okoli 157.000 lolarjev.
Izdelava LOKACIJSKE In projektno tehnične dokunTentacIje www.brp.si
PROJgKTNA DOKUMENIACUA - fKičrtI konstnjkcil, Qřhlteídure instaladi LEGAUZACUE 08JEK10V, PROJEKTI PARKIRIŠČ ZA TOVORNA VOZILA, AVT0&U5E In ZUNANJE UREDITVE pOStO^d ZO pridobitev lolcacifskego ali gradbenega đovdlerla.... podotkl o cenah r>o nazovu all na domoći sřroní: (tu nejdete tudi presenčenjel)
BfM*eva4S, 3330
ValMj« tel:0V497 92 30
tirfpAtep^l
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselji! En drugih posegov v prostor (ur. Ust SRS, §t 18/84,37/85.29/86 In Ur »st RS ŠL 26/90,18/93,47/93, 71/93 In 44/97) in 30. člena Statuta Občine Šmartno ob Pakl (Ur. Vestnlk Mestne občine Velenje, št. 4-1/1999) Izdaja župan Občine šntartno ob Paki
SKLEP
o javni razgrnitvi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje odprtega prostora Občine Šmartno ob Paid - PUP 07
1.
Javno se razgrm Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za obmoCje odprtega prostora Obilne Šmartno ob Paki • PUP 07, Id ga |e na osnovi pogodbe §1. 59-08/99 izdelalo podlet|e UR8ANA d.n.ô., Vela nie. 2.
Odlok l21. točke tega slâepa bo razgrnjen v mali dvorani Kuttiirnega doma Šmartno ob PaM vsak delovni dan od d. do 14. ure, vsœdo od 8. do 16. ure In v petek od 8. do 12. ure.
3.
Razgrnitev bo trajala od 12.6.2000 do 12.7.2000. Javna obravnava odloka bo v sredo 6.7.200Û ob 18. url v mali dvorani Kulturnega doma Šmartno ob Pakl.
4.
Podlelja in druge organizacije, organi, dru^a In ob£ani lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge v času razglasitve oz. javne obravnave ali jih pisno pošljejo na Občino Šmartno ob Paki.
5.
Ta sMep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestntku Mestne občine Velenje.
2UPAN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI IVAN RAKUN
Previdiio!
Nesreča, žal, ntkoH ne počiva. Da bi bih takšnih prizorov skozi poletje čim manj!
"BLUES", d.0.0.
Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Družmirje 20 3325 ŠOŠTANJ
Smo kolektiv, ki ima izdelano dolgoročno gospodarsko politiko! Vpetih letih smo ustanovili 140 novih delovnih mest. Delamo v petih proizvodnih propximih in maloprodaji V Avstriji imamo lastno podjetje. V jubilejnem letu 2000, bomo pričeli Še s tremi novimi programi.
VABIMO vse zainteresirane, da se odzovete našemu VABILU, posebno pozornost usmerite na nas naslednji kadri:
1.	Mag. farmacije
2.	Ing. « dipl. ing. lesarstva
3.	Dipl. ing. strojništva
4.	Dipl. ing. elektrotehnike
(potreba po eni osebi) (potreba po eni osebi)
(potreba po eni osebi) (potreba po eni osebi)
Izbrani kandidati bodo delali samostojno in inovativno. Pod točko 1 nujno obvladanje angleškega jezika ostali tudi nemški jezik. Če imate ambicije in želje, vas vabimo, da dostavite prošnje z dokazili, na sedež podjetja. Vaše vloge pričakujemo v roku 10 dni od objave. Z vsakim posebej se bomo pogovorili. Morah boste trdo delati^ odnos do ljudi bo moral biti korekten, za zaslužek bomo poskrbeli skupno. Vabilu se lahko odzovete tudi študentje zadnjih letnikov zgoraj navedenih smeri. Možnost dogovora tudi o štipendiranju in po študiju zaposlitve. K sodelovanju vabimo kadre vseh starostnih skupin, od študentov do starejših občanov. Posebno bi dali poudarek na magistre farmacije. Mogoče je /ge kakšen farmacevt (upokojenec), ki bi želel še ruidaljevati z delom. Pridite, vsi ste dobrodošli
Prijave pošljite ali jih osebno prinesite na naslov "BLUES'\ d,o.o., Družmirje 20, 3325 Šoštanj. Kontaktna oseba je ga. Sonja Sopolšek, telefon 063 876167.
14 KAS €AX
OBVESCEVALEC
15. junija 2000

ANA IN KRAU
ljubezenska drama Rezija: Andy Ten na m Vloge: Jodie Foster. How ^n-Fat Dolžina; 147 minul Četrtek 15.6. ob20.30 Petek 16,6. ob 18.00 Sobota 17.6. ob 22.30 Nedelja 18. 6, ob 18.00 Ponedeljek 10.6. ob 20.30 Flfm je epska zgodba, ki se odvija na Tajskem ob koncu 19.stolelia in orlpoveduje o resničnih prlgo-dati britanske guvernante Anne Leono wen s. ki jo kralj Siama najame. da bi poučevala njegovlli 58 otrok. Takoi ob prihodu se med njima začnejo iskrivi besedni spopadi in porajalo posebna čust-va. Anni na Tajskem ni ravno z rožio^i postlano. Skrbeti mora za sina. zaradi svojega spola in rase
pa mora premagati še številne ovire. Velićasbii p^zori naravnih iepot Taiske in spektakularnih taiskih običajev
ČLOVEK Z LUNE
drama
Režija; Miloš Fom^an Vloge: Jim Carrey, Courtney Love, Odnny DeVilo Dolžina: 116 minul Četrtek 15.S. ob 18.00 Petek 16. 6. ob 20.30 Sobota 17.6. ob 18.00 Nedelja 18. S. ob 20.30 Resnična zgodba o ekscentričnom komiku Andyju Kaufmanu, od njegovega olro&^a do niegove smrti, ko je umrl za rakom. Andy ni bil komik, bil je mojster nastopanja. Isnišljeval si je like v Katere se je tako vživel, da je postal on sam. V celoti se je posvečai svoii umetnosti. S svojimi nastopi, ki so enkrat smešni in drugič šokantni. Andy šokira giedalce.
JEBIGA
komeitila
Rezija: Milja Hočevar Vloge; Marko Vujadinovič,... Dolžina: dO minul Petek 16.6. ob 2130 Sobota 17. 6. ob20.30 Ponovitev letošnje največje slovenske filmske uspešnice. Zgodba o mladih, ki preprosto ne vedo kaj bi sredi poletia počeli v prazni Ljubljani.

OTROŠKA MATINEJA
Sobota 17. 6. ob 17.00 Nedelja 18. S. ob 17.00
AUASKA
Diesneyev mladinski avanturistični film Dolžina: 110 minul Dve nagradi za obiskovalce!
Filmski ciklus v maju:
FILMI SniDIA S
Ponedeljek 19.6. ob 19.00 Torek20.6.ob 19.00
APOSTOL
drama
Režiser: Robert D uval I Vloga: Robert D uval I Režija: Farrah Fawcatt
Nominacija za Oskarja za giavno moško vlogo, Cannes 98 -poseben pogled. Vznemirlilva in globoka drama Apostol je zgodba o potovanju moža po poti odrešitve.b Pridigar Sonny mora na novo začeti življenje po tem, ko je zagrešil zločin a strasti. Rim le avtorsko delo Roberta Duvaila, ki ga je ustvarjal celo desetletje.
Cena vsiopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije o predstavah : SSS
24 93 od Donedelika do petka od 8. do 14.gre.
Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalie. Mi rezerva ci i vsIopnic!
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
âAV!NJSKOâAUEâKA OBMOČNA ZSORNiCA. VELEf^E
KorDlsiJa za inovacije pri GZS, Savfnjsko-šaieški območni zbornici Velenje, obja>^ja
RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom Inovacijam za leto 2000.
Prijave sprejemamo do 29. novembra 2000. Vse dodatne informadje so na voljo natei.: 871-268 ali 871-269, Območna zbornica Velenje» Rudarska 6a, Veienje.
OSNOVNA ŠOLR GORICA
ob]avl|d prosta delovna mesta:
1.	učitelja zgodovine - zemljepisa
(možne tudi druge povezave)» za določen čas, s polnim delovnim časom
2.	učitelja tehnične vzgoje • računalništvo»
za določen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji: predmetni učitelj ali profesor ustrezne smeri
Začetek dela 1.9.2000.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošijfte na naslov Oš Gorica, Goriška cesta 48, 3320 Velenje v 8 dneh po objavi razpisa. K^didati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
TRGOVINA KOŠARICA fpi^A
Pernoťo 77« (pri Veliki PireŠici) ^ ^ ^
Teiefon/fax: 063/729-080
POSEBNA PONUDBA
SLADKOR v SQKG WEC11 KG	126.90	VINO JERUZAtfM CAN 12/11	295.Û0
KAVABAP lOC^	139.90	KRMMA KORUZA 1 KG	36.90
VEGOAIKG	B99.90	K RU^I JEČMENI KG	38,90
OLJE ZVEZDA 12/11	179,00	PIVOPLOČ 0,51 PUÍO	3.QOO.OO
SADIKI SinLP5L	960.00	WEISSřRniESE45KG	999 9Û
SU\D0L£ĐeANJICA4L	1 300,00	WC PAPIR ROLCESKOM	149.90
*** VEim ^KcuA u momno mo umi
Û0 KONCA mUA tdJPfîi 2 PRAŠKA AfílEL 3.6 KG PO CEN11.199.00 ssl IN
uDiisžeNi Bosn pbi nagradnem žrebanju i. juima ob lom pred
TRGOVINO KOCARICA, KJER 80MO IZŽREBALI 2 SUŠim STROJA GORENJE'. CENE nUAiO DO RAZPRODAJE ZALOG.
CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG.
'KDOR VARČUJE ll DESFT LET V TUCOVINI KOŠARICA KUPUJEM
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELTSKl VELENJE
vabi na prireditev
PLEŠEMO ZA VAS
NASTOPAJO
PLESALKE ODDELKA ZA SODOBNI PLES
VEUKA DVORANA GLASBENE ŠOLE FRAN KORUN KOŽEUSKI PONEDELJEK, 19. JUNU 2000 OB 19"
VSTOP PROST!
AVTO CELJE
d.O.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJFTJE iillea 21, C«IJ*
MM	4» RABUENA VOZILA NA ZALOGI
T^yoA	m» Vn Seimk CENAtOOV
EgfiûfQCLlil^flfcliùJSutieni^jiBflfliâ.
rtfiog&iiUifmjBJO—.
lAIVWAiiAAttomnaa»- ttaiui_^	4raao a»? ^mcacias
lAinJNl06ClSU
ri'!"«^«» _Kvinfl a	ea» w
WlMWl.îSt	tmmrrm. Ig	1173<)B_fi_SftOBLflCl—j

JSBtL
ntetJM 21
,2SSaL
JL
artMA 13 2SÛCD

lATlJKO tfílfl			Vim		SMWlOfl
ÎHWfTTiCiflfflBâftfl	rtkíflW				l0MiJVlf|f|
	DM		'xsm	m	wtimnt
i£hAuL719lAirFOrw.mvEe01	WS	0	limo	%	' SI oon.AD
IĐiAUlTCUOm 7. Kl	trW»			9t	VWftOOO«
laAUtr.snvEi.^i^wiurv	rm	»		44	u&oco.oo
	srttnA	44	708CD	9$	WUB.ÛO
lENAUUSfIVfc i&íiOYnVf'	_,ftfLl_	(4	«OlCttl	U	sa.flttiîi^j «79 000 00
VfXlfS/Si/^	rmh	M	117W	?1	
:rTHOeNAXl liVi	Ma	n		U	4U.OOO.OD
(YUNOAIPQHVI.SCIS	snbnM		134m	91	woco.oo
iPQ. CCI^ rifsvvr lOV^n4lSSi rtMU	HU »	32	122013 VbOO	41	tôt («0,00 ' «asuo^oo
	»»aiM		6»»	97	'.599000 0(1
WftSSATi fta		M	umo	$1	749 Mû.oo ■■
:MW JM ** • epvni lAfWOOnACER-BAUnft	bnatnpL rànà	IS	I'OOO	U	S49 090,00
£Arcomoui4Cu	nMt		aaat	»	'096 cm 08
,kooaií JCUALH rso'rrirvi	Ml	44	t99a>	M	mom.«
KÛOAFAvOfOT mClS	CM	1?	asm		419000.00
:K£lDAFAV0ft]1L"«).	mnAS		flam	S2	?S9.000.00
mSM4BAAI50Cli	iinn>	A*	34200		499 0CO.OO
irTROENC ([^ Ctt » mi)	nwn	»	idOW)	M	AKWK
lATÛCÎiÎrÔ 10 3Ž.Í	nMa	lA	23»00	«	MWO.OO
KnaDrT • «TAMO	CA «TAMO •		KOMI«IJ«KA MOMJA		
VOXI1A »O TSMNl^MO BKBXMIBNA. Za tfoliaftwna	tfwJ<ifiio	^•wwfiwljB I
ookfto voauL oo Ch. o<k unit
SOBE ZIMMER* ROOMS
KRONE
MORAVSKE TOPLICE DolfAULl
[Ponudba za
julij In avgusF]
5 dni z zajtrkom = 12.500.00 SIT + t.t. 5 dni polpenzion z eno bograCve(erjo » 16.500,00 SIT^ 7 dni z zajtrkom = 17.500.00 SIT «t- U.	i
7 dni polpenzion z eno bograć večerjo » 23.000.00 SIT * U.* 7 dni bivanje z možnostjo bJhsitja samo 10.000,00 SIT -i- It. Rezervacija tel.: 069/ 26 434 aH 48 648, CiSM: 041/404 648.

[Prijetno letovanje! Akcija: Vikend paket 3 dni 2x polpenzion 6000 SIT po osebij^
It AIM O VKlililNJI^
CCTRTÉK, 15. [unllD: 6.00 Dobro iutro; 6.30 Poroeila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Infoimaclie - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8,00 Policijski nasveti'; 8.30 Poročila; 8 45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosli in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo OiimpiisKega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Ponsčila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila, 19,00 Na svidenje.
PÍTEK, U. junija:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
d^ašnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Policiisko postajo Sloveni Gradec, 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.ÛÛ Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17. iuniia; 6.00 Dobro iutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnaciie - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; l^or pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.QÛ Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenie.
NEDEUA, 18. junija: g.OO Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7 00 Horoskop; 7.15 Cestne informadie • poročilo Avto moto zveze Slovenile; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje, kal; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk: 15,45 EPP; 17.00 Nami-ne čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONÊOEUBK, 19. junija: 6.00 Dobro iutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horo^op; 7.15 Cestne informaciie - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9 00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00Aktualno: 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, ka|; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK; 20. iuniia:	g.oo Dobro jutro; 6.30 Poro&la; 7.00 Ho-
roskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kie,k^; 16.30 Poničila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; Pesem tedna; 19 00 Na svidenje.
SREDA, 21. junllu:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policiiske postaje Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policiisko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kie. kaj; 16.20 Govori-mo o nimu; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Koncert Rudarskega okteta
Pred potcijtm se Rudarski oktci ic iradicionalno prcdsiavl-ja. To iHido siorili tudijuiri, vpctck, 16. junija ob 19.30 v oi^l-ski dvtiraniCila^itvncAcilc Hrana Koruna Ko?cijskcgav Velenju, (jasi večera bo haritonist Tomaž Kovačič. Vstop je prtsi.
todnu od 5. junija do 11. iuniia 2000 so povprečne dnevne končen^ tracije S02, Izmerjene v avtomatskih merilnih postajah (AMP) r^a območju Mostne občine Vrenje. Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl. presegale mejn« 24-ume koncentraciie 125 mlKro-g S02/iTi3 zraka v naslednjlti dneh:
5.6.
AMP Šoštanj	345 niîkro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE iN PROSTOR
MAKSIMAIME URf^ KOMCENTRACU£ SÛ2 odS.JurMjadoH.Junlja 2000
mifra ftMWK SSMn-g ur:«3SM >ilini iiiiW TDO^én^ nu
Ir
wchesa zavodue giusue vcumjc VEUKIVAH

□5.6. os.«. ir.e. 14.6.
116. Đ10.6.
111.6.
OBVESCEVALEC
15- junija 2000
KAS VAS 15
mali OGLASI
lokali
V VELENJU ODDAM prostor 28m2 za pisarno. Telefon 871-156.
storitve nudi
ROLETE, ZALUZIJE IN PVC OKNA izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 041-661-194.
STUDENTKA VAM v mesecu juliju nudi varstvo za otroka. Teleton 063-881-708. storitve išče
iŠČEM POMOČ V GOSPODINJSTVU v okolici Šoštanja. Ponudbe pošljite pod šifro "Pomoč".
gradb. material
NOVO AVSTRIJSKO ŽGANO
strešno opeko znamke Tundah 210 kom. oziroma 15 m2, pro* dam. Telefon 868-067.
GOST-TRG. OPREMA
TRGOVINSKO OPREMO ALPOS v
odličnem stanju, pnDdam. GSM 031-301-652. ZA GOSTINSTVO PRODAM sladoledno vitrino, nov plinski žar Olis, tehtnico "Libelo". Telefon 897-43-35.
stanovanja
NUJNO OODAMO GARSONJERO v
najem nad Standardom v Velenju. Telefon 863-599. NAJAMEM GARSONJERO. Telefon 031-577-130.
OPREMLJENO TRISOBNO STA* NOVANJE v privât hiši oddam. Ponudbe na irednistvo našega časa pod šifro "STANOVANJE."
POSEST
V TOPOLSICI UGODNO PRODAM
vikend in dve zazidljivi parceli [nad zdraviliščem). GSM 041-825-180. PRODAM PARCELO ZA VIKEND v
Letušu, 2500 m2, voda, baraka, počitniška prikolica, nasad vseh vrst sadja in jagodičevja. Telefon 876-125.
ostalo
PRODAM 4 NOVE LETNE GUME.
(185x60x14). Telefon 875-804. BOROVNIČEVEC in domačo slivovo žganje prodamo. Telefon 041-344-883.
vozila
WARTBURG KARAVAN 1.3, letnik 90, registriran do 2000/8, zelo ugodno prodam. Telefon 882-399. MOTORNO KOLO na 4 kolesa namenjeno starejšim osebam ali Invalidom prodam. Telefon 063-892-181.
živali
PIŠČANCE. 2 kg, prodamo. Telefon 885-116,
JAGENČKE za zakol prodam. GSM 041-264-638.
ZAHVALA
Ob h<ilcči bgubi drage
MARIJE KOŠ AN
6. 8.1921 - 2.6.2000
Vsem, ki sle ji v času bolezni lajšali bolečine, jo pospremili na zadnji poli in nam ob težkih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEM
PRAŠIČE od 25, dO 40 kg prodam. Telefon 031-542-798. PUJSKE težke 25 kg prodam. Telefon 881-764. PRODAM BIKCA cca.115kg težkega in nakladalno prikolico. Telefon 882-575.
TELIČKO SIMENTALK0,težko120
kg, prodam. Telefon 882-146.
inštrukcije
INSTRUIRAM MATEMATIKO. Priprave na zaključni Izpit in maturo. GSM 031-574-081.
kupim
DOBRO OHRANJENO SO-basno harmoniko ter kiavir znamke Petrof kupim. Telefon 063-892-430.
poznanstva
BODOČA MAMICA, lepa študentka, 23 let, vitka, želi spoznati fanta do 35 let. Kom. telefon 090-41-72. dS-LETNA UČITELJICA, vitka, prijazna, želi prijatelja do 50 let. Kom. telefon 090-41-72. 43-LETNA SAVINJČANKA, z višjo Solo, želi spoznati poštenega človeka do 56 let. lahko za občasno zvezo. Kom. telefon 090-41-72.
DEŽURSTVA
mali OGLASI in ZAHVALE
s: 898 17 51
A
__ALI^LÍTE
PRCX)A'R • Wřm BBld DELNICE7
Oinic»^ U, Haflbcr
AmoHossm
VELENJE. Foltm 2 ser 00 70
SLOVENJ GRADEC, Oda uL 4 M 11 61
NAJNIŽJI STItO^ v SLOVENUI ?
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoitov3ne zâmovsnke, $poštovm zavarovanci. obveSčamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMBRiH, ko /e zaraGi bolezni ali poškodbe ogroženo žlvijenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zv$zi z reševalno službo kličite fla teieionsko številko 8895-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek. 15. junija - dopoldan dr Markoš. popoldan dr Kočevar, nočni dr. Blatilk in dr Strav nik Pelek, 16. junija • dopoldan dr Pu-valič, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Puvalič in dr Lovrec-Vetemik Sobota. 17. in nedelja, 18. junija
- dežurni dr. Friškovec in dr Rus Ponedeljek, 19. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. UrDancIndr Slavič Torek, 20. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Vrabič in dr Budnjo Sreda, 21. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr, Martož, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravniki:
17. in 16. junija-dr, Gordana čižmek, v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8, do 12. ure).
Dežurna služba |e organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Veterinarska postaja Soštarfj:
Od 16. junija do 23. junija - Franc Blatnik, dr vet. med., 041/618-
117,
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Maša Kočevar, Velenje, Stantetova ul. šl 4 in Aleksander Idrizovič, Ve« lenje, Kidričeva c, št 8; Martina Brložnik, Velenje, Goriška c. št 59 in Milan Meža, Velenje, Goriška c. št. 59.
Smrti:
Mujo Ďelíkovič, roj, 1954, Plešlvec šl 76; Vid Zupan, roj. 1926: Marija Ptskar roi. 1918. Plešlvec šL 49.
Upravna enota Žalec
Poroke:
Aleksandra Peč ari C, Pod vin pri Polzeli in Jože Hudournik, Podvin pri PoJzeli; NataJija Travner, Letuš in Boris Videmšek, Letuš; Manica Janežič, Ljubljana in Tomaž Am-brožlč, Grosuplje; Penata Košenina, Vransko In Danilo Štante, Trnovlje pri Celju.
Jožef Ocvirk, star 96 let, Celje, Vojkova ul. 1 ; Alojz Galof, star 68 let, Žalec, Pohorska uL 3; Pavlina Skok, stara 73 let, Miklavž pri Taboru 13; Miran Krajšek, star 46 let, Migo-jnice120/a; Ivan Osterc, star 84 let, Oomžale.

Je čQsza radost in jfí čas 7.0 bolečino /řř àas za ijuhfíxon in č(fs ZO prikrito sov/všlvo jo čas za stoipo iiptwjo in Čot> 7.Q brezna obupa je Čas divje bndnosti in bo čas ncvzdrnmnaga sna (Milo Kačiň)
V 79. letu življenja je Liho odšla naša ljuba
ZOFKA SRÁMEL
rojena Knmer 7. /. 1922 - 4, 6.2000
Iskreno hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem inznanccm, ki ste v teh trenutkih z nami delili žalost. Fivala tudi zdravnikom in osebju BoiniSnicc TopolSica, hvala gospodu Semetu, pevcem, gospodu kaplanu, pogrebcem in pogrebni službi Tinina.
Njena otroka Božena in Zilravko z družinama.
ííi/w i
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega oieia, dedija, pradedija, tasta
JAKOBA J A VORNIKA
5. 7.1920 ' 27.5.2000
i/rekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so nam v času žalosti bili ob strani in izrekli sožalje. Hvala gospe Jožici Kešpret, kije pomagala v težkih trenutkih, in vsem tistim, ki so poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili ob njegovem slovesu. Še posebno zahvalo namenjamo govornikom zii poslovilne besede, godt^cnikom, pcvcem, upokojencem, Častni straži Premogovnika, Vesninim sodelavcem BLUES-a in Metkinim sodelavcem 'lovame nogavic Polzela.
Žalujoči: hčere Zdenka, Metka, Vesna in sin Borix z družinami ter svakinja l'a via.
SPOMIN
10. junija 2000 je minilo 5 let. ko nas je tako nepričakovano zapustila naša ljuba žena, mati, stara mama in sestra
Leta rninevnjOr a ý.oJost osiano, neizlmsni so spomini na To in na 7Vo/ří phmenito ddo, ki si ga opraviia v svojom življonju. Rr/.abljaiui no boŠ do konca naših dni.
ANTONIJA MEH
rojem Špital
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki postojite ob njenem grobu in obujate spomine, ko je bila še med nami.
Posebno hvala vsem tistim, ki vedno prižigate svečke in prinašate cvetje na njen grob. Iskrena hvala!
/Mlujoči vsi njeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame
ANGELE KRAJNC
17.4.1922 - 3.6.2000
Dolgost življenja našega /« kj'otka, kaj znancav je 7.asula že lopata odprte noč in dan so gtvba viata ai dneva napove noljona pratka.
(Preše! on I
.se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem
in sosedom za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Posebna hvala osebju Bolnišnice 'ibpoL^ica, dr.
Rusu, družini Lesjak in vsem. ki ste jo obiskovali. Hvala gospodu župniku Vehovarju in pogrebni službi Usar.
/Mlujoči: Njeni
16 àVilS VJS
VRIUAK
15. junija 2000
-Tone Tiselj je znani rokometni trener iz Velenja, pod čigar vodstvom trenirajo enkrat ženske, drugič molke ekipe. Prav zdaj se lahko pohvali, da je z Italijani osvojil državni naslov. Pa ga je spet poteg« nilo k ženskam, Krim Elekli. državnim slovenskim prvakinjam. Z njimi želi postati kar evropski prvak.
Ob njem je Koman Frangež. učiteij telovadbe, ki se na nogometnem trenerskem področju še kali. âmarske mladince je iz druge lige popeljal v prvo in je torej na dobri poti. da nekoč poslane tudi trener najboljše ekipe.
»-Jakoba Holelka, direktorja APS-a. Velenjčani poznajo tudi kot dolgoletnega godbenika, ki gotovo ne manjka na nobenem koncertu Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Takoie ponosno j)a se (e s sinom, ki je tudi godbenik, trobentač, postavil pred objektiv Čveka. "Jabolko ne pade daleč od drevesa," govorijo njune geste. Prepričljivo.

Zlat ko Za-hovič bo skupaj s soigralci z zla-timi črkami zapisan v vseh slovenskih nogometnih kro' nikah. In če bodo koga presenetili še na evropskem nogometnem prvenstvu, pa sploh. Spomladi je sedel med gledalci na eni izmed Rudarjevih tekem minulega prvenstva. Kot nogometna zvezda je okoli sebe v trenutku zbral velenjsko nogometno mladež. Zdaj ga seveda občudujejo na igrišču, v reprezentančnem dresu: in če bo dober, se bodo spomnili, da so mu bili enkrat čisto blizu.
REZANJE ŠOŠTANJA

Prlcakiijemo lah^o. da bodo âoâtAnj^^anl, ^ UubUo mU* svojega malega mesta. neHJs na prehodu IsJviiUJa vjiU^ leCoânjega poletja prlàeU oblegau pristojne in n«pristQ3ne, da n^ vnnd&r-le nekAJ	glede Mbave. la aeje m Xi se
Š9 \mA razmahniti v âoâtai\}u. ïfe se Áe, all Jd mogoóo sadiijl utrip povozovau a noTo mstlo na obrtni. TseXaKor pa sa je neKaicâna injekci* Ja zgodilainnaj S9nskaterl zadrtiokoUćanl do loko trudJjo. dA bi dodtaix} ostâJ siv, praâen.pra* ^eninbetežen. ni mogoče pre2i*eu, da as je po* leg ti^dioionaijiih proredltev v režiji turističnega drudtva nani7^1o prec^ ditigih dogcxQsov. Oelo tako Je» dA lahko človek izbira, kâi' Je za naád mesto silno nenavadno, s^ so se dosedej stv&rl dogajala le ena za drugo« ne pa hkratil Za nami Je godbeniákl vikend, pred nami pa praznovanja 86. m 26. junija, n^^-dve veselld. koncert âlirerja in áek^. Sa-zencvetlkotvn^boUâlhâafilh. áportnol^áče se Je spremenilo v poligon »Fl«. Kler so lahko mladi taJentl preizkušali svoje dlrkaêke sposobnosti m mateilallzlrall sanje o hq]l po Schu-mahei^evi potil, ki bi se n^ končala z zroa^ za veliko n&grado te aH one dirke, na katerih tekmujejo najhltrejál vozniki sveta.
VfilovenJjl skorajda m mesta, ki da kaj nase. da nebi organizirajo takéne ali drugačne pole* tne priredil. ^vEhni preddopustTUSki utrip T èoâtan^u kate. da bi bilo mogoče te orgEbnlzl-raU tudi pri nas. nnjbrâ pa ne kaža prehitevati dogodkov, saj bo sadar^n spontanost zanes* IJivo sama prinesla določeno selekcUo in organizacorjibodo hitro ugotovili, kaj se splača In kal ne. Zato je nxyno potrebno stvari prepustiti >'StlhUl«. četudi bi 9© primerilo. <la bi bile v mestu <îve veselica hkrati. Potreba po »uJtr©» panju« s strani pa bi bila poiirebna le v primeru poplave cenenosti m nokv^tete. A lahko se zfmesemo tudi na poprečni okus In nenazadnje stiindaj^ oblskCAralcev. Zakaj bi se človek denimo hladil ob hrupnem ozvočor^u narodnih poskočme, če mu ob pivu bolj ustrezajo akordi starega dobrega roc'ka, ki jlh je vedno mogoče i^etl veni od èoâtai\}sklh pivnic. Ne da bi človek kritiziral, a nemalo obiskovalcev minulega praznovanja godbenikov je z veliko večjim navdušenjem prlsUihnllo promenádním vliam pihalnih orkestrov, kot pa kla stčnemu pj'eigpavanu valčkov ui polk po v^ofu velikih Avsenikov. Z zanimanjem sem prisluhnil neKatm'im godbenikom, ki so se z nostalgi*
JO spominjali -plesnega orkestra« Eiektra. kije evqje dni bogatil Soátanjsko kultumo-zabavno ponudbo. Spoznanje, da v âoétanj ni mogoče enostavno prestaviti uspeânega vzorca vaáklh vrtnih veselic, bo moralo priti samo od sebe. Vsûkakoj' pa je potrebno skrbno raamisUti o iz* boru glasbene sprenmave. Jdejaoplesnemtek* movanjuna éoâtanjskem bazenu lahko postane zalo uspeSna. sajje mnogo dobrih plesalcev, la obvladalo Se kaj drugega kot valček m pol* ko. ZanesUlvo pa tega i2zivs.nebo2nogočeureS' ničltl 8 pomočjo >»&^jtonaclc« inklarineta. Da se takána stvar prime. Je treba pač vložiti v kvaliteto. Prepnčíďi sem. da je na primer pihalni orkester Zax^a aposobendo prihodnjega po-l^a pripraviti soliden plesni program, če se bo omenjena ideja letos l^a^ovila.
Hit letoárjega uvoda v polete je zajiesljlvo pravočasna otvoritev èoâtanjsKega baroma. Lahko bi rekli.daje posrečena kombinacija pravih ljudi na pravem mestu daia projektu velik za-S:>n(in seveda denar). Z veseljem lahko opa^u-Jemo m sllâlmo žlv-Zav. v katerem dominira mladostniška razposajenost. Dejstvo, da daleč naokoli m primernega kopališča, prispeva k temu, da bazen ne bo zgo^ proračunsko breme, ampak se bo lahko preživljal sam. In ko se vročina poleže, ee mnogi obiskovalci neučakano porazgubijo de pc bližnjih lokalih in edini alaáčiáami, tako c^ je vsaj t začetku poletja čutiti prlmœvn »vrvež« v mestni tudi ob dnevih m urah, koje bil drugače éoâtanj kot izumrl.
Ob robu tega pisala pa Je potrebno povedati sledisče. $oëtai\l ost^aâoôtanj. Na,;ve^ainnsj* vpUvnejM. hiša v Sodtai^u ni občtna, ainpak Elektrarna. Ta ima W dimnike. 8redn)l naj bi bil čist, n^jvlájl bo dobU člstaino napravo čez par mesecev, n^ni^, Ôoâtanju najboU nepr^azen. pa do imdalji^ega ostaja takôen. kot Je bil, vemo, da se pnpi*avlja projekt, kako del tega dima speljati v sredr\ll dimnik preko čistilnih naprav. Vamo pa tudi, da poleti v konici dnmra. prične pihati iz U>kovice m mesto m mnogo je nas. ki bazena ne oblski\jemo samo zaeadi tega dejstva. Eeèitevbitdleredukcijeobnetigodnih vi^emenskih ramersh. obiskovalcem pa bi zelo koristil semafor, na katerem bi lahko a^umo odčltavaL koncentracijo SkodiJlvih snovi v zraku. Mnogo Jih sioer meni. da bi to âkodovalo »razcvBtu« turizma v êoétanjvi. A zaradi zdravja imaJo obiskovalci pravico vedeti ne le za kakovost vode. v kateri se kop^o. ampak tudi za kakovost zraka, M ga dilu^. ČeprAV mnogi tega noč^opriznati.je pa le treba ponovno spomni» ti, daje bil ravno prttlsk Javnosti v preteklosti eden glavnih generatorjev za prlčetek ekoloáke sanac^e âaJeâke doline. Ta pa ée ni končana!
■ Pérorez
FRKANJE
Se vei doma
Tudi na nedavni mednarodni konte-renči o cisiovniii mestih za 21. sto-iet|e v Velenju so predvsem luji strokovnjaki govoriil. da bomo vse več delali cioma Pri nas smo v zvezi s tem prvi korak že naredili. Vs« več jih |8 že doma. Žal zato, ker nimalo dela Žendce odloiaio Ženske pravijo, da so zapostavljane?! In da nima]o besede? Celo odločilne imajo. Sa| so prav one postavile novo vlado. Soia nadvse
Ne le. da le prav da postane Saša samostolna regija. - ker je po do> mala vseh kakovostnih kazčdcih nad slovenskim povprečje, bi bilo
dobro, če bi |o potegnili kar čez celo državo. Le s plačami potem ljudje druçod ne bi bili zadovolp. Pred vsem Ljubljančani ne!
Kdo j« zelen
Kdo bo zdaj zelen (od jeze}, ko je Rezman dobil od sodišče da je bil po krivici odrezan. SIoIm obeti
Će bo podjetništvo v Zgomii Savinjski dolini $e naprej tako stagniralo, kot pravijo, se lahko še stegno. SkH> za voznike Naši poBcisti skftijo za voznike in jih ne ustavljajo 1er s tem motijo med vožnjo. Še obvestila o prekrStdh jim pošljejo karnadom.
Brez dvoj<kov
V	Savinjski regiji ne bo več dvojčkov. Ttíeíonskihl OiUetcDiie
V	Šoštaniu se še niso dokončno odločili, ali bodo imeli dve osnovni šoli ali le eno. Ker se še tudi slarši niso odloČili ali bodo imeli lepo enega otroka ali dva. Vvlq<B
Morda nam bo viadazdaj bolj naklonjena. da bomo prišli do savinj-sko-šalelke regije. Saj jev njej tudi le lega območja gore list Pa č-eprav je zaradi tega, da )e postal minister tudi Zagožen, marsikdo prav zgrožen
Nop rej
Kako lepo bi bilo, ko bi še zaradi časadrugega lahko enoglasno peli Sloven i|3 gre napreil
Već kot 60 izdelkov po super cenah!
do 22. junija 2000

lafolorinft
39.986.S?
VlclMr^cor<ldr PHILIPS vn 400
- 4 glava, show view. Uirl» drive • digitalna studijska kontrola slike
fiu sQíl w
• Karttoa KnMátoi miBiiihifl
66.490.S?
ikirttepltohiwtoh— Afstovtoû _
TV MARINER 59 TTX
•dia^onstaeKfsnaSScm
•SOprograrnskinm^
'IfOilO
timer •hypsrbsndkanâinik
Hladilnik
ELECTROLUX ER 7S2S B
•1701
-mere: (Wq) 54,5/150/60 cm ' avtomatsko odtaljevanje -energijski razredB - zaoDljena oblika
fiS fl&ii 00
TV EVELUX 63 P2
*si/iofriat$Ko islenj« •visoki S tarslnik -slikâvsM
zdvojnim lanairnkoin (PIP 2)
arnic BOSCH 1235
400W ax.kotiSin8l,$kgtesta ' dvostopenjska nastavitsv 'zamiksanje. gnetenje, ún^bijsnle. sekllar^e
1 +6 obrokov brez obrostit
(minimalni olmk 9.000 tlT|
nemogoče je mogoče
kovinOtehna
Prodajni con Ur
v Nakupovalnem centru v Velenju
15. junija 2000
STANOVANJSKA PRILOGA
KAS iAS 17
Poletje je prHožnost da marsikaj postorimo tudi v svojem bivalriem okolju, se morda lotimo obnove ali novogradnje. Da bo odločitev la ja, vam U>krat predstavljamo nekatere ponudnike takšnih storitev, Razmislite kaj nameravate postoriti, poglejte današnjo ponudbo in jih pokličite. Gotovo was bodo veselL
s
STANOVANJSKA ZADRUGA ATAIJ z.o.o. Lava 7, Celie
0 5 3/42-63-110 O & 3 / 4 2 • 6 3 - 1 3 6
Stanovanjska
priloga
gorenje
KL/MArSKe NAPRAVt
Nove hiše na Ostrožném v Celju.
Pokličite nas!
VSI KI VEDO, DAJEDOM NEKAJ VEČ
VEDO, DA JIM V NAŠEM PODJETJU LAHKO PONUDIMO VSE STORITVE ZA POLEPŠANJE IN UREJANJE OKOLICE
PODJETJE 2A UREJANJE PROSTORA, d.d.
PW
J
SOBE ZIMMER
Î

m
i
I
r1
i
KUm^takt napnvt Oor«n)* sp primtrnt x» vs« vrat» pmtorev. poleg	2a prvstore do 50 m2 so zAsr>aNeni stervld modeli KGS. ki h nt voljo v
hia^on^ pe omogoSajo lucfl utinkAtito Hfirn^n^ zraka In dodatno ogrvvar^.	ijvtdonkah za «a tU dva prostora (1 ali 3 notranji «noii. t zuninj« tnoiaj.
Izjimno praktični pftnosni modol KP6 nt potnbujt vnr^dnit in jt ia	Ti modtti zahtnajo ^^radfijo, upn^mo pa jih z dtljincam.
poMbf) primere n za stínovaný z dopoldansko in popoldtnfrko pripeko	Kasetni modeli KGK so namenjen) zlesti poslovnfcn pratorom do 100 mZ
Ufinkovil je v proalorih do 30 m2	ki Imajo motnost spuičanegt strope.
Ogrevanje - vodovod - klimatizacija - montaža - servis
Trgovina z instaladijgljcirti^fnateRialQm
Gotovlje 71/a Žalec 3310 Tel.: 03/710 04 80 Tel.&Fax: 03/571 61 12
Smo prijazni, svetujemo, blago pripeljemo na dom, montiramo ter servisiramo
Za topel dom -z vami že 5 let
Trgovina, kjer za vaš denar dobite največ!
18 KAS iAS	STANOVANJSKA PRILOGA	15. junija 2000
		
Dolgoročni načrti obnov in posodobitev komunalne infrastrukture!
Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., je v lasti treh občin, za katere opravlja naslednje gospodarske javne službe:
-oskrba s toploto
-	oskrba s plinom
-	zbiranje, čiščenje in distribucija vode
-	odvajanje odplak
-	čiščenje odplak
-odlaganje odpadkov
-	upravljanje s pokopališči, pokopališke in pogrebne storitve.
Podjetje je organizirano v treh poslovnih enotah (PE) in strokovnih službah, in sicer PE Energetika, PE Vodovod, PE Kanalizacija in strokovne službe.
Podjetje pridobiva prihodek s področja komunalnih dobrin in storitev, drugih virov prihodka (npr proračun občin...) do sedaj ni imelo. Prihodek porabi za redno izvajanje dejavnosti ter obnove in posodobitve obstoječe komunalne infrastrukture.
Od 30-11.1999 je podjetju naloženo izvajanje investicij iz sredstev prispevkov za razširjeno reprodukcijo (PRR) in takse za obremenjevanje voda (takse). Ta sredstva vlaga po programu (skladno s programom potrjenim s strani občinskih svetov) v novogradnje vodovoda, kanalizacije in ČN na območjih, kjer le-teh še ni.
Osnovni problem pri gospodarjenju z obstoječo infrastrukturo Je pomanjkanje sredstev amortizacije potrebnih za obnove in posodobitve.
Groba analiza ekonomskih kazalcev gospodarjenja izdelana v letu 1997 je pokazala, da je v analiziranem obdolDju od leta 1994 -1997 (po razpoložljivih podatkih tudi pred tem obdobjem) bilo premalo razpoložljivih sredstev za oblikovanje amortizacije.
Obseg sredstev vloženih v obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture je zaostajal za potrebami, zato je naraščal delež odpisane vrednosti oziroma se je zmanjševala preostala vrednost infrastrukture. Konec leta 1999 je bila povprečna stopnja odpisnosîi na nivoju KPV 60%. To je stopnja, pri kateri je cgrožena funkcionalnost posameznih delov infrastrukture.
Glavni razlog za pomanjkanje sredstev je neustrezna cenovna politika, ki jo je do konca leta 1999 izvajala Vlada R Slovenrie preko ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Od leta 1992 so bile cene komunalnih dobrin in storitev pod
kontrolo vlade. Občasno je vlada dovoljevala »linearna povečanja« cene, ki niso sledila niti stopnji inflacije.
Drugi stroški so zaradi naraščanja cen, kot npr. stroški za material, storitve, električno energijo, osebne dohodke, toplotno energijo .. .rasli mnogo hitreje kot cene komunalnih dobrin in storitev.
Zato se je v obdobju 1990 do 1999 premalo vlagalo v obnovo obstoječe infrastrukture. Posledica prenizkih vlaganj v obnovo infrastrukture so posamezna oskrbovalna območja, na katerih v t)ližnji prihodnosti oskrba ne bo več zanesljiva,
Da bi ugotovili realne potrebe po vlaganjih v obnove in posodobitve, smo v letih 1998 in 1999 v KP Velenje izdelali dolgoročne strategije obnov in posodobitev obstoječe infrastrukture za obdobje 2000 do 20015.
Razlogi za izdelavo strategij so bili naslednji:
-	Analiza ekonomskih kazalcev gospodarjenja izdelana v letu 1997 je pokazala, da je bilo v analiziranem obdobju od leta 1994 - 1997 (po razpoložljivih podatkih tudi pred tem obdobjem) premalo razpoložljivih sredstev za oblikovanje polne amortizacije. Knjigovodska odpisanost infrastrukture ne daje točnih podatkov o preostali življenjski dobi infrastrukture.
-	Obseg sredstev vloženih v obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture je zaostajal za potrebami, zato je naraščal delež odpisane vrednosti ozirama se je zmanjševala preostala vrednost infrastrukture.
• Posledice nezadostnega vlaganja v obnove in posodobitve infrastrukture in staranje infrastrutóure se kažejo v vse pogostejših in obse^ejših okvarah in motnjah pri oskrisi uporabnikov,
-	Podjetje je potrebovalo dolgoročni razvojni dokument na operativnem izvedbenem nivoju, ki daje odgovore na vprašanja:
kaj je potrebno obnavljati in posodabljati v obdobju 2000 -2015,
kaj je kdaj potrebno obnoviti v obdobju 2000 - 2015 in
koliko sredstev je za to potrebno v obdobju 2000 - 2015.
Strategije obnov in posodobitev infrastrukture smo izdelali na temslju analize stanja elementov infrastrukture, razpoložljive projektne dokumentacije, statističnih podatkov o okvarah in motnjah pri oskrt)i, podatkov o gospodarjenju, veljavnih tehničnih normativov in standardov ter izkušenj stro-
1
kovfiega kadra iz podjetja in zunanjih sodelavcev. Pri izdelavi so sodelovali ali bili nosilci izdelave: Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani, IBE Ljubljana projektivno podjetje. Gradbena fakulteta Univerze v Mariboru in PUV Celje, enota projektiva.
Pri izdelavi strategij je bila vodilna Ideja z dolgoročnim strateškim pristopom zagotoviti z najmanjšimi možnimi vložki zanesljivo in maksimalno ekonomično oskrbo upo-rabiikov v obdobju 2000 do 2015.
Strategije obnov in posodobitev za posamezne dejavnosti imajo osnovne cilje:
a)	definirati minimalne realne potrebe po vlaganjih v obnove dotrajanih delov infrastrukture, da se zagotovi nemotena kakovostna oskrba uporabnikov tudi v prihodnje in
b)	definirati naložbe, ki bodo omogočile še racionalnejše obratovanje in manjše izgube medijev in toplotne energije.
Zato predmet strategij ni samo obnova obstoječe infrastrukture, ampak tudi posodobitve, ki zagotavljajo tehnično in ekonomsko racionalnejšo oskrbo, tj. oskrbo z najnižjimi možnimi stroški.
Prav tako so vključeni ukrepi za varstvo okolja in spoštovanje novih predpisov usklajenih z evropsko zakonodajo.
Glavni deli strategij so:
-	podrobne tehnične analize stanja gradbenih objektov, strojnih in električnih naprav, cevovodov, materialov ter starost in dotrajanost posameznih tehničnih elementov, vrste in število okvar ter vrsta in število motenj,
-	določrtev preostale življenjske dobe, gradbenih objektov, strojnih in električnih naprav in cevovodov.

«,/11«

^■■T 1
' J • i,
. -'I
2ALITJE TPP V Z^GRAĎlí Oe'^dPLAVWOVEMBRA "98 :
-	terminski plan obnov in posodobitev in
-	ocena potrebnih sredstev.
Izsledlfl in rezultati analiz so omogočili realno oceno obsega in diramike obnov in posodobitev, ki bodo zagotovile nemoteno in zanesljivo oskrbo uporabnikov v obdobju 2000 do 2015,
S strategijo obnov in posodobitev obstoječe komunalne infrastrukture smo realno ocenili obseg potrebnih sredstev za naložbe, ki bodo zagotovile zanesljivo in kakovostno oskrbo uporabnikov v prihodnjem obdobju.
Kot smo uvodoma omenili, je edini vir sredstev cena komunalnih dobrin in storitev. Podjetje je pripravilo élaboré "Potrebna vlaganja v obnove in posodobitve komunalne infrastrukture in cenovna politika", ki naj bi zagotovil minimalna potrebna sredstva za nujne naložbe.
Komunalno podjetje Velenje
Čiščenje na profesionalen in okolju prijazen način
v podjetju Ceplak d.o.o. smo pred 25 leti zaorali ledino na področju strokovnega pristopa pri čiščenju prostorov in objektov. Poleg dnevnih in generaJnlh čiščenj, dobave, montaže in oskrbe s sanitarno tehniko in materialom imamo v Velenju na Goriški 46 skladiščno prodajni salon, kjer vam nudimo:
Pestra izbira čistil nemškega proizvajalca »Dr. Becher«
-	čistila za kuhinje za žar, topilo maščob, odstranjevalec zapečenih nečistoč, za mikrovalovne pečice, friteze. za steklokeramične plošče štedilnikov, za aparate za kavo. za strojno pomivanje, za aparate za smetano in sladoled, za porcelan, srebrna kopel itd.
-	Čistila za kopalnice za armature, keramične ploščice, odtoke, WC školjke in pisoarje, odstranjevanje urinskega in vodnega kamna, tablete za pisoarje
-	Talne površine za kamen, kamnite ploščice, les z odstranjevalcem nikotina, plastiko, marmor, steklo, za greneč, prah za gladko plesišče
-	Osvežllci zraka različna dišavna olja, uničevalec dima, razpršilo za čiščenje zrak
-	Dezinfekcija- čistilo, milo, razpršilec, krema
fi BECHER
OB PLAČILU Z GOTOVINO IN PREDLOŽITVIJO KUPONA 10 % POPUST Izposoja strojev za čiščenje:
- Izposoja stroja I dan	2,900,00 SIT I i čistita gratis
• Izposoja stroja petek • nedelja	3,900,00 SIT I i čistila gratis
Potrošni sanitami material In podajalci za papirnate brisače, toaletni papir, milnike in osvežilce; nudimo montažo in servis
BREZPLAČNA MONTAŽA PODAJALCEV DO 3 L JULIJA.
Pripomočki in stroji za čiščenje z ugodnimi plačilnimi pogoji
Strokoven pristop in prijazna beseda naj vas prepričajo, da obiščete naš salon!
Delovni čas: pon. - pet. od 8,00 do 16,00 Telefon: 03 587 02 OI

CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA, d.o.o. Efenkova 61, 3320 Velenje Tfelefon: 03 898 34 50
Fax: 03 5861 072 www.ceplak.si
TRGOVINA: OBS / 862 • B8S1. INŽENIRING: 063 / 4SI - 277
FREONSKI SPLIT SISTEM - HLADILNE MOČI 2,7 KW ŽE OD 126.000 SIT DALJE.
v CENI NI VKUUČENA MONTAŽA IN DDV.
BLJENI!
d.o.o.
proizvodnja lesnih polproizvodov
Partizanska 78, Velenje Telefon: 063 / 89 81 350 Fax: 063 / 864 975 E-pošta: franc.spegel@rlv.si
- ^^^^
POIŠČITE nas, veseli bomo vašega obiska, ali POKLIČITE nas, veseli bomo tudi klica.
Proizvodni program:
-žagan les -žaganje po naroČilu -decimirani elementi (frize) -ladijski opaž (stenski in talni) -bruna
-stružene lesene palice do/0/40 -ročaji za orodja -lesni sekonci in žagovina -brušenje žaginih listov in drugih rezil
15. junija 2000
STANOVANJSKA PRILOGA
KAS CAS 19


Družba Celjski plini Celje d.o.o. uvaja (poleg distribucije In prodaje ute koči rojenega plina, prodaje in servisiranja plinske opreme» kotlov, gorilcev In projektiranja plinovodov, hišnih inštalacij...) v sodelovanju z svojim strateškim partnerjem podjetjem Istragas d.o.o., nekatere novosti:
Več informacij lahko dobite na naši domači strani na internetu ali pa nas pokličete, z veseljem se bomo odzvali in Vam ponudili najboljšo rešitev.
Grenkobo rdečih vin, porjavitev, počrnitev (napake,ki nastanejo zaradi stil^ vina s kisikom v zraku) odpravimo z uporabo inertnih plinov, oz. sistemom "Zmeraj poln sod". Naprava je izdefana tako, da vpihuje dušik v različne tipe sodov in cistern (lesene, betonske »steklene, lnx,...0 in jih enostavno spremeni v zmeraj poln sod.
Î

Namesto peskanja oz. uporabe čistil in detergentov za číšéenje razne opreme in strojev Vam Priporočamo nov sistem peskanja z uporabo granuJatov ledu (kroglice suhega ledu - 002). priznanega proizvajalca SIAD iz Italije.Ta postopek ima veliko ekološko prednost, saj se granulati po opravljenem peskanju uplinijo,tako da ostanejo samo nečistoče, odstranjene iz izdelkov, zato ni potrebna demontaža opreme kar je povezano z prihrankom na času in čistim delovnim okoljem.
Novost iz naše ponudbe je tudi nova skupina zaščitnih plinov za varjenje in rezanje Imenovane "Stargas",ki je plod dognanj strokovnjakov mednarodne korporacije "PRAXAIR". Prednost nove
skupine zaščitnih plinov je v Izboljšanju čistoče plinov, kakovosti in natančnosti izdelave mešanice plinov "Stargas". In s tem doseženi izjemni rezultati varjenja.
Tehnologija in mešanice plinov visokih zmogljivosti za polnjenje pnevmatik "SEOUR PNEUS' Vam omogoča:
-	več kilometrov,
-	zagotavlja večjo varnost,
-	omogoča boljši oprijem pnevmatike s cestiščem,
Ker ne vsebuje ;
-	kisika.
-	olja,
-	vlage
Celjski plini Celje d.o.o., 3000 Celje, Plinarniška 1, Slovenija
: 03/425-37-70, fax: 03/425-37-77, www.celjskjplini.si
pokličite n^ iiÈsëSrjÇ^a« Veseli vas
HHAST
JAGER ŠTEFANIJA s.p.
Pro$en(^ko 14 3230 Šentjur Tel.: 749-01-80 Fax: 749-01-81
PROIZVODNJA IN PRODAJA LAMELNEGA PARKETA
- iz različnih vrst lesa
hrast, jesen, češnja, kostanj, javor, parjen oreh, parjena akacij a, h ruška, bukev
Nudimo Vam 5 % gotovinski popust! Ugodno in kvalitetno!
CEHNER
IZDELAVA I CKSl ILNE DEKORACIJE Prcficmnva Velenje 'Ici.: 03/89.71-71-0
Vse vrste zaves, roloji, tende, prti, blazine, poste^jnn pregrinjala in ostali dekorativni dodatki za notranjo opremo stanovanj in lokalov.
TflGOV/AM S POHIŠTVOM
Start trg 35.3320 Velenje,
PO UGODNIH CiNAHVAM NUDIMO CELOTNO OPREMO ZA VAŠ DOM TER POSLOVNE PROSTORE!
Del. čas:
vsak dan od 9.« 12. In od 16, - IS. ure, ob soD. od 9.-12. ure.
Un/0 / VUM r-y r\
J, tel.: 063/862-300J_^ZLJJ_
VELIKA
KATALOŠKA
PONUDBA!
•	seđezi>ih garnitur
-	kuhinj
' kopalnic
-	spalnic
•	otnsSkiiï sob
-	predsob
> omar, regalov, jogi vložkov....
Vse za bazene
NAJA d.0.0.
Tel.; □3/490-4a-gQ GSM Q41/B51-242
rrrïrmïT^wrFï^fiTTïTTFTivj^^ïTTFrjwî
Nudimo Vam $irok izbor:
-	vseh vrst zaves,
•	lamelnih zaves, plisejev în žaluzíj;
-	karniSi
•	prtov In blazin ter
-	svetil
za opremo Vaših poslovnih ali stanovanjskih prostoroví
Na voljo je svetovanje arhitekta, Izmere na domu In montaža. Najdete nas v SALONU ZAVES IN SVETIL V Ulici XIV. divizile 6 v Celju (nasproti stare Avtobusne postaje), vsak dan od 9. do 12. ure In od 16. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
bazeni, oprana, kenikalija ■ pridite aU nas paktlSIte na lel. 03 / 546-59-85 In z vesetiem bomo ustregli Vašim 2et|aml
20 KAS CAS
Medlog Í8, CeZ/e feLî 063/451-515 fax: 063/471-320
STANOVANJSKA PRILOGA
Ugedtw mm I Proda|a na ní direkev I MroidiU kredHi I Geteviiukí popusti
Ce OBNAVLJATE ali GRADITE, Vam Slovenijales Medlog nudi:
-	gradbeni in izolacijski material;
-	keramične ploščice iii sanitarno opremo;
• okna iz lesa in plastike vseh oblik in izvedb;
-	notranja in vhodna vrata (svetovanje in montaža);
-	vse vrste parketov;
-	široko izbiro laminatnih talnih oblog, stenskih plastiiiciranih in himiranih oblog;
-	žagan les za ostrešje in smrekovo oblogo za napušče;
-	pisarniško F>ohištvo
-	hobby razrez iveralov
15. junija 2000
ÍOVO NOVO - robljenje iveralov s folijo in ABS trakom
Aluminij montai
d.d. Komen ■ • ' ^
KOMEN 129a, 6223 KOMEN
PVC ALU
oluminij montai komen
OKNA, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI
KREDITI OD T + 0%
CELJE: (063) 425 49 38 (041) 345 378 KOMEN: PVC (067) 395 915 ALU (067) 395 910
SPONA'
MARIBOR, Obrežna 49 tel,: 02/429-29-10 PTUJ, Obrtniška 11 Tel.: 02/780-09-90 CEUE, Škofjavas 40 Tel.: 03/491-53-30, 491-53-31
TRGOVINA
PARTNER VREDEN VAŠEGA ZAUPANJA
NOVO MESTO, Resslova 1 Tel.; 07/337-96-71 M. SOBOTA, Cankarjeva 25 Tel.; 02/536-16-20 SL. GRADEC, Troblje 39 Tel.; 02/884-20-25
• —;	k		
			
136.752,00
Na zalogi KUHINJSKA KORITA
âlARISTON
BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE pri postavitvi Iculiinj!
Varianta postavitve
Velika izbira KUHINJ različnih barv in modelov
NAJBOLJ UGODNE cene za âARISTON in ^índesíl" BELO TEHNIKO v Sloveniji!!!
Vgrddna pečica FM 5111 Inox Vgradna pečica FM 54D
Sleklo-keramičita plošča Elcolux PR 58 Vgradna plošča PH 631 MS Inox
Velika Izbira KUHINJSKIH NAP ^îïumîîïï
Quadcíloglio	îonda (šitiria m cm) Standard_Pjjj^jl"' ^tro) DG PEaIni stroj WG

BREZPLAČNA DOSTAVA!
' m
Í.
D A R I I 0 ;
gorenje[n]©i [fiffiilii ©pirsiiírai]
gorenje/Caft/n/è
Partizanska 12 3320 Velenje Tel.: (03) 40 21 00 Fax: (03) 40 21 130

Prijazne podobe vašega doma.
gorenjeKbpa/n/ce Primorska 6/b 3325 Šoštanj Tel.: (03)40 22 00 Fax: (03) 40 22 130
r 1 «- J»
J
1
Vopa\nice _
gorenJeKeram/Aa
Gorenje 1/b 3327 Šmartno ob Paki Tel.: (03) 40 23 00 Fax: (03) 40 23 130
Za kopalnice Gorenje vam do 10. 7. 2000 v večjih specializiranih trsovinah s kopalnišl<o opremo po Sloveniji nudimo 20% popust za sotovinsko plačilo.
IMiMJfJJ.DIII
AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG -IZJEMNO UGODNO
I otroška soba LEA v barvi beli jesen
in jelša 46.248,00 SIT I otroška soba LEA z dodatnim elementom za knjige v dveh barvah 64.224,00 SIT ► visoki regal DARE (331 X197X 60/40 cm) v barvi jelša/črno
78.986,00 SIT I regal NIK I v treh barvah -jelša, beli jesen,
črno-srebrno 44.962,00 SIT I regal NIK II v treh barvah
60.460,00 SIT NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
I program G-2000 • pohištvo za opremo spalnic, dnevnih in otroških sob
Za nakup nad 100.000,00 SIT brezplačen prevoz do 20 km!
Upravljanje s stanovanji d.o.o. Kersiiikova 11,3320 Velenje S^B^B-ieO, fax: 063 875756
15. junija 2000
ODLIČNA IZBIRA POHIŠTVA NA 800 m2 RAZSTAVNE POVRŠINE!
Na sliki: otrošico in mladinsko pohištvo Bioboy (lastne proizvodnje)
-	izdelava po meri prostora
-	masivno iz skandinavske smreke
-	popolna prilagoditev ergonomiji otroka
Dostava in montaža BREZPLAČNA! Možnost nakupa na 12 obrokov. Kredit brez pologa (1 leto T + 0%, do 5 let T + 4,5%).
STANOVANJSKA PRILOGA
MS VAS 21
bio^WI 11 d o o.
Kosova ulica 9 (ob Teharski cesti), Celje, Tel.: 443-144
Kakšne so priporočljive temperature v bivalnih prostorih glede na zdravje in prijetno počutje?
Temperatura zraka nekega prostora je močno odvisna od namembnosti prostora, individualni potrebi po toploti in od načina ogrevanja. V prostorih, kjer se gibljemo, kot so kuhinja in večnamenski prostori, je primerna temperatura 20 stopinj Celzija. V dnevnih prostorih, kjer na-
jvečkrat sedimo pred televizijo ali beremo knjigo, mora biti temperatura višja recimo med 21 in 23 stopinj. V spalnicah pa je primerna ni ja temperatura in sicer od 16 do 18 stopinj. V objektih, ki imajo talno ogrevanje, so lahko navedene temperature za 1 do 2 stopinji nižje, ne da bi to občutili.
jjjB TERMO OKNA profil 68 mm mga^^^U STREŠNA OKNA VHODNA VRATA profil 68 mm	g	glinlPP Nazarje, Lesarska 10, Tel.: 03/ 83 98 550 Fax: 03/ 83 98 565
		
*	sodobna konstrukcija in oblikovanje
*	kakovostna Izdelava
*	konkurenčne cene
Ugodni krediti T + 3%!
Elektro
Krašovecéoo
TRGOVINA
Z ELEKTROMATERIALOM Šlandrov trg 20/a ŽalecTel: 031710-28-26 Fax:031571-57-17 Odpiralni čas: pon. -pet, 630 - 19.h sob. 7. - 13.h
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PRODAJO ELEKTROMATERIALA
' BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE - tudi pri vas doma ' NEOMEJENA PONUDBA EL MATERIALA, in sicer
-	svetila za stanov, in poslovne prostore, vrtove, dvorišča, parkirišča;
-	zemeljski in instaiacijski kabli;
-	Bi. omarice in oprema;	ciidcp rcuc
-	klasične in specialne žarnice;	oUrCn UCNC
-	senzorji za avt. vklop luči,	lu NAKUPNI
-	stikalni programi domačih in tujih proizvajalcev;
-avtomatika.	POGOJI !
S HUGHES DESIGN + MAIUŒTING
NAČRTOVANJE * DEKOR * SSVETOVANJE * IZVEDBA ■i DVOR 19, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH. ^03/810-1108, 041/524-766
ORION
Leuchtenfabrik Molecz & Sohn
EÝOTECH
PROJEKTI V EKOLOGIJI
ENERGETSKIIN TEHNOLOŠKI SISTE
INFORMACIJSKE
TEHNOLOGIJE
. j

www.esotech.si
Esotech d.d., Preloška 1, 3320 Velenje, Tel: 063 42 06 100, Fax: 063 42 06 105, Video: 063 42 06 266, www.esotech.si
-řítí^
CEMENTNINARSTVO
Gorenje 16 / a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 063/885-065 Fax:063/885- 065
Cementninarstvo Polak na stičišču Šaleške in Savinjske doline, kjer si kvaliteta in tradicija podajata roko. Naša družina je pri betonskem strešniku POLAK strnila svoje dolgoletne izkušnje in znanje.
ODLIKE STREŠNE KRITINE POLAK:
m izdelava poteka po najsodobnejši švedski tehnologiji
•	vodotěsnost
•	sodoben in lep videz strehe
•	ekonomično pokritje strehe
•	možnost izbire barve
•	barva v celotni masivi
•	enostavno pokrivanje
m
Dimenzija strešnika je 33 X 42 cm.
Pod streho POLAK se boste počutili vama in zanesljivo.
Iz enakih materialov izdelujemo tudi manjši format betonske kritine VARIŠ (23x38 cm ). Izdelujemo tudi vse vrste zidnih in opaznih zidakov, dimnike ter nov izdelek - betonski vogalnih (50x30x20cm)
HVALA ZA ZAUPANJE !
1
UGODNE CENE!
QucqX
PROIZVODNJA PLASTIČNIH OKEN IN VRAT DURAL d.o.o.
Celjska cesta 39, 2380 Slovenj Gradec
Tel.: 0602/42-449, Fax: 0602/42-208, GSM: 041/559-568
Za kvaliteto življenja gre
Salon keramike
Teharska 20a, Teharje Tel.:490-77-20
Računalniški izris kopalnic
pnjektimnie to;ia/oic » programtko opremo VÎ soft
MIZARSTVO
MIC OPREMA
Višnja Vas 15,Voinik Tel.: 78-00-750, GSM: 041/645-715
Izdelava vseh vrst
po
tudi za
AH'
T
ÎU] n
za dom in lokale, iJŠE naročnike.
POZOR: možne so tudi usluge na CNC stroju!
22 KAK VAS
TV SPORED
15. junija 2000
ČETRTEK, 15. Junijd
PETEK, 16, junija
SOBOTA, 17. junija
NEDEUA, 18. junija
PONEDEUEK, 19. junija
TOREK, 20. junija
SREDA, 21. junija
SLOVENiJA 1
06.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Otroška oddaja
09.20	Mâle sive celice, kviz
10.t0	Zgodbâ iz èkoljkd
10.40	Nationalgeogrdphic.5/13
1200	NackolipoNemiiji Cliienigau
12.25	Naokolipo Nsmiiii. Frankfurl
13.00	Poroiila. Sport, vreme
1S.15	Vremenska panorama
13.40	Intervju
14.30	200M
16.00	Sk)venski utrinki, oddaja
madžarske tv
16.30	Poročila, šport, vreme
16.4S	ll.âola.odd.&rddoved.
17.^	Iz življenja Mraslkovih
17.45	Cigare - nova slrast
Amenkč. dokum. oddaja
18.15	Zvok, 5/6
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Tednik
21.05	Homo turisticus
21.25	Osmidan
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Rsave
23.30	Sk}venci v Avstraliji
00.20	Cigare-novastrast
Amerike, dokum. oddaja
00.50	Zvok, 5/6
SLOVENiJA 2
07.55-	VideospotniCB
08.25	Of. Sommerfeld. 10/10
09.15	Grace na udaru. 2/2S
09.35	Murphy Brown. 2/24
10.00	EP v nogometu
11,50	TV prodaja
12.20	Euronews
14.00	Svet poroča
14.30	Sopirie in sanjač, am Í.
16.00	Košarka NBA, 4. tekma F
kDr>čnic6. posnetek
17.^	PoSlovenrji
18.05	Družinski »Jravnik, 1/13
19.00	Nenadom Susan. 12/26
19.30	Videospotníce
20,00	ÊPvnogomelu
23.00	Soul in the Hole. am. f.
00.30	Videospotnice
06.00	Dobro julro Slovenija
09,00	Topstiop
09.30	Tri ženske, tTan.
10.30	Oivjl angel, nan.
11.25	LabirinI strastí, nad.
12.20	Raztresena Ally.nan.
13,20	Top shop
13.50	Damon, nan.
14.20	OiagnoM; umor, nan
15.15	Zakon v Los Angelesu
16.15	Tri ženske, nan.
17.15	ffivji angel, nan
18.10	1,2.3-žrebanje
18.15	Ubtrintstrasti,nan.
19.15	24 ur
20.00	Denis pobra, amer, film
21.45	RadresenaAlly. am. film
22.35	Prijatelii. nan.
23.10	Nikifa, nan,
00.00	M,A.S.H., nan.
00.30	24 ur, ponovile V

teanall
»T A9 S3
09.00 Naj spot dneva 0d,05 V mojem košku je pa
mavnca, pon. 09,50 Video top, pon. 10.35 Vabimokogledu 10.40 25 let ansambla Ekart. pon 11.40 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19,00 Regionalne novice 19.05 Otroški program 19.25 TV izložba 19,30 Obvestila 19.55 Oglasi / Vabimo k ogledu 20.00 Pred premiere lilma čarovnica iz Blaira, pogovor v studiu;'pog v studiu, gost'Janko Cret* nik, Cenex • Prekletstvo ôarovrûce iz Blaira, dok. lilm, nad. pogovora v sludiu 21,30 Regionalne novice 21.35 Državno prvenstvo v silow plesih, posn. prireditve v K^lju 22,40 Motor sport mundial 23.10 TV izložba 23.15 Najspotdneva 23.20 Videoslrani
SLOVENiJA 1
06.00	Odmevi
0830	Pnsli^nimo tišini
09.00	Trojčice. I^'IS
09.25	Izživljenja Mrastkovíh
09.30	Udarna brigada, 2/6
09.45	ll .šola, oddaja za radovedneže
10.20	Cigare - nova strast
Amerike, dokum oddaja
1050	Zvd<,5/6
11.15	Alpe-Oonava-Jadran
11.45	Zonder ZeMa. niz drama 13.00 Poročila, àpon, vreme
13.40	Osmi dan 14.10 Slovenci v Avstraliji
15.00	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Odd^a za otroke
17.15	Vesela hišica, lutk. nan.
17.45	Resnrčna resničnost
18.20	Dosežki
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.G5	Petka
21.15	OeleJjica
21.25	TVpoper
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni klub 00.15 Resnična resničnost
00.50	Dosežki
SLOVENiJA 2
08.40	VkleospotnKe 09.10 Dmžin^ zdravnik, 1/13
10.00	EP v nogometu
11.50	TV prodaja
13.45	Qore in ljudje 14.30 Šola za lumpe, ang.čbf.
16.00	My favority spy. am, čbf, 17.45 EP v nogometu 23.00 CIandestns, švic kan. t.
00.80	Ulica upanja 413,9/10
01.15	Oz S/B 02.10 NočzDickom
02.30	Vkleospolnice
V
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Top shop
09,30	Trí ženske, nan.
10.30	Divji angel, nan
11.25	Labirint strast), nad.
12.20	Raztresena AUv, nan.
13.50	Damon, nan.
14.20	Diagnoza: umor, nan.
15.15	Zakon v Los Angeiesu
16.15	Tri ženske, nan.
17.15	Divji angel, nan.
18.10	1.2,3-žrebaníó
18.15	Labirint strast), nad.
19.15	24 ur
20.00	Ogenjnanebu. am. film
21.45	Komandosi, nan.
22.45	Milénium, nan
23 45	Pobeg v zmago, am. I.
01.45	24 ur, pooovUôv
Hmnmlí


09.00 Nai Spot dneva 09.05 Dobro juiro, infom^bv-
no* razvedrilna oddaja 10.05 Pred premiero filma Čarovnica iz Blaira
•	Pogovor v studiu, go^: Janko
Cretnik, Cenex
•	Prekletstvo čarovnice Iz Blaira,
dokumentarni film ' nadaljevar^e pogovora v studiu 11.35 Vabimo k ogledu 11.10 Motorsportmundial,29.
oddaja 11.40 Vkjeostrani 17.55 Najspotdneva 18.00 Miš maš, otroška kontak'
tna odda^ 19.00 Regionalne novice 19.05 V vrtincu ptesa, ponovitev 19.35 TViztožtja 19.40 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimokogledu 20.00 Fdmi na VTV; Pristani, zl. film
21.30 Regionalne novice 21.35 IzoddajeDobrojutro 22.25 TV izložba 22.30 Najspotdneva 22.35 Videoslranl
SLOVENiJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Zgodbe iz školjke
09.00	Otroška oddaja
09.10	Male ave celice, kviz
10.00	Sky trackers, avstral film
11.30	Klapa zahodnega deta
12.00	Tednik
13.00	Poročila, vreme, špol
13.15	Vremenska panorama
13.45	Petka
14.55	Honeymoon, amer, film
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Fračji dol. 12/23
17.10	Mozartova druščina
17.50	Návrtu
16.15	Ozare
18.20	Novi raziskovalec, 7/13
18.50	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.05	Zmagovatei slovenske
popevke 2000
21.35	Smaragdna reka
22.30	Poročila, ^ort, vreme
23.05	Vrtiljak, 5/10
23.35	Hrošči. 20/20
00.25	Es geschah am hellichten tag, nemški film
SLOVENIJA 2
06.55	Videospotnice
09.30	Vletov3dnici.17/50
09.55	Med nebom in zemljo
10.45	Svetnik, 22/43
11.35	ÎV prodaja
13.00	Šport
17.45	EPvnogometu
23.00	Svelnik, 23/43
23.50	Sobotna noč 01.50
02,20	Videospotrïce
06,00	Srečna Ness
06,30	X-men. ris. setija
09.00	Hroščeborgi, nat\.
09.30	Pri Addamsosňti, nan.
10.00	Knjižni moli Wishbone
10.30	Košarkarii, nan.
11.00	Navihanka. nan.
11.30	Mladačarovnica.nan.
12.00	Modna popotovanja
12,30	Popn^roll
13,30	Aprilska ljubezen, am. f.
15,30	Mala Daniela, nad,
16.30	Mistrak^va hči, nan.
17.30	Dvojna zamenjava, am. f.
19.15	24 ur
20.00	Austin Powers, amer, film
21.45	Fonnula 1, trening
22.45	Urgenca, nan.
23.45	Udarci pravne, nan.
00.30	24 ur, ponovitev
C53)
kanali
9V

09.00 Najspotdneva 09.05 Miš maš. ponovitev 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 niminaVTV Pnstani, zf
f.
11.40 Videostrani 18.55 Naj sped dneva 19.00 Otroški program 19.30 TV izložba 19.35 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 905. VTV magazin, regionalni infomiativni program
20.20 Aktualno; Čistilna naprava bteka V TEŠ v zaključni taz)
20.50 Venček naroAiih 21.20 Filmi na VTV:RořTsro,
amenški film 22.50 905. V7V magazin, ponovitev 23.10 TV izložba 23.15 Najspotdneva 23.20 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	r^umini.5/14
08.25	Franček,
08.50	Babar, 53/65
09.10	Pleme. 5/26
09.35	Otroška nadd^evanka
09.55	Ozare
10.00	Pihalni ort:esterlaâko
10.30	4x4
11.00	Svet divjih živali, 1/6
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemia
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pevski tabor Šentvkl pn
Sdčni, prenos
14.40	Zmagovalci slovenske
popevke 2000
16.05	Prviindmgi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Vsakdanjik in praznik
17.45	Alpe, Donava, Jadran
18.15	130letGD
18.45	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	ZOOM
21.40	PorlrelBare Remec
22.35	Poročila, šport, vreme
23.00	V Bachovem letu
23.10	Ptes, čas nekega šansona. plesna oddaja
SLOVENIJA 2
08.20 Video potnice 08.55 Noro zaljubljena, 5/47 09.15 Iz dobrega gnezda. 1/13 10.05 Popolna tujca. 18/24 10.30 MarleneDietnch, dede odd 10.55 Parada plesa 11.30 Pripravljeni,oddajaoslo-
venski vojski 12.00 Sk)venskl^udski plesi:
Notranjska 12.30 TV prodaja 13.00 Šport
13.40 Kolesarska VN Kranja, pren.
15.00 KošarkaNBAaction 15.30 EL v odbojki (Ž), SLOVE-
NIJA:AVSTRIJA, posn. 17.00 ÉP v nogometu; SLOVE-
NUA:SPANUA 23.00 Šport v nedeljo 23.30 Thenjllingc[a$s,ang.f. 01.30 Vrdeospolnice
08.00 Srečna Ness. ris. serija 08.30 X«men, ris. serija 09.00 Hroščet»rgi, nan. 09.30 Pri Adamsovih. nan. 10.00 Knjižni molj Wishbone 10.30 Kosa/karji. nan. 11.00 Navihanka, nan.
1130	Slovenija gre naprej, koncert 12.30 Manhattan bo moj. nan 13.30 Kopalke, amer, lilm 15.30 Mala Dar\ieia, nad. 16.30 Neverjetni pasji mladiči.
dokum. oddaja 17.00 Dvojčici, nan. 17.30 Modna popotovanja 18.10 Miss Sbvenije, predizbor 18.40 Formula 1, prenos dirke 21.00 24 ur
21.45	Rot^in Kood ' princ tatov, am. I. 00.15 šolagulia 00.45 Potvraj,amer him 02,00 24 ur, ponovitev

kanali
ar
B2
09.00 Miš Mai pon otr. odd. 10.00 Iz pon. odd. Dobn? jutra 10.50 904. VTV magazin, reg.
inf{mnativni program 11.10 športnitorak 11.30 Športni gost 11.50 Iz sred. odd. Dobro julro 12.40 Oglasi/Vabimo k ogledu 12.45 905. VTV magazin, pon. 13Cfâ Pred premiero filma
Čarovnica iz Blaira; pog. v studiu, gost Janko Cretnik Prdletstvo čarovnice iz Btaira,
dok. f.: nad. pog. v studiu 14.35 Izpet.oddajeDotrajulro 15.25 TV izložba 15.20 Videostrani 17.00 25 let ansambla Ekari,
pogovor v studiu 18.30 FilminaVTV;PrTSlani,:í.í. 20.00 Video top, cxkiaja z glasbenimi videospoti 20.50 Aklualno: Čistilna naprava
blokaVTEŠvzakli.fazi 21,20 Videostrani
SLOVENiJA 1
08.00 Utnp 08.20 Zrcalo tedna 08.40 4x4 09.10 Oddaja za otroke 095S Dogodivščine iz živalskega vrta 10.40 Resnična resnčnost 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu
12.00 Novira2iskovalec,7/13 12.25 Prw in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisave 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poračila, šport, vreme 16,-15 Radovedni TaCek 17.00 Pleme, 5/26 17.45 Recept za zdravo živlienje 1&35 Žrebanje 3 X 3 plus 6 16.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 HolelobVrtfêkemjezeru 21.00 Gore in ljudje 2200 Odmevi, šport, vreme 23.00 Gospodarska panorama 00.00 Recept za zdravo žrvlienie
SLOVENiJA 2
09.25 Videospotnice 10.00 EPvnogometu 11.50 TV prodaja 14^5 Sobotna noč 16,05 Domače ^rti na slovenskem
1630 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 17.00 Veliki ruski skladatelji 17.30 Po Sloveniji 1805 Snežráreka,49/52 19-00 Lingo, tv igrica 19.30 Videospotnice 20.00 Ep v nogometu 00.30 Brane Rončel lzza odra 01.55 Videospotnice
■■"XX
09.30 Trfienske. nan. 10.30 Divji angel, nan. 11.25 Labirintslrasb. nan. 1220 Top shop 12.50 Damon, nan. 13.20 PolKisdssrcem. nan. 14.20 Diagnoza umor, nan. 15.15 Zakon V Los Angeiesu 16,15 Tri ženske, nan. 17.15 Divii angel, nan. 18.10 1.2,3-irebanie 16.15 Labirintslrastj, nan. 19.15 24 ur
20,00 Coiumbo: Ćudna partnerja, amer, film 21.45 Raztresena APy. nan. 22.40 Prijatelji, nan. 23.10 Nikita, nan. 00.00 MASH.nan 00.30 24 ur, ponovitev

kanali
2T 4«
i	09.00 Najspotdneva
I	09.05 Dobro jutro, informativno
\	- razvedrena oddaja
I	10.05 905. VTV magazin, regio-
:	nalni infonnativni pro-
:	gram
\	10 25 Aktualno; Oislilna naprava
\	blokaVTHŠvzaključni
:	fazi
\	1055 Vabimo kogledu
f	11,00 Ve nček narodnih
[	11.30 Videostrani
i	18.55 Najspotdneva
:	19.00 Regionalne rK>vice
i	19.05 Otroški program
i	19^5 TVizložba
I	19.30 DbvestDa
i	19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu
I	20.00 Čebele, čebelarji in čebe-
1	larstvo
t	20.45 Madelra.otoksonca,re-
i	portala
:	20.55 Regionalne novice
\	21,00 Odprtatema. kontaktna
i	oddaia; gost v studiu;
:	Zmago Jelinčič
\	2215 Regionalne novice
r	22.20 IzoddajeDobrojutro
i	23-10 TViztatba
:	23.15 Najspotdneva
\	23.20 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
O8.30	Mostovi
09.00	Stare japonske pravljice
09.10	Radovedni Taček
09.25	Denver-poslednji dinozaver, 2/26
09.50	NajlepšepoČFtnice.8/12
lO.TO	Otrožka oddaja
10.25	Recept za zdravo življenje
12.05	Hotel ob vrbskem jezeru
13.00	Poročite, šport, vreme
13.15	Vremenska panorama
14.10	Goreinliudie
15.00	Gospodarska panoram
16.00	Sledi, odd. o ljub. kulturi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Sprehodi v naravo
17.00	Kako rada iman šok)
17.15	Moja žival m jaz, 24/26
17.45	Besede
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Razkošje, 16/18
21.00	Aktualne teme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	La vocation D'adrienne,
tranc. drama
00.30	Besede
SLOVENIJA 2
08.40	Vkleospolnice
0910	Snežna reka. 49/52
10.00	EPvnogometu
11.50	TV prodaja
15.55	Honeymoon, amer, film
17.30	PoSk)veniji
18.05	Gtmnaziiastrtilisrc,6/13
19.00	Noro zaliubljena, 9/47
19.30	Vkleospolnice
20.00	EPvnogomelu
00.30	Videospotnk«
j	SLOVENiJA 1
i	08,00 Odmevi
i	08.30 Dober dan. Koroška
I	09.00 Babar. 22/65
I	09.25 Mozartova dmščina t
I	09.50 Sprehodi v naravo
\	10.05 Kako rada imam šolo
I	10,20 Moja živaJ in jaz. 24/26
I	10.35 Besede
I	It.30 Obzoriaduha
i	12.05 Razkošje. 10^18
I	13.00 Poročila, šporl, vreme
I	13.15 Vremenska panorama
I	13.40 Sky Irackers. avstral. film
I	15,10 ^ualneteme
i	16.00 Mostovi
]	16,30 Poročila, šport, vreme
I	16.45 Podkk^t^ukom
i	17.45 Nat]onal geography
I	18.45 Risanka
i	19.00 Kronika
I	19,30 Dnevnik, šport, vreme
I	20.05 Božji uielniki. amer, film
i	22.20 Odmevi, šport, vreme
I	23,25 Alica,evr. kult. magazin
I	23iO Slovenski glasbeni dnevi
I	01.20 National géographe
I	SLOVENiJA 2
!	08.40 Videospotnice
I	09.10 Gimnaziia strtih src. 6/13
j	10.00 EPvnogometu
I	11.50 TV prodaja
1	12.02 Euronews
I	13.15 Šanson Rogaška'90
i	15.30 Razgreti navijači, ilai.film
!	17.00 EP v nogometu, SLOVE-j NUA;N(»VEŠKA
I	02.25 Videospotnice
06.00	Dobro jutro Slovenija
09.00	Top shop
09.30	Tri ženske, rtan.
10.30	Divji angel nan.
11.25	Labirint strasti, nad.
12.20	Topsliop
12.50	Damon, nan
13.20	Polidšti S srcem, nan.
14.20	Diagnoza umor. nan.
15.15	Zakon v Los Angeiesu
16.15	Tri ženske, nad,
17.15	Divji angeL nad.
18.10	1.2.3-žrebanje
18.15	Labirinl strasti, nan.
19.15	24 ur
20.00	Življenje Suzanne So-
mers, anwr. film
21.45	Raztresena Ally. nan.
22.35	Prijatelji, nan.
23.10	Nikíta. nan.
00.00	ř^.A.S.H.,nan.
00.30	24 ur. ponovitev
kanali
4e
Ba
09.00 Najspotdneva 09.05 Čebele, čebelarji in čebe»
larstvo 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Odprtatema,ponovitev oddaje: gost; Zmago Je» linčič 11.15 Vkleostrani 18.55 Nai spot dneva 19.00 Otroški program 19.45 TViztožba 19.SQ0bvest(la
19.55 Oglasi /Vabimo k ogledu 20.00 906 VTV magazin, regionalni informativni program
20.20 Predstavlja se: Avto Celje d.d.
20.30 športni torek, športna in*
formativna oddaja 20.50 športni gost 21.10 Za zdravje srca in oži lia, 7. oddaja - Zdravljenje srčnožilne bolezni 21.20 Iz produkciie Združenja lokalnih televizij; oddaja VTV
21.50 905. VTV magazin, ponovitev
22.10 Športni torek, ponovitev 22.30 TV izložba 22.35 Najspotdneva 22.40 Vkleostrani
. : T-NX -J
06.00	Dobro jutro. Slovenija
09,30	Tri ženske, nan. 10.30 Divji angel, nan. 11.25 Labinnt strasti, nan.
1250	Damon, nan.
13.20	Policisti s srcem. nan.
14.20	Diagnoza umor. nan.
15 .15	Zakon v Los Angeiesu
16,15	Tri ženske, nad.
17.15	Divji angel. nan.
18,10	1,2,3-žrebanje 18,15 Labirint strasti, nan.
19.15	24 ur
20.00	Dih življenja, amer, film
21 45	Raztresena Ally, nan.
22.35	Prii^elji. nan. 23.10 Nikiía.nan.
00.00	M.A.S.H..nan
00.30	24 ur, ponovitev
IcanatI
€2)

\ 09.00	Naj spot dneva
j 09.05	Dobrc jutro. infom>aHV'
	no-razvedrilna oddaja
I 10.05	906. VTV magazin, pono»
	vitev
j 10.25	Predstavlja se: Avto Celje
	d.d.
i 10.35	špoitni torek, športna in-
	iomiaiivna oddaja
1 1055	Vabimo k ogledu
i 11.00	Športni gost
j 11.20	Iz produkciie Združenja
	lokalnih televizij; oddaja
	VTV
i 11.50	Videostrani
i 18,25	Naj spot dneva
j 18.30	SvetživaB
I 19.20	Regionalne novice
j 19,^	TV izložba
j 19.30	Obvestila
1 19.55	Oglasi/Vabimokogledu
i 20.00	Naj spet. kontaktna glas-
	bena oddaja
] 21.30	Regnnalne novice
1 21.35	Kmetijska služba vam
	svetuje, pogovor
j 22.2S	Iz oddaje Dobrc jutro
j 23,15	TVidožba
j 2320	Naj spot dneva
i 23.25	Videostrani
HOROSKOP
Own od2lÀdo21.4.
Cepfov ie íoiU poćati tpei u^ivslt m?d dme ptijflieljc, ie vdno ne boslekko ^ičemio mm. kofbi sami žcleii. ^ire^nc^do* bje «; bo podoliiolo ludi ?aradi pcmgnjkonjo denorio, ki 90 boile ipei mocAejeo^uiikNikorncDHlife, do bodo vse voie gin Je ûz noć. Ce se bosh priveli ^rviolí lemu spoznv^juptimrno. bo ze korvct ledno lepíi tn prijchej^i. U h^wf bo ie noprej nergov \n od m zohievoí nem090(e.
Bik od 22A do 20
Hekopofivfllovomie pomenile kol so drvgi pricokovoli m kol tle Himi pokozolt. Dolili bosie jekleno voljo m zoi^ovljeno b'cz lew ^zpeíjoli do konco, Pji delif js (Oi, do ik^le iz tv^e in pokoie^e vse, kor znale in imoreie. îo se bo poniolo bdi v kuvgifi, zqIo le pogi^mno n^irej. Kar pa te ljubezni Ike. loiio rečemo le. do zvezde ne napovedujejo nič dtomollčnego innk novega.
Dvojcko od 21 J. do 21.6.
^dojni cat, dobi delob velike načHe. mj« vombodopcdirah kol hiiicc 12 ko<k. Poleijc pQ< ni iat 2clo. saj hsfih. ki jih boile pc* Irebovoli v ključnih Irenuikjb ne bo nikjer. Zalo se roje Utfnefile drifçcm. kdiugimoklr/Tvosliriinfiikor nenisliie, do bo^fe kaj za* mudiit. jejenibo^ie noiri izpeljoli hiiro. brez ležav mvecjih tire* ]0v. Vi po ra^e končno çlonitojic dopufl. do bctle ie provočosno rezen/iroli pro^br ped dopuihiikim loncem.
Rok od 22.6. do 22.7.
Se neko) ngpomih dnijepted vami.opočoii ^e botleuminl» in ipel zo/ivdi polne)« življenje. Hikor rte mislile, da bo lohko: »nekaj kie^ih preizku^ vos coko. Ko boife že mislili, do tb ^z najhujie^o. botle «zvedeli presenelijtvo novico, ob kalen ne boiie othli rov* noduwu. Prtjolelji vas bodo pogoslo obiskovali, kar vombovieč. saj vom bo čas veliko biieje minevsi, po se na skrbi bosie pozobili,
Lev od23.7.do23.d
lo^o ic zçodi. do K bo sle zoplelii v piecei cuAio Ijt^zen^o igrico, ki bo spominjalo na vsebina kokirte lelevizijike noni7ortke. ki se bo iokrci dobro korûla. Vu eno vas bo tiolo rtào\ živcev, o bosle ie pravi ^oi spoznoli. koj morale sionli m kako reogiroli, čezelile rešili, kar leierciih da. Soroèiik vom bo po^iuial vsilih svoje m* nje. Aoke gole poslutajle, anepreve<. saj vse, kar vam bo povedol ne bo^tlo držalo.
Devlia od 24. S. do 23.
Vsi vscl;don podaja Icáo dolgoíQien, daje ze (os. do ^ molče ipre-menile m razgibale. Poskusile te vioj zokdtsen irenulek odlepih od doma in se potveiile sivarem, ki vos pomirjojo. h dolgo nitle uipi(ilint(zo svo(oduto, po somi vetle. kako momo vat lo tproiài. ^ noprej bo^le precej razbtenf m pozaUjivi, a ne bo hudega. Vsoj
la bd^ bosle ; zdroviem kor ?Qdovoljni. manj pa z ljubezenskimi dogodi vidinami.
Tohtmco od 24.9. do 23.10.
Prev>dnoil noj v prilmlnjih dneb ne bo odiirečia be^. lo velja Idio v piomeKi kol pfi ravnanju z denarjem, ^oh, ce bode urejali neke urodne zadeve, olr če bosie imeli v rokah veliko Kijega denarja, od vot po bodo pnčokovali, do go boile pomelno naložili. leden vse-kokor ne bo ugoden za ip^dacije, zalo se roje drzile poli. kr ve* dijo noravnoft Zdelo te vom bc. do vom monjko vomopokdiivc m neinosh. Poikrbile. do ne bo ve< loko.
SlwrpiÍMod24.10do 22.11.
Ko^ lahko sez^odi. da va( bo parlr^erjevo ravnanje počasi sprovljajo ob dobro voljo in ol iivce. Pweife mu, kcq vi mislile o vtej zadevi, polem po se TC|e hho ifiK^nile. loko ho slobo vo^a ctio minilo toma intpelie botlo rmelo roda. lekralek viharček bo lo. Pri delu bo* ik želi le pohvole: Krdi icJce, ki vom bodo lei veliko pomenile m ne le t^e. ki bodo bolj mdo od srco. ludi finančno se vom bo poznalo.
Strelo« od 23.11. do 22.12.
Irudili te boifc. do bi resili nekaj, kor počasi ugota in umira a bo vse bolj kazalo, da je voie pošlje neplodno. Pn lem nepomulile. dobi semoroli sptem^iii Kidi tcfni, ne le porfner. lo te vom zdi prehudo, kojne.ltetiivenebo. če te Ione bo zgodilo, zalo poivile Ml kokten sitokovni nosvel. Ni ret, c(o je vedno pomebto potlusah le tree m noj rozum. Več IjikJi vedno več ve. Po čeMi to vmes i^o otebne icči. kol p(i vas irenulno to.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Ne boleti mogli predsiovljali. koliko lahko povzroči majhna lo?. ki te vom je zo povrlvj zdelo ^ čiilo nedolino. Inotli se bo-ile v iHovem klopciču čudniH pripeHjojev in zomer, ki vom bodo pn odmoiovanju tpile kar nekaj knri m živcev, lo bo za vos več kol do* bro šolo. No koncu bctle iz vtega pobgnili te koHtIi. s(q bosb v doigem jn iskrenem pogovoru nek^o spoznali mnogo bolje m z iepte ploh.Ze zob vom ne bo več žal...
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Koboi^kon(no sdomrdi dopust se borb odočili, da nočrie» moke spfe* meniie. Ío bo domo porzročilo rc^escljo. vot po bo norcrunosi zobcMiio. Uživoli bode v vtokem ptotiem herulku. loj botie noili ljubezen, k; iicjože ^(oioj pckopcii. ki fo bo kidi vzrá v^voiiK fnemenjmihnocrlcv. Mdo bo zarodi vie9a lego hpd boíj. kol bode t(Mio nm verjeii. Bo-diie (lâireni d) torodnilu.ki votboprosilzapomoc.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Vslu^ tebomoitikoipremaknibna tíobie, kor nekaj reči po le bo Kidi izboljtolo. Ngjiepse bo lo, do vot lo tploh ne bo več melalo iz hro. Pomembnejie vom bodo dnjge reo.ki vas polnijoz energijo m srečo. In o lej botle kmalu spel lohko govorili z leskom v očeh. h bopameril hKk ljubezen. Ko te bo pcpfcvilo bdi ^nončno tbnje. bodo leienekiboleó tpominilidi, ki vam ne bodo pudili, do bi bih resp(^ii>omo trečni. Vte* eno bosie notlednjim dnem lahko reldi. do to lepi'
V cvetličnem kotičku
NEGA LONČNIC 1
NATAdAPOlijSioiv
Za ilobro rasi pKMrebujeja loninicc poleg ustreznega prcslora in /a-liviinjaite nekaj dodatne nege. V lej invnaslednjiSíevilki Našega Casa vas hom se/nanily z ť>pravili, ki so polrvbna, da nam lončnice dobro u.spcvajo. Pa si pij^cjmo. kwj lahko siorimo zanje.
Najpomemhncjjta opravila za dobro rasi in pH)iutje lončnic so;
1.	PRESAJANJE LONČNIC
Líínínico prcsadirro v pc)sodo. ki jc v premeru za l-2cni vcćja, oó prejî^nje. Posoda mora imeli nu dnu luknjo, da lnlikiî odvcCr^a voda odlece. Ker ra/Iićne Umčnicc potrebujejo različno/eniljo. se opravilni i/biri zemlje pir/animajîe v prodajalnah z zemljo, ali v evt!lićiirnah.
Najobičajnejši čas za prcsííjanje je pomlad ali jesen, vendar loncnlce, ki cvetijo» prcsajanio pit cveicnju. kar pa je lahko ludi poleti ali pozimi VeC iniormacij o presajanju lonCnicvam hojn ptwcdovaia vje-scaskem času.
2.	ZALIVANJE LONČNIC
LonCnicv, ki so doma v vhižnih p^idroCjih, potrebujejo veé vode, kol iLsie, ki priliajajo iz.sa^nili p<îdr<'>Cij. Prekomerno zalivanje .so odrazi naloncnicah tako, da zaino listi rumeneli. (f*o zalivamo premalo» se listi suSijo in postanejo rjavi. (Listi rumenijo ali poslanejo rjavi tudi zaradi drugih v/roktw!). ( e je le mogoCc. zal rvajte K-ínénia' z deževnico ali s postant 1 vt^do.
3« PRŠENJE LONČNIC
Ker veliko lončnic prihaja i/ krajev, kjer je vL^ja zraínuvlaziiť^st, je zelo pomembno, da doltrfcne lonřniee poleg zalivanja (udi pr^mopo lislili (s posîano vtxlo) in steer v času. ko nisí> direktno olt>ijam? s soncem (zgodnje dopoldanske iili vc<^eme ure).
4. GNOJENJE LONLČNIC
/.dodajanjem hranil v obliki gnojila zagoiíwimt), da bc^ rastlina dcv hr^î prehranjena. m<')Ona in zdrava. Gncfjilase dobijo v:
•	oiiliki paliik (npr. Sulislral palčke).
•	prahu, ki ga zme^mo z vodo (npr. Humko gnojila) in
•	v tekoči oil liki. ki jo prav lako zmefcimoz vodo (Ponudba teh jil jc zelo pestra.).
Na trgu je velika ponudba naj razi iCnej.^Íh gnojil, tako univerzalnih (za vse okrasne rastline), kot specialnih gnojil, ki so namenjena rastli-
nam okrasnjh v listih ali samo evetoCsm rastlinam ali samo kaktejam (kaklusi'im)... Z do^ojevanjem pričnemo Si iri tedne po presajanju. Obvezno preverile, do kdaj ima gnojilo rok trajanja, sćij prestaro gnojilo velikokrat p(išk<.xluje rastlino.
5. ZATIRANJE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV
Ob pojavu bolezni in ški^dljivcev .se lahko s težavo spopadete na okiilju prijazen način (ixlstranite oixílcícdcle rastline, ročno pobirate škodljivce.-.) ali pase v cvetličarnah ali virgifvinah s.škropivi pozanimajte kateri pripriivki b\>lezen ali Jk^xlljivca zatrejo. Nekatere {"K-klezni in Skc^ljivci so tako trdovratni, da je panieineje ritMlino zavreči in kupiti novo, preden sc bolezen ali škodljivec razSiri na oslale lončnice.
Pri nanašanju sredstva moramo uptxítcvaii navodila proizvajalai!
■ Nataša OQhjši dipilng, agronomije
Slovo
hexi'(Jo, ki se je kom/ij zavedo.^. Pogledal večerno nd)o. IfiX^fjíino z redkviti žartámi z\'ez-dufni. In zopel kot nenaden, hladen piš, pretrese dn/iu: "shvo. SlOl'O."
"J.e hi j hi .slovesovaii. .sV vedno smo lil, po peiimridesetiU IcUh rudarjenja." de nasmejani Jože. Usidi \nio se iz tivcobr/sfu irop ovac, pred gostišče v SindemUi. Zvezde na nebu so se še bolj pomijah'in izstopale, .sessmejale, .se zresnile m vrthih'. Čakajoč na slovo. A ni h' bilo tako. ihnrck žganji/ nas je odvrnil mí poli do z)'ezd, naspnbliže\ a/ in razs ezo-val besede. Vse, s Ustûn awnini^ .Kkoraj .'^lereolipnim začetkom: "Se ťť.f, kako je hih urkna. da, takrdi..."
h)sed/i smo za bele pfjf^mjťne mize. Sh'olasi Božo iz Manlx^m sševedno rnladasinim obn/zorn in znali nimi modrimi očmi je oklenil moje drf^bno telo s kre/y krmi rokami: '"lowríl kako je? Se h sfiomirijateT' Že vez nekaj minnl, pono\'ni .sklenitvi naredne dnđiiiske zveze, je beseda slekla, kol bi jo polil z oljem. "Pojdimo vase" smo si rekli. "Kako je bilo in knko je d//nes Ivez dnewika in redoval-nice.'" ^seli namseh. In kitko je dûne^, ko jnlHlanije šc zagovar-jap misel: 'Nikoli nimam Časar Prijazni, vixliini, nekoC irdi htap, predvideva prihodnosi velen^ j.skega	premogovnika.
Posodobije/tega in ćiMejsega in liolj varnega.
"l.e kako sem lahko zašel i* Velenje," modmje Milan, {iolpro-
letarec. ki mu vzhodna zemlja lakmi ni mogla ponudili irdne priJwdnosii. "Ukradel sem .se iz (oplega gnezda braiov in .suirsev in odšel 2 lesenim kovi^kom.' Ni hilo lahko in tudi brez solz ni Sla foda jama me je sprejela in me ni poftalida. Dala mi je lep kos kndta.'"
Molk. Ponovnižwnkei kozarcev. "Na zdravje vsem.' Srečno! .VmVio.'" Hoke vsehsosesklenik r venec in pe.^em je oban'ala sprosčeno vzdušje večera. "Mise 'mamo rtidi, mdi. radi, radi.^' lii tam jîr^in. pit ogenj, skok Cez kožo in pf^€ Ijjihezni. Inpni v me.^ecti in postaja r Nfejn na Kidriče^'i, kjer se je pričel knapo\'ski zajirk... Smitk nato v posteljo k hol j toplemu ženi/iemt teksti... "in neix>Ziibi na pol Hira turiket' doda nekdo r množici spro.^čenih. čeprav resnih, 5 trdimi potezami na obmziii m osivelimi Ia.\mi. Ne. hotel sem več. K besedi slova K besedi, kipretrgit čas na dvoje, ga celo lusiavi in se potem hitro oddaljuje kot zvezdu. po kateri sega neučakana otwkova wka. l.e kdo bi lahko izmeril te tridesetletfie, kilometrske dalje, vsakdan polne podzemnih bob' nenj in petja veniilaiorjev in hiirih, obloženih trakov, jwlnih lignita in svedih. presvetlih kar-bidovk, vlivajočih itpanje in \'e20Č(h pryafeljsCio. bolj sklen-jeno lil, v rovu kot na belem dnevit. In ie indikatorjev pretečega plina • pontn^io i)eija ventiiaio/jevs kisikom, olajšavo, in kruhom, lu., tristo metrov pod zemljo. Da. tu se kot v čarob' nem, mejistfnskem krogu ohmča nu.dovna beseda - in nenadoma olistane. Tako kol be.sneče gr-
menje zdivjane nanive, ki hitro tiseka. zažge, ubije - in nato kot miren, najbi/lj miren tirnuiek s sončno hičjo bdi nad nami. "Iht vendarle nismo jymibilí Saj veš, nidarje\'a okorna nika - in kore.^pondenca. in vubihr "Ne, 10 je najmanj. Junijska rosa se hitro pos7isij kozarec pi\'a hitrr/ ftiofte v sladki peni" "Jij. kam-emd, ti ne rei, kaj je jama.^' "fbz-ubi na 10. pozabi!" "Ne, ne morem, nikoli ne btym.^' "Kaj ne boš.^'
Kozan'a .sta zadnjič zaz:\'enela. Obmzi jubilantov so se v nežiti rdečici omehčali. Trdne, zarisane poteze velikega ži\'ljenja knapw so izgi/ie\'ale. "CX zdaj gremo, o, zdaj gremo!"" Naiahiiice v beldt predpasnikih so se hihitale in ponujale tursko. Stiski rok, ?ie zadnji.
Kolesu vozil .so zaropotala v temno noč. Seustmijalaprikani-cradih in .se ii.sumlu r mestn ob Paki. Skm nosino lepem. Nje' gove nlice in veste je pozna jesen že tlakovala z /jinim listjem Jaz in Tone in Jože in se kdo, kitki>Zii shvo? "Veste, tay-aris [i. slow je zatne najiežja beseda v življenju.^' "Kako. katero, najbolj boleče slovo?" "Ko ni.sem hi! več knup. veste. Tridesetih lel ne mores kar tako odiožiii. Kof nizirgane, pre' poiene smjce! IhkI/cali so mena kadrov.sko. se mi zahval/li. .laz /)a kol da me noge ne nesejo već. " "Res?" *'Ne, vse se mi je v (rennlkih odhajanja sesulo. Stopam pa temnih stoj>nicah, do kapije, fhgled pleše po mladih knttpiJi, opremljenih s čelado in svetilko. Jaz pa vem, kam, domov! V grkt me sti.ska, hočem biiisam. da me ne vidijo. Pogled na khisimico in že .stopim v fřv-
tolms. I)of)i\'nii:e na Kidriče\i da
si olajšam dtuso.'
"Tone. ali je tako slovo sploh
mogoče?"
"í:íh. to Še ni najhuje. Ki?nčno sem doma. '/. družino. Odmaknem se v dnevno. Oči preletijo slike z uniformami in priznanji. Inpt)iem i' meni nekaj poči Me sesuje. Siishmje v grlu se .spro.sit Sem kot ranjena rina, ki rjove. Ni me sram priznali: kdo ve, kako dolgo sern klečal na tleh, pred lemi slikami - in joknl.."
"Tone. kaj te je tako iziirilo?' ".Saj ne Ix^sie nizr tmeli. Rudnik je bil moj drugi dom, rnojazašCiJu, moja najtrdnejša opora v ža ljenju! Mojikamemdi! Ne, nii<oli ne iH)zabim tegar Solze, itidi le, v jutranji zarji me.sta, so sepo.'nàiJe. Stiskamo si roke. Vem, Niže sem knaf>ov.siiv. ki je 1' vsem svojem življenju prikruj.šano za polovico dne\'ne hiči Vem in àuim roko in srce k napa, kise je poslovil od lignita inmdai jev. In šele zdaj dojamem trditve stoterih knafwv. upaht-jenih hutfXA'. kipmvijo: "Ce bi še bil enkrat mlad, hi hotelpomn no postali nič dnigega - kol hiap. " Slovo na Kidričevi ob rastoči zarji in itga.sanju velikdi .svetilnikov, je stisnilo naša srt a. Nato so se odprle vse poti. so \'zleteli golobje in novi ditn je zuîh'el v r.çt'/i tisočerih niansah, /solnih delovnega utripa mesta t^b Paki. Slovo, U'Seda slow je ostala na naši skupni poli. Kot prijemi spominek, poročni prstan, novo rojst\'o, tudi smrt. Vsega legft j)a črneče bilje niki>li ne pozalsL litdi slovesa ne!
■ V. Šmajs
18. teden upokojencev
Povsod tekmovalno, prijateljsko in prijetno
Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je letos izvedta že 18. teden upokojencev. Od ponedeljka do pet' ka so se upokojenci In upokojenke vseh petih društev pomerili v rekreativnih In športnih Igrah, ob zaključku pa je bila v soboto še kulturna prireditev "petje na vasi." Čeprav so tekmovafrje ekipe vse po vrsti zatrjevale, da nI važna zmaga In da je pomembno le sodelovanje In druženje, je biio Športne vneme povsod obilo, prav tako veselja ob pokalih za ekipe In kolajnah za posameznike, zato poglejmo dosežke In uvrstitve,
Streljanje z zrdčno puiko
Bilo je na sircIKCii Mra^a.iiaslupilopa jcScsi tm^kih in ena ženska ekipa: Iri moške in ženska \ikipii so btleiyVi'k.'nja.pt> ena inoSka pa i'/ î^marlncga ob Paki, Skal in Ši>^lanja.Ckipn<5 jc bila naj-vsilcnjska prva ekipa s 5tX) kn^gi, druga in trcija ekipa iz Velenja pasta iiastreljali 456 ozjn'>ma 4iy krognv, pri |vïsaincz-nikih je imeJ najbolj mimomko Marko Bauman (172). drugi jc bil Janko Sme (Í67) in iretji Slane Rck(lfil ); pri ^A'n:skaii pasi»^e na pfťa iri nicsla uvrsiilo Krisiina JeliarJ ( 152). Marica Mopinicki ( 142) in Panika Ra/biirnik ( 125).
Nakcj^jiJiu'lUS-a vŠoSlanju mc jevsrcdt^ zbralo pci ekip, txJ lega iivc i/ Velenja, ya eno so nasiopili iuc^ki in ?en^ko. po ena ekipa pa je prišla iz Soíianja. Smartnega ob Paki in Skal. S 437 piidrLinii keglji so bili najboljši ilaiii prve velenjske ekipe, za malenkost sti s 436 kcglji za<*;lali Sa^tanjíani, irelja pa je bila s 361 pi^driimi keg-Iji mešana ve len jNka ekipa. Me^l p<*»aniezniki je hil najboljši .îo?ç Iršićb, Velenja (133). dfijgi je bil Mirko lludeiizŠ<^žlaiija{I27) in ireiji Janko Moli iz NAilenja (125). NajN4j5euptvkojenkesc> bile Iran« ija/upane(li)7). druga Rezka Hojan ( llil )in ireîjaSonja /gonja-nin seveda vse iz Velenja.
Šah
'lekmi^vanje na íaliovnieaii je bilo v prtíslorih Ît)^iajîjskega dru.^tva, nastopili pa Ma dve velenjski e Id p i. pi>ena i? Sobranja inSmartne-ga ob Paki. za vsako pa so igrali Štirje AahiMl. Figure so najbolje preplavljali igralci prve velenjske ekipe, /u njimi pa se uvrstili flani druge velenjske ekipe. St^iaiïja in Sinartnega ob Paki. med posamezniki je zlato kolajno prejel Siefan (V«r. .<.rchrn<') Borj.'> Brei»ar. bronasto pa Miha Pevnik,
Stféicl po končanem tekmovanju
Balinanje
Na balini^L^u ob letnem ba/enu se je pomerilo 5esi moških in SiiriÀ'nske ekipe. Društvo upokojencev Velenje je imek^ (ri ekipe, po eno pa dra^tva iz SoSlanja. Pesja inŠmartnc^aob Paki: pri ženskih ekipah sla bili dve iz Velenja, poena pa iz S mart nega ob Paki in Pe.vja.
Pri moSkih sla prvi dve nicslloswijiliprva in druga velenjska eki« pa. tretji so bili S<\ítanjř3ni. pri ?enskah pa so bile najboljše upci-kojenke iz Šmarinega ob Paki. druga jc l>ila ekipa iz Pesja, tretja pa druga ekipa Velenja.
Pri blii'anju k balineu st) se na prva iri me.sta pri moSkih uvrstili Franc i^pilek. .Io?e Ocepek in Btijan Le.^nika.VTii iz Velenja, pri ifen-skah pa prva irt mesta (\svojile /.inka PlaniiL^ek iz Siîiartnega ob Paki ter Anica Pirmanšck in .ložica Slcrk, obe iz Velenja.
Boris Brešar, Štefan Cvar in MIha Revnih (z leve)
Ulov rib
v petek so se ob ikiiiskem jezeru zbrali ribiéj. ki jim je strast uje-
Najuspešnejši ekipi sta prejeli prehodni poka/
Kegljanje
berger iz Sniarlnega ob Paki s l,44JXi grami.
Tekmovanje s kroglo na vrvici
Največ up<»ko,lencev in upciki^yenkse je pi>nierik) v kegljanju s krt»-na vrvici v i>marlnem Paki. Nastopilo je namrcC kar enajst moSkih, od lega Sest iz Velenja, in Sest íxn.skih ekip, iri so bile velenjske. Pri upokojencih ekipno so bili s 195 podrumi keglji najbcîljii Skal<!ani. na daig(> mesto se je uvrstila ekipa Pesju (182) in na tretje peta velenjska ekipa (182): trije najboljši posamezniki so bili Janez Bla>ić(Skale).M. Drago/apa^-k(Pcsje) 5.1 in Pavel Kre-tner (Velenje) 53 ptnlnih kegljev. Tudi pri ženskiili je najboljša ekipa priilaizSkal.p^'kdrlûje 169 kegljev. <lrugo in tretje mesto pa so(»vojile up<'>kojcnke Pesja (156) in Sniarlnega ob Paki (151). Se
Najštevilnejša udeležba dosiej spfoh (slika: t p)
najboljše posanjczjiicei Marija Olin<ek 4i<. lerezija Hriber^ek (<ibc iz Skal) 46 úl Marija Kodrun (Velenje) 44.
Tenis
VleU>Snjem leluse je ledjmupc^kojencevprvié pridružila tudi tekmovalna sekcija igralcev tenisa DU Velenje. Na Icniivkih igriščih ob jezeru so bili najboljši trije &>janCrlavać.Sianc Dolancin Stanko Rudolf.
DU Velenje najuspešnejše
Vsa ivkreaiivno-Spt^rtna tekmovanja je izvedla Medobčinska z%'exa društev upokojencev Velenje, za nemoten piïtek pa je skrbel njen športni referent Marko Bauman. Rezuliali in çw<»jena mesta kanejo, da so bili najbolj uspešni upokojcnci iz DU Velenje, kar je gletîe na števih) ćlan<^v tega drui^lva tudi razumljivo.
Petje na vasi
Ý/: p> tradiciji je vsako leto zaključku tedna uptikojencev na vrsti kulturna prireditev'"petje na vasi." Th je bila v soboto v Vinski Gori v tamkajSnji ve^Jnametiski dviiraiii pi^d gesli>m "na.^a pesem nas združuje," Bila je odliCno izvedena, veliko je bilo Število nastopajoči, visoka ludi kakov\*itna raven petja. Pt)ln:i dvi'>rana obiskovalcev in njihovo navdušenje pa sla dokaz- da si takšnih nastopov želijo.
Pevsko druženje je prÍ(X'l Mešani pevski zi^or DU StîSianj zZdr^v-Ijico. Zít tem pa je sledil pozxlravni nagovi^rpredseilnikaDU Velenje Iva Povlia. V iriunicm pro^anm so nastopili: meSani pevski zb<i-ri DU Velenje, pi>d{ulborov Paka in Vijiska Gora. moSka pevska zbora DU Velenje in SoStanj, oktet Konovo, ženski pevski 7>x)rDU Velenje 1er vsakokratne gt'>stje te prireditve, pevke zbtira .îelka iz Slovenj Ciradca.
Progrant so dotlaino popestrili reeiiatorji Vera Ainenič iz Šmart-negaobPaki.Jc.wipBařié iz Velenja in Marija Meža iz Sc^ianja, pt f sebej pa je obiskovalce navduiSil kitarisi Mirko Kralj iz Šentilja. Po konCanem programu sci zu dobrem razpcjloženjc p<v>krbcji d<nHaíi godci i:: Jsmi Vrane i/. Vinskv Cîo/e.
Mcdobímska zveza društev upokojoicev se je vsem nastopajočim in Krajevni skupnosi i Vinska (iora zahvalila z^ stulelovanje in veliko gostoljubnost.
Besedilo in slike: Bogdan Mugerle
Zmagovita velenjska ekipa
Tehtanje ulovljenih rib Jožeta Jurl<a (levo) je bil precej ' nemirno"
ti najveCjo in najtežjo ribo. Po sodnikovem žvižgu so d<îber prijem zaccli preverjali ribiCi iz Smarinegaob Paki. StiSianja. Pes-ja. Skal in dveh velenjskih ekip. Ekipm» so se na prva Lri me.sta uvrstile ekipe Smartnega ob Paki. prva velenjska ekipa m Soi^tanJ. med posamezniki pa je najboljšo vabo pripravil Jože Ju^k<^ iz prve velenjske ekipe, kije skupnem ulovil 4.275 gramov rib, drugo največjo sredo je imel Vlatk'' Ribić iz St^Jlanja s .^.4i)() grami, treiji naj-UNpci5nejAi pa je bil B^^ris Sten-
Po nastopu so zborovodje in recftatorjl v zahvalo prejeli šopke rož