Ljubljanski Skofijski list. ZUet© 1900. V Ijubljani, 1900. Tisk Katoliske Tiskarne v Ljubljani. -*> «e£- WWW» > >r-i ■ --W lMMW» „x.jn.* t-, ; k"‘ , :v.; ^ Mr, - r m ' : - ' ‘ , ff,- I r .• . • - , . V TV*, 7 ... ■■:. • - ’z. . S- i.....;■■■,■.■ , ... • : ■ ■V; 1: '■ r-WY" > *:'■ .. ' ; . . - ► • - ... * . •___V i. *•• - . • f • • : ! 7 . V :■ . • i ; '■ A - -4- ■:.'•• ..' ■! . -7 ' <4 5 V1 : WMM :■ WM MW» B A MM "-J .v.’,' / '■ Z s !- - t . . '-.U g »MML ■ . V - ‘ Ü\i ;Vl Ijppl AMtM .VW- . "' ■ " ■ 1 WD.^tzMK^WDWU>M ff'.- ^ . y ,E • : ■v.: : ' f':/z ..-'WW— . r : y;; I • **-..v.? ■ . . ■»; ■ ... . -f. : f.. . Ä i . UL >*». %<„ ~ . ’ .6_ . ■ . ■ ;vy' WMrMsW . -1 - W*' .Cck .* '• '*<• , . • «• 1" -f •." -' " ) , ' - - v > : : ' . »T j ,* _ 1 . 1 ' •' . ; ;• ' »VA •V 1 * . ' . ,. ; ' Ül SS- S ’:Si| V ' I . • . ■ ‘ v- ■. . - ■ KW Ljubljanski Skofijski list. Leto 1900. V Ljubljani, 1900. Tisk Katoliäke Tiskarne v Ljubljani. l^azalo k XXXV. letniku (1900) ljubljanskega skofijskega lista. (Skupaj 8 stevilk.) Stran Adoratio Ss. Eucharistiae.......................................................................................27 Alienatio bonorum ecclesiasticorum, Breve Aplicum „Quo expeditius“ circa alienationem .... 67 AlojsijeviSöe, na novo vsprejeti gojenci........................................................................86 Anton Bonaventura, dr. Jeglic, knezoskof Ijubljanski p. n. cc. gospodom duhovnikom..............................25 „ „ , naäe romanje v Rim....................................................................59 „ „ , zahvala vernikom......................................................................73 „ „ , konec XIX. in zacetek XX. stoletja.................................................105 „ n Schluss des XIX. und Beginn des XX. Jahrhundertes.....................................105 ß Belgijski podaniki, njih zenitev v Avstriji....................................................................133 Birma in ltanonicna vizitacija.............................................................................39, 73 Bona ecclesiastica, Breve Aplicum „Quo expeditius“ circa alienationem illorum...................................67 c Cerkveni shodi (zegnanja)...................................................................................... 72 D Darovi mili, nabiranje za pogorelce na Poljanah pri Starem trgu.................................................32 Decretum S. Congr. Indulg. et Ss. Reliqu. de regulis ad dignoscendas veras Indulgentias ab apocryphis 33 Drusba tresnosti................................................................................................31 Duhovne oaje za duhovnike.......................................................................................66 Duhovniki umrli, glej umrli duhovniki. E Encyclicae litterae Leonis PP. XIII. de Jesu Christo Redemptore ................................................29 F Facultates tempore Jubilaei, eorum perduratio...................................................................29 Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflichen Gnaden............................................................. 13 Stran Fastenmandat für das Jahr 1900 24 Folia prohibita.................................................................................................29 H Hirtenbrief, Fastenhirtenbrief des Fürstbischofes Antonius Bonaventura......................................... 13 „ über das allerheiligste Herz Jesu.......................................................................50 „ anlässlich der Reichsrathswahlen........................................................................91 „ anlässlich der Jahrhundertwende........................................................................121 I Imetje cerkveno, pristojbinska prostost klavzul politicnih oblastev, zadevajocih prodajo ali obremenitev cerkvenega imetja...........................................................................65 Indulgentiae, Decretum S. Congr. Indulg et 8s. Reliqu. de regulis ad dignoscendas veras Indulgentias ab apocryphis...................................................................................33 Indultum, Schemata indultorum de jejunio et abstinentia in Provincia Goritiensi.................................25 Indultum, anticipandi Matutinum cum Laudibus....................................................................30 J Jejuniiim, Schemata indultorum de jejunio et abstinentia in Provincia Goritiensi................................25 Jubilaeum, perduratio facultatum tempore jubilaei...............................................................29 K Kanonitna visitacija, glej birma. Knjisnice, njih statistika......................................................................................97 Konference pastoralne...........................................................................................28 Kongres, 8. mednarodni zoper alkoholizem.......................................................................106 Konkurzni raspis za zupnije: Brusnice, Javor pri Sostrem, Kresnice, Stara Oselica, Strüge, Smarije, Zasip, 32; Mengeä 40; Dobovec, Kräko 66; Kranj 74; St. Lenart, Skofja Loka, Bla-govica 85; Catez pri Trebnjem, Smihel pri Zuzemberku, Vojsko, Selca 98; Javor pri Sostrem, Javorje pri Litiji, Polom (Ebenthal), Trnovo pri Ilirski Bistrici 106. Konservatorji, c. kr. za Kranjsko...............................................................................40 Kronika Skofijska.................................................................... 32, 40, 66, 74, 85, 98, 134 Kronska vrednost, racunanje po njej ...........................................................................134 Li Leto sveto, kdo more doma dobiti odpustke sv. leta..............................................................37 MaSno vino...................................................................................................... 40 Matice (matrike), poizvedovanje zastran poroke Jakoba Antona Ruttner pl.Grünberg zjozefo Nisslin (Niplin) 31 „ „ raziskavanje po maticah o rojstnih podatkih Josipine Smola........................................84 Musej dijecesanski, prosnja za doneske..........................................................................30 fl Nabiranje milih darov........................................................................................... 32 NamcSdetija, glej §kofijska kronika. Napoved pristojbinskemu namestku zavezanega imetja za VI. desetletje............................................75 Stran Odpustki sv. leta, kdo jih more dobiti doma...........................................................................37 Officium divinum, indultum anticipandi Matutinum cum Laudibus.........................................................30 Orationes imperatae ............................................................................................. 65 74 41 87 107 31 38 12 Pastirski /ist, postni, prem. gosp knezoäkofa................................................................. 2 „ „ o presvetem Srcu Jezusovem .................................................. Pastirski Hst povodom drzavnozborskih volitev....................................... „ „ ob sklepu de vetnajstega stoletja ........................................ Podobice, svete, umetniäke.......................................................... PokopaliSöe, kdaj je cerkveno, kdaj obcinsko............................................... Postna postava za leto 1900 . .................................................... PremcScenja, glej skofljska kronika. Prepoved plesa .......................................................................................... 72 84 Pristojbinski namestek, napoved njemu zavezanega imetja.......................................................75 SemeniSÖe, na novo vsprejeti bogoslovci................................................................86 Shod dekanov.................................................................................. 28, 39. 69 Slovstvo, „Sociale Rundschau“ ........................................................................... Sodalitas sacerdotum Ss. Lordi8 Jesu...................................................................26 Svicarski podaniki, njih zenitev v Avstriji.................................................................. u Umrli duhovniki: Jakob Gruden, Jakob Dolenec, Ivan Pavlic, Franöisek Horvat, dr. Anton Jarc, Janez Zorec, 40; Ivan Knavs, 66; Janez Eder, Anton Meznarec, Ivan Tomazic, Anton Ales, 74; Anton Lenasi. Lovrenc Tic, Francisek Zakrajäek, dr. Francisek Lampe 86; Josip Wrus 98; Rok Mercun, Ivan Vesel, Franciäek Klemenc 134. Ustanova, Ivana Nep. Schlackerja...........................................................................85 Ustanove svetomaSne, 0 njih uravnavi.......................................................................96 V VmeSäenja, glej kronika äkofijska. z Zenitev belgijskih podanikov v Avstriji...................................................................133 „ ävicarskih „ „ „....................................................................... 83 LJUBLJANSKI SKOFIJSKI LIST |B1 pJx Vsebina: 1. Postni pastirski list prem. g. knezoskofa. — 2. Postna postava za leto 1900. — 3. Fastenl>irtenb>ief Seiner füvftbiirfiöflirfjvit Gnaden. — 4. Fasten -inandat sttr das Jahr 1900. — 5. Schemata indultorum de jejunio et abstinentia in Provincia Goritiensi. — 6. P. n. öö. gospodom duhovnikom — 7. Quo-modo agendum cum lectoribus foliorum prohibitorum. — 8. Perduratio facul-tatum tempore jubilaei. — 9. Indultum anticipandi Matutinum cum Laudibus. — 10. Prosnja za tvarne doneske k diecezanskemu muzeju. — 11. Priporoöilo umetniskih svetih podobic — 12. Druzba treznosti. — 13. Zbirka za pogo-relce na Poljanah pri Starem trgu. — 14. Raziskavanje po maticah. — 15. Kon-kurzni razpis. — 16. Skofijska kronika. Anton Bonaventura, po bozji in apostolskega sedeza milosti skof ljubljanski vsem vernikom svoje skofije mir, sreco in hlagoslov v Gospodu nasem Jezusu Kristusu. Zadnje leto devctnajstega stoletja sc hitro naprcj pomika. Hvala Bogu, da ste ga povsod tako lepo zaceli. Povsod ste hiteli, da v za-kramentu sv. pokore operete svoje duse, ter morete o polnoci, koj prvo uro novega leta, pristopiti k mizi Gospodovi, prejeti Jezusa, Zvelicarja svojega, v svoje srce in tako z Njim zdruzeni, pod Njegovim varstvom stopiti v novo leto. Kaj nam bo to leto prineslo ? Cujemo o krvavih vojskah in o pripravah za vojske, cujemo o potresih, povodnjih, boleznih, cujemo o siromastvu in lakoti, cujemo jok, zdiho-vanje, obupovanje. Oh, to je zacetek kazni razzaljenega Boga. Saj nasprotujejo Bogu in Sinu Njegovemu Jezusu Kristusu ne samo posamezni ljudje, ampak tudi ljudstva in drzave, katere ali na-ravnost pospesujejo, ali vsaj dopuscajo, da se govori, pise in dela proti Bogu, proti Odre-seniku, proti cerkvi Jezusovi in njenim na-pravam, proti veri, proti zapovedim bozjim in cerkvenim. Za ljudstva in za drzave ni vecnosti, zato jih mora pravicna kazen bozja doseci v casnosti. Z narodi in z drzavami bomo tudi mi Slovenci trpeli: toda upam, da nas bo Gospod Bog obvaroval najvecjih nesrec, upam, da se bo letos za vse nase zivljenje ozir casnega blagostanja in vecne srece marsikaj storilo in izpeljalo Vam vsem na korist. Karkoli nas veruje v Boga in Sina Njegovega Jezusa Kri-stusa, duhovni in neduhovni, smo se zavzeli, da storimo vse, kar le moremo, da Vas vzdr-Limo in ucvrstimo v vernem, krscanskem zivljenju in da tudi vse razne casne zadeve uravnamo po nacelih sv. evangelija. Trdno upam, da bo Gospod Bog to nase prizadevanje blagoslovil, ako ostanemo vsi zvesti Gospodu Jezusu, kateremu smo se z ociscenim srcem prvo uro tega leta pri pol-nocnici poklonili. Saj ga ni druzega imena, v katerem bi se mogli izvelicati razen Imena Jezusovega, in vedno bodo veljale besede Nje-gove: „iscite najpoprej kraljestvo Bozje in Njegovo pravico, vse drugo se vam bo do-dalo.“ ') Letos bi Vras z vsem svojim delovanjem rad se bolj utrdil v tem misljenju in zivljenju. ') Mat. 6, 33. Tckom leta vam bom govoril o Gospodu Jezusu, o presvetcm Njegovem Srcu in o svcti Njegovi cerkvi, ker tako poducevanje zahte-vajo casovne razmere in zcle nasi poglavarji v Rimu. Danes zacnem z vprasanjem: Kdo je Jezus Kristus? Odgovor naj le se bolj pojasni vaso vero, da je On Sin zivega Boga, pravi Bog, edini nas Zvelicar, ter se moretc te vere vese-lega srca tako okleniti, da vas nobena skus-njava ne bo mogla od nje odvrniti. I. Kdo je Jezus Kristus? Oglejmo si Ga prav tocno, kakor nam Ga opisuje sv. evangelij; oglejmo Njegovo zivljenje, Njegov nauk in Njegova dela, iz katerih nam sije notranji Njegov duh, da vidimo, je-li On samo clovek, ali kaj vec. Kako vzvisen je Njegov nauk! Divno govori o Bogu in Njegovih delih, o Njegovem bitju, o Njegovi ljubezni in pravicnosti; jasno poducuje o vecnosti, o nasi dusi, o vrednosti nasega zivljenja; tocno urejuje svet in kar je na svetu. 0 vsem pa govori tako lahko, tako prepricevalno, tako jednostavno, kakor da kar gleda vecne resnice in notranje zivljenje troedinega Boga. Ljudstvo cuti, da On poducuje vse drugace, kakor navadni ucitelji. In kako globok in dalckosezen je Njegov pogled! On gleda v srca, vidi skrite misli svojih poslusavcev, odkriva pritajene zlobne namere svojih sovraznikov ; dve, tri besede in — ribici zapuscajo vse, pa hodijo za njim, Samaritanka se spreobrne, gresniki se spokord, hinavski farizeji osramote; apostoli mu zatrju-jejo svojo zvestobo. On pa jim povd, da ga bo Juda izdal, Peter zatajil, vsi zapustili. Kaj ne, On gleda v dno srca in duse posamcznikov! Ali On gleda tudi v prihod-njost narodov. Gleda kakor iz dalec, kako Jeruzalem pada, kako so judje premagani, poteptani in po vsem svetu raztreseni; gleda kako uspesno apostoli delujejo, kako se na-rodi izpreobracajo, kako se Njegova cerkev bojuje in siri po vsem svetu in ostane nepremagljiva do konca sveta. Vsa prihodnjost Mu je pred ocmi razgrnjena, On jo kakor ne-posredno gleda. V Njegovem nauku ni nobena beseda prazna, vsaka obrodi prekrasen sad. On rece: blagor ubogim, blagor zalostnim, blagor njim, ki so cistega srca, blagor preganjanimzavolj pra-vice, inglej sadü: tebesede so rodile vseapostole, vse device, vse mucence, vse dobrotnike clo vestva. On uci: dajte cesarju, kar je cesarje-vega in Bogu, kar je Bozjega in glej: dve oblasti poprcj v eni osebi se razdele, in po-stavi se temelj vsemu napredku in izobraze-nosti. On uci moliti: Oce nas, kateri si v nebesih, in glej: poprej nepoznano bratstvo oklepa vse ljudi in narode, rodi se enakost vsch pred Bogom. Kako cudovit je torej duh Jezusov! Cu-dili se bomo pa se bolj, ako Ga poslusamo, kako govori. Neizrekljivo visoke misli v kratkih, priprostih besedah! Tri, stiri besede, jasne, bistre; pa obsegajo vecne postave, temelj ne zakone druzin in drustev, vzroke in zdravila zoper ljudske bolezni, vecne postave neumrljivim dusam! Tak je duh Jezusov. Ivje je slicen vcleum? Zastonj ga isces v vsi preteklosti! Kaj pa se le njegovo srce? Poglejmo nase clovesko srce; Jezusovemu kar nie ni podobno. Mi sicer ljubimo, toda malo : kdo se v ljubezni vsega daruje, kdo hoce dolgo trpeti za ljubljene osebe? Samo Jezus: On ljubi in zrtvuje vse; saj ze koj od rojstva hrepeni po krizu, da iz ljubezni umrje, da tarn Svoje zivljenje, zadnjo kapljico krvi za nas zrtvuje. Ljudje ljubijo malo, pa tudi malo oseb: starise, zeno, moza, otroke, pa se pesdico prijateljev; to je vse. Jezus pa ljubi vse ljudi, za vse enako gori: za velike in male, za bo-gate in revne, za praviene in gresnike, za vse, tudi naj bolj zapuscene; da, On gori za vse stvari. In kako cisto je to srce: ne upam reci, da je angelsko, bilo bi to premalo. On zivi sredi sveta, sedi pri mizi gresnikov, pred no-gami mu lezd nesrecnice, in vendar nihee ne dvomi o popolni njegovi cistosti. Napadali so na Njem vse, samo ne Njegove nebeske cistosti. Da, glejte sijaja, vstvaril si je mnozico src po Svoji podobi, src deviskih, cisto lju-becih kakor On. Kar lepoto Njegovega srca dovede na vrhunec, je to, da hoce in more vsem poma-gati, vse potolaziti, vse resiti, vse osreciti. Ni rnu treba z nami toziti, da moremo tako malo storiti za one, katere ljubimo, ne, On prosi: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obte-zeni in jaz vas bom pozivil. ’) Kdor je zejen, naj pride in pije. Srce Vase naj se ne vznemirja, donasam vam mir, kakrsnega svet nima, mir,2) ki presega vse. O pridite in zalost Vasa se bo spremenila v ve-selje.3) Tako govoriti bi mogli mi sami eni ali drugi osebi. Jezus pa tako govori vsemu svetu ! Kdo je torej Jezus? Ali je res samo clovek, ali se nam ne zdi, da seva iz Njega nekaj bozjega? Pa pojdimo dalje! Poglejmo Njegovo nravno popolnost, pa jo izmerimo, ce je mogoce; toda nobene mere ne dobimo, da bi jo primerjali. O, Jezusova velicina in lepota kar vse ostalo potemni. Pred to lepoto potemne vse cednosti pred njim, pa tudi vse za njim, kar jih je On sam prou-zrocil. Tolika je namrec Njegova lepota, da je premnoge tako prevzela in zavzela, da so jo posnemali. Ze devetnajst vekov stoji v svetu, milijoni si prizadevajo, da bi jo dosegli; ko-likor bolj jo v sebi izrazujejo, toliko lepsi so sami, toda nikdo se ji se z dalec ni priblizal. Mnogi nas s svojo lepoto kar omamijo, ali kaj je lepota njihova proti Jezusovi, se pri-merjati se ji ne more. O, lepota Jezusova pre-seza vso vstvarjeno lepoto; nedosegljiva je, neomejena je. Ravno tako je neomejena njegova oseb nost. Zgodovina nam opisuje mnogo velikih moz; toda vsak je moz svojega naroda, svo-jega casa; vidi sc mu, da je Ork, ali Rimec, ali Jud, ali Lah, ali Anglez, ali Nemec. Toda ■) Mat. 11, 28. *) Jan. 14, 27. ') Jan. 16, 20. Jezus? Kaj pa je On po Svoji osebnosti? Po krvi je iz rodu Judovega; po znacaju Svojem pa ni Hebrejec, On ni Ork, On ni moz sta-rega, ni moz novega casa. Kaj pa je? On je clovek, v Njem je popolna, cista cloveska natura. Zato je pa tudi uzor vsem; vsi naj ga posnemajo: otrok, dcklic, mladenic, moz, zena, starec; vsi stanovi naj iscejo pri Njem pomoci in tolazbe: bogatin in berac, kralj na prestolu in gresnik v zaporu; Jezus je za vse: za Orka, ceprav ni negoval modroslovja, za Rimca, ceprav ni pridobival vojskä, za divjaka in zä omikanca, ceprav si njihovi nazori in obicaji kar nie niso podobni; Jezusu se klanja Indijan v Ameriki, Zamorec v Afriki, prebivavec In-dijc, in ker se mu klanja, si osvoji tako eiste, vzvisene cednosti, kakor da je sredi Rima. Tako splosna je Jezusova osebnost, da je za vse; vsi jo lahko posnemajo, toda nihee je ne doseze. Kaj pa se le Njegovo delo; tudi temu ni nobene meje nikjer in nikdar, nihee Ga ne prekosi. Clovestvo hiti naprej; na potu po-zdravlja svoje velikane, toda kmalu jih prehiti, niso vec zanje. Platon ni vec za nas. Ciceron nam ne zadostuje. Neuton je zaostal, Koper-nika so davno prekosili: toda Jezusa? Sam brezbozni Renan pravi, da se Jezus nikoli prekositi ne more in se ne bo; in neverni Amerikanec Parker vprasa: „ali se je duh zivec v Jezusu do sedaj izcrpil, popolnoma osvojil in razumel? in odgovori: o ne, ni ga cloveka, ni ga veka, ki bi bil prekosil ali izcrpil Jezusa, On je neizcrpljen in neizcrpljiv." Clovestvo napreduje, Jezusovo delo pa se pokazuje v vedno novi svetlobi, novi popol-nosti, novi rodovitnosti. Za vsak nov razvitek, za vsako novo potrebo najdemo pri Jezusu v Njegovem delu in nauku novo luc, novo pomoc, novo zdravilo, kakor da je imel vse pred oemi in za vse ze naprej poskrbel. Duh Jezusov prekosi torej vsak cloveski razum; da, ne samo prekosi ga, ampak toliko je nad njim, da cloveski duh Njegovemu kar nie podoben ni. On obsega to, kar je za nas nedosegljivo, nepristopno. Mislim one nauke, l* katcrc imenujemo svctc skrivnosti. Zdc se nam temne, ali nam vse pojasnjujejo. Trdilo sc je, da so protirazumne, n. pr. sv. Trojstvo, vclo-vecenje, sv. Rcsnje Telo; toda najvecji modri-jani so rckli, da jim sicer ne pridejo do dna, da jim v sebi niso jasne, ali da v njihovi luci gledajo in spoznavajo vse ostalo. Velikani v vcdnosti so vcasih temni, ali niso nedoseg-ljivi, tudi drugi sc morejo popeti na visine, na katcrih so oni, toda nihce ne more polc-teti do onih visin, na katcrc se je dvignil Gospod Jezus in iz katcrih, ceprav jih noben cloveski um ne more gledati, vendarle raz-svetljujc vse. On je kakor solnce: kdo more v solnce gledati, ali vendar vidimo njegove zarke, ki vse razsvetljujcjo in obsevajoci po-Icpsavajo. Ze te poteze Jezusove osebnosti so vzbu-jale vsem, ki so jih proucavali, nehote misel, da On ni samo clovek. Sam Rousseau je ves zacuden rekel: ,,ako zivljenje in smrt Sokratova pokazuje modrijana, zivljenje in smrt Jczusova pokazujc Boga.“ Napoleon trdi: „Poznam clo-veka, a recem vam, Jezus ni samo clovek.“ Tudi veri sovrazni Amerikanec Parker pri-znava: „Jezus izliva okoli sebc novo luc, svetlo kot dan, vzviseno kot nebo, resnieno kot Bog. Modrijane, pesnike, preroke, rabine, vse On presega. In vendar v Nazaretu ni bilo nobene sole, nobenega poduka. Da, v mladem mozu je Bog!“ Glejte, kam smo dospeli. Kdor Jezusovo zivljenje res proucava, prijatelj ali sovraznik, cudi sc zmiraj bolj in bolj, kako je eist brez madeza, kako nravno popoln, kako prekrasen, diven znacaj; da, vsakdo si ze po tem nehote stavi vprasanje, ali je res samo clovek? II. Nam to se ne zadostuje; s polovicno svet-lobo se ne moremo zadovoljiti; ako je Jezus Bog, naj nam da boljih dokazov, mora nas tako prepricati, da kar nie dvomiti ne moremo. Pokaze naj bozja dcla, bozjo svetost. Pokazal je oboje. On samo hoce in zapovö in glejte: slcpi spregledajo, gluhi sliäijo, nemi govore, hrömi hodijo, mrtvi vstajajo, valovi morski sc umird; vse to se godi pogostokrat, pri belem dnevu, pred velikimi mnozicami, v sredi zvitih 80-vraznikov. Mogli bi pregledavati resnienost teh cudezev, toda pustimo to, pa si bolj na-tanko oglejmo nacin teh cudeznih del, ker tudi od tod nam bo odsevalo bozanstvo Jezusovo. Poprasuje se: od kod Jezusov uspeh? zakaj vse ljudstvo za njim dere? Odgovarja se: radi cudezev, kateri so dokazovali Njegovo moc nad prirodo. Toda ta odgovor je po-manjkljiv. Cudezi sami po sebi bi bili ljudi bolj odbijali, kakor pa pridobivali. Po cudezih vidimo mnozicc prestrasene. Gerazeni Ga kar naravnost prosijo, naj gre proc od njih, sc Peter klice Gospodu, naj gre od njega. Da, cudezi sami po sebi bi bili Njegovo delo po-kopali, ker vsakdo sc trese pred silno moejo, ki bi ga mogla streti, mogla zdrobiti in za to bezi pred njo. Toda Jezus ni dclal cudezev kadarkoli, ampak je cudezno Svojo mocneizreceno omejil. Priscl je ozdravljat, kar je bilo bolno, zivljenje dajat, ne pa pokoncavat; za to je odlocil, da hoce z cudezi samo koristiti, ne pa skodo-vati, in to koristiti ne sebi, marvec drugi m. To prepricanje je med ljudmi zavladalo; vsaj vidimo, da se Ga kar nie ne boje, da Mu nasprotujejo, da Ga preganjajo, da Ga vja-mejo, da Ga unieijo in krizajo, ce tudi vedö, da ima moc, ter bi jih prav lahko unicil, sebc pa osvododil. Kadar pa vidi nadloge ljudi, ne more se zdrzati, cudeze v njihovo korist kar kopici; sree Njegovo ljubi, zato pomaga. Zato se gnete vse okoli Njega. Kako ganljive so besede onc zene, ki je rekla: „ce se le roba Njegove obleke dotaknem, zdrava bom.“ Jczusa vidimo ginjenega, vidimo Ga, da solze toci, tako pri Jajru, pri mladcnicu iz Najma, pri grobu La-zarjevem: ginjen, solzan zapove, in smrt mora plen svoj nazaj dati. Vse to pa dela tako mir-nega duha in tako lahko, kakor da so Mu navadna dela. Toda On ni zadovoljen, da ozdravlja telesa, On gre dalje, On gleda duse; da, odresenik hoce biti in sicer, odresenik ncumrljivih dus. Skozi telcsne slabosti gleda dusne bolezni in te hoce odstraniti. Zato pred cudeznim delom skusa, da spodbudi dusne moci, naj se Ga oklenejo. On vprasuje: „ali verujes?" „hoces li ozdravljen biti?“ „o ko bi mogli verovati!" In se le po tem, ko je dusa vsaj zacela po-skusati, da se obrne k Njemu, se le po tem stori cudez. In kako nezno postopa, da nikogar ne poniza, nikogar ne osramoti, nikogar pregreh ljudstvu ne odkrije, akoprav jih v dusi gleda. Samo v toliko namigne, da bolnika poduci, ne pa izda. „Pojdi v miru in ne gresi vec!... „veliko grehov ti je odpuscenih, ker si mnogo ljubila“; tako nezno, tako prizanesljivo, tako izbrano zna govoriti. Ni cuda, da se okoli Njega gnetejo vsi, ki so okusili Njegovo do-broto, bolniki, katere je ozdravil, gobovi, ka-tere je ocistil, obsedeni, katere je resil, gres-niki in gresnice, katere je izkopal iz pregreh, a jih vendar ni osramoti!. Vprasamo, ali se v tem omejevanju in v takem nesebicnem vpotrebljevanju cudotvorne moci ne pokazuje nekaj bozanskega? Izgubila je ta nadnaravna moc svojo strahovitost, nekaj posebno milega, privabljivega ima na sebi, za to pridobiva srca, ne odbija jih. Ljubezen, nesebicnost, rahlocutnost Srca Jezusovega, ki se je v uporabi cudotvorne moci razodevala, pridobila Mu je svet, izpricevala pa tudi bo-zansko Njegovo svetost. Da poglejmo se Njegovo svetost. Sloveci Paskal jo je premisljeval in ves zamaknjen je vzkliknil: „Jezus je bil krotak, blag, potrpez-ljiv, svet, da, svet kakor Bog, strasen vragu, brez najmanjega madeza. 0, kako velik in cu dezno vzviäen je v oceh srca in v oceh onih, ki poznajo modrost!“ In res, karkoli smo do sedaj o Jezusu culi, vse se izgubi pred svet-lobo Jezusove svetosti. Sv. Janez evangelist pise: „kdor misli, da je brez greha, samega sebe goljufa.“') Sv. Pavel trdi sam o sebi, da je gresnik, vdan pod greh, da nima nie dobrega na sebi. Tako govorö najbolji ljudje, najvecji svetniki; vsi objoku-jejo svoje grehe in prav to ponizno kesanje ') Rom. 7. 14. je temclj njihove svetosti. Ko bi kdo od njih zacel trditi, da je brez greha, da je svet, ali ne bi v tistem hipu izgubil blisca svetniskega? Samo eno edino izjemo imamo. Eden je, ki je v svojem casu trdil: „jaz sem svet!; kdo od vas me more prepricati greha ?“ Eden je, ki je v resnici ves eist, sama poniznost, najbolj bistrega in globokega pogleda, ki je zaklical: ,,bodite sveti, kakor sem jaz svet!" in vendar ni izgubil blisca svetosti. On povsod greh sovrazi, hoce, naj vsi ljudje svoje grehe objokujejo, naj pokoro delajo; zdi se, da ga edino greh pece, vsaj govori: „pojdi v miru, ne gresi vec; tvoji grehi so ti odpusceni!“ vendar pa nikoli ne pokaze, da bi tudi za se pokore in odpuscenja potreboval. Nikoli ne trka na svoje prsi, nikoli se ne kesa za svoj greh, ne v Getzemanu, ne na Kalvariji, nikoli ne obzaluje ni ene besedice, ni ene misli, ni enega dejanja. Ucence uci moliti: „vi, ko bote molili, recite: odpusti nam nase dolge“. On sam nikoli tako ne moli. On. ki je clovek kakor mi, ki dela, trpi, umrje kot clovek, da, On, ki je skusan kakor clovek, ki je v sredi gresnikov in grehov, ki sovrazi greh in zeli vse ljudi od greha re§iti, On nikdar in nikoli ne misli nase, da bi bil tudi sam pokore, kesanja, odresenja potreben. 0 tej popolni svetosti so prepricani prav vsi, ki so z Njim; da, kolikor bolj z Njim obeujejo, kolikor bolj Ga poznavajo, toliko bolj se cudijo brezmadezni Njegovi svetosti. Tako prijatelji, pa tudi neprijatelji. Sovrazniki nanj pazijo, le malo naj se Mu spodtakne, izgubljen je; ali nobene slabosti ne opazijo na Njem; zmiraj miren, krotak, blag jih poprasuje: „kdo iz med vas me more o grehu prepricati?“ tako vprasati, pa se sovraznike, si pac nihee ne upa. Jezus to stori, sovrazniki pa molcä. Toda ne samo sovraznikom, ampak vsemu clovestvu stavi Jezus isto vprasanje, da, na popolno, brezmadezno svojo svetost po stavi On svojo cerkev. Ko bi kedaj v zivljenju Jezusovem nasli le eno samo goljufijo, nasli en sam greh, da, eno samo napako, kakrsnih ima na tisoce vsak clovek: cerkev bi padla, unicena bi bila; od mogocne zgradbe, na kateri je tekom stoletij v solncu svetosti Jezu-sove pognalo toliko divnih cednosti, od te zgradbe ne bi nie ostalo. Prav to, da je Jezus svoje delo postavil na brezmadezno Svojo svetost, Ga odlikuje in neizmerno povelicuje nad vse velike möze vseh casov in vekov. Stopimo se korak dalje. Jezusa ne odlikuje samo cistost od vsakega najmanjsega pregreska, ampak krase Ga tudi vse cednosti. Da, vse cednosti opazamo v Njegovi dusi in sicer prekrasno razvite v najvecji, nadcloveski popolnosti; vidimo vse cednosti in sicer v najlepsem soglasju, tudi one, ki si dozdevno nasprotujejo. Kdo je bil strozji od Jezusa, pa tudi kdo neznejsi ? Kdo je bolj spoznal notranjo svojo vrednost, in vendar kdo je poniznejsi od Njega? Da, prav ta, rahlocutna in pregloboka poniznost z zavestjo nepopis-ljivega, ker bozanskega velicanstva je najbolj cudezen znak cudeznega znacaja Jezusovega. Obcudujemo Njegovo nedolznost in cistost, zraven pa gledamo najvecjo pokoro; nihee ni slabosti in nizkosti cloveske bolje spoznal, pa vkljub temu nihee ni ljudi bolj ljubil, manj zaniceval, vec od njih pricakoval, kakor On. In vsa skupna in skladna cednost na naj-visjem vrhuncu, kamor Mu nikdo slediti ne more, je zanj tako lahka, tako naravna; giblje se v njej kakor v Svojem zivlju. Ker se pa cednost se le v bolecinah poskusi, tudi On trpi in koliko! On uci: „Blagor ubogim!“ in glej Ga pribitega na krizu, golega v najvecjem siromastvu, toda jasnega, mirnega obraza. On uci: „Blagor krotkim!“ in glej Ga, kako je k stebru privezan, kako Ga bicajo, s trnjem kronajo, pljujejo, zasramujejo, pa On ne tozi, On je miren. On uci: „Blagor usmiljenim!" in glej, ko Ga Juda izda, Peter zataji, vojak opljuje, On ima zanje samo en pogled, samo eno besedo, samo eno molitev, namrec besedo odpuscenja in ljubezni. On uci: „Blagor jim, ki trpe preganjanje zavoljo pravienosti" in glej, ko je za svet dal vse: Svoje telo, Svojo kri, Svoje sree, Svoje zivljenje, On poskakuje veselja in radosti. Mi spostujemo one, ki nase pozabijo, da se samo za bliznjega zrtvujejo; spostujemo one, ki so pozabljeni od onih, katere so ljubili; toda da oni, katere je kdo ljubil, njega sovrazijo, preganjajo, on pa vendar le za nje zrtvuje vse, kar ima na dusi in telesu in to v najvecjem trpljenju, v najsramotnejsi smrti, da nehvaleznike odresi in osreci, kaj veejega in visjega na zemlji ni mogoce. Lju-bezen Jezusova na krizu, kjer umira za nehvaleznike, za preganjavee, za besne Svoje so-vraznike, to je vrhunec nravne lepote in cednosti. Kaj je Sokratova smrt prispodob-ljena z njo! Sedaj se bolje razumem besedo istega Rousseau-a: „ako zivljenje in smrt Sokratova pokazuje modrijana, zivljenje in smrt Jezusova pokazuje Boga.“ Tem nedosegljivim cednostim se cudim; vedeti pa zelim, od kod prihajajo, od kod izvi-rajo. In ce grem v notranjo st Jezusovo, kaj tarn najdem? Rekel bi, da v globini Svoje duse ima skrivnega gosta, ki ga nikoli ne zapusti; z njim se zaupljivo razgovarja, njegovo drugim skrito lice On gleda; vcasih spregovori in pove odlomek skrivnostnega razgovarjanja v dnu duse. Pri grobu Lazar-jevem pravi: „Vedel sem, da me vselej uslisis.“ V Getzemanu moli: „Ako je mogoce, naj gre ta kelih od mene, toda ne kakor jaz hocem, ampak kakor ti hoces!" In na krizu: „Zakaj si me zapustil ?" Kdo je ta, katerega ljubi, s katerim se zaupno razgovarja, s katerim je v naj neznejsi zvezi, kakor sam povd: „On in jaz sva eno“. On nam te skrivnosti ne prikriva, saj ocitno pravi: „Moj Oce mene ljubi, kakor Oce mene pozna, tudi jaz Njega poznam... Besede, katere sem Vam govoril.. od Oceta sem se jih naucil.. moja hrana je spolnjevati voljo Ocetovo ... jaz in Oce sva eno. “ Ali kakov je odnosaj Jezusov do Njego-vega Oceta, kaka zveza ? Ali samo taka, kakor je med nami in Bogom, le popolnejsa, le tesnejsa? Ali je drugaena? Kdo nam bo to povedal, ako ne On sam ? Mi slutimo, nam se dozdeva, mi kakor skozi temo nejasno vidimo, toda dalje oko ne more prodreti. Je li tukaj Bog, kdo ve? 0 Jezus, povej nam Ti sam, kaj si Ti? Ali si samo svetnik, pravicen, clovek z Bogom tesnejc, nezneje zdruzen, kakor pa mi? Ali si kaj druzega, kaj vcc? 0 govori; prosimo Te, govori! Srce nase je pri-pravljeno. III. Res, Jezus odgovarja. Imenuje se pogo-stokrat sina clovekovega, pa tudi kar narav-nost Sina Bozjega, edinorojencga, rojenega od Oceta od vekomaj. „Sin Bozji" Ga imenujejo od vseh strani, On se temu ne protivi. Peter ga moli rekoc: „Ti si Kristus, Sin zivega Boga.“') Marta spricuje: „Verujem, da si Kristus, Sin zivega Boga, ki si prisel na ta svet!“2) Tomaz se dotakne Njegovih ran in spozna: „Moj Gospod in moj Bog.“3) ln ko je zapovedal morju, pa se je hipoma poleglo, vzkliknili so vsi apo-stoli: „Zares, Ti si Sin Bozji.“4) Kaj pa Jezus na to odgovori ? Ali se ne razzalosti, da se presveto Ime Bozje daje siromasni stvari ? Kako sta se tri leta pozneje zgrozila sv. Pavel in Barnaba, ko jih je ljud-stvo hotelo po Bozje castiti; kako je sv. Janez Krstnik veckrat trdil, da ni Kristus. Toda Jezus? Vsi Ga imenujejo Sina Bozjega, On pa, ki je tako ponizen in svet in previden, On to dopusca. Pa kaj pravim: dopusca? Ne, On pristeva blazenim vse, ki Ga tako imenujejo, deli jim nagrade. „Blazen si“, rece Petru, „ker tega ti ni razodelo meso in kri, ampak Oce moj, ki je v nebesih; zato ti recem; Ti si skala in na to skalo bom sezidal cerkev svojo.“ 5) Jezus gre se dalje; one, katere hoce ozdra-viti, kar naravnost izziva, naj Ga imenujejo Sina Bozjega. Ko ozdravi sleporojenega, ga vprasa: „Ali verujes v Sina Bozjega?“ Ozdrav-ljeni Ga pogleda in odgovori: „Kdo je, da v Njega verujem ?“ Jezus reöe: „Ti si ga videl, in to je On, ki s teboj govori.“ Ozdravljeni pade predenj na kolena in Ga moli.“ c) Kaj hocete vec? Ako Jezus ni pravi Bog, je izzval sleporojenega naravnost k bogokletstvu. ’) Mat. 16, 13-17. a) Jan. 21, 27. s) Jan. 20, 28. 4) Mat. 14, 25. °) Mat. 16, 13-17. *) Jan. 9, 36—41. Nikar pa ne mislite, da se je i men oval Sina Bozjega, kakor se moremo imenovati tudi mi, ki smo posinovljeni od Boga; ne, On kar naravnost trdi, da je edinorojeni Sin Bozji. Kaj je govoril Nikodemu? „Bog je svet tako ljubil, da je ^anj dal edinorojenega Sina Svojega.“1) In kar je povedal Nikodemu skrivno po noci, je oznanjeval javno in navadno v Jeru-zalemu. Jezus je trdil, da je Sin Bozji, da je od vekomaj, istega bitja z Ocetom; Judje so se za to togotili, pobirali so kamene, da Ga s kameni pobijejo. Jezus jih vprasa: „Storil sem Vam mnogo dobrih del, zavoljo katerega me hocete kamenati ?“ Oni Mu odgovore: „Ne kamenamo Te zavoljo kakega dobrega dela, ampak zavoljo bogokletstva, ker se delas Boga, ko si vendar le clovek.“ 2) Vlecejo Ga pred sodisca. Med razburjenim narodom v ocigled smrti On Svoje trditve ne preklice. Recejo Mu: „Ako si Kristus, povej nam!“ On odgovori: „Ce vam tudi povem, ne bote mi verjeli.“ Oni odvrnejo: „Ti si torej Sin Bozji?“ On rece: „Da, jaz sem.“3) Velikemu duhovnu to ni dovolj. Slovesno Ga zakolne in rece: „Zarotim Te pri zivem Bogu, povej nam, ali si Kristus, Sin Bozji ? Jezus priseze in rece: da, jaz sem.“4) Odvedejo Ga k Pilatu. Kako Ga tozijo? „Mi imamo postavo in po tej postavi mora umreti, ker se je delal Sina Bozjega.“ 5) Narod je vzrok smrti dobro razumel, zato Ga se na krizu viseeega in umirajoeega psuje in vpije: „Ako si Sin Bozji, stopi s kriza!“ •’) Jezus se torej imenuje Sina Bozjega, On hvali in poplacuje one, ki Ga Sina Bozjega imenujejo, za to trditev On slovesno priseza in umrje na krizu. Kako nas mora ta trditev pretresti, ako pomislimo, iz kako plemenitega srea prihaja, kako vzvisen duh jo izgovarja, v kako cisti, brezmadezni, sveti dusi se je rodila. In ta trditev bi ne bila resniena? ') Jan. 3, 16. 2) Jan. 10, 24—39. *) Luk. 12, 67. 4) Mat. 16, 64. si Jan. 29, 4. 5. 6) Mat. 27, 40 Kaj? Najmodrcjsi, najboljsi najsvetejsi vseh ljudi bi bil najhudobnejsi! Najponiznejsi in najcednejsi bi bil najprevzetnejsi! Najuzornejsi clovek, v katerem je clo veska natura vvsi popol-nosti, On naj bi bil najbolj bolan od vseh! Da, strasno bolan, ako je samo clovek, pa tako jasno, tako odlocno, s tolikim povdarkom, zmiraj in povsod, tudi v ocigled smrti trdi, da je vecni Bog! In vendar, trditev, ki bi nas razdrazila, ko bi jo kdorkoli izustil, od katere bi se zgrazale najbolj plemenite duse, katere si se nikdo ni drznil izreci, ta trditev, kako naravna se nam zdi iz Njegovih ust, kako naravna in sama ob sebi umevna se zdi tudi Njemu samcmu! Vsaj se oslanja na presveto zivljenje na izredno cudovita dela, da se tudi oni, ki nocejo vanj verovati, ne drznejo, ob-toziti Ga goljutije ali napuhnjenosti ali casti-lakomnosti. IV. Ne prestrasimo se, preiskujmo se dalje. On ne trdi samo, da je Bog, On zahteva za sebe tudi vse pravice, vsa poklonstva, ki se morajo skazovati Bogu. Posebno ljubezen zahteva On za sebe, ljubezen veliko, vse-stransko in heroicno; zraven si pa tudi pre-rokuje silno sovrastvo od ljudi, sovrastvo veliko kakor ljubezen. In kar je rekel, zgodilo se je. Svet Ga ljubi in sovrazi, moli Ga in zanicuje, ljubezen presega vse meje, pa tudi sovrastvo ne pozna nobene mere. Poglejmo se to, da nam bo se bolj razvidno bozanstvo Njegovo. Najpoprej zahteva Jezus, da Ga morajo ljubiti vsi. 0, kako nam je tezko pridobiti si ljubezen nekaterih! Kako bi upali samo po-misliti na ljubezen vseh! Pa tudi nihce na to ni pomislil, tudi ne utemeljitelji novih ver. No, kar se tice ljubezni, srce nase je kmalu zadovoljno: ljubezen v druzini in se nekoliko izbranih prijateljev, zadostuje. Slave, srece, vednosti ni cloveku nikdar dosti, dosti pa mu je kapljica ljubezni. Kdo sc torej ne bi cudil Jezusu, ki zahteva ljubezen vseh. Pa to Mu se ne zadostuje. On hocc, da Ga moramo ljubiti nad vse; On zahteva lju- bezen nad vse mocno, nad vse pozrtvovalno, ljubezen, za katero se mora zrtvovati vzivanje, zrtvovati isto zivljenje. Da, On zahteva od vseh ljubezen, pred katero se mora vsaka druga ljubezen skriti. Cuj, kaj govori: „kdor ljubi oceta ali matcr bolj kakor mene, ni mene vreden; kdor ljubi hcer ali sina bolj kakor mene, ni mene vreden.“ Ali je to mogoce? Zahtevati tako ljubezen, se pravi, vse od sebe odbiti. In ako bi kak clovek tako ljubezen dosegel, bi bilo to kar gnjusobno, saj je za cloveka nad sta-risi, nad otroki, nad soprogom samo Bog, samo Bog more toliko ljubezen za sebe zahtevati — in zahteva jo Jezus! Jezus torej zahteva, da Ga morajo ljubiti vsi in siccr nad vse; prerokuje pa, da bo to jako, nad vse veliko, tako nemogoco ljubezen dosegel ne za zivljenja, ampak po smrti. Kaj, ali je to mogoce? Dokler zivi, ne ljubijo Ga, ljubili Ga pa bodo, ko umrje! Dokler je zivel, so Ga zapustili ucenci in apostoli, Juda Ga je izdal, Peter Ga zatajil, ljudstvo Ga je zahtevalo v strasno smrt: sedaj pa govori, da vsestransko, vseobsezno in nad vse veliko ljubezen bo dosegel po smrti, ko Ga vec ne bo, ko ne bo delil dobrot, ko ne bo delal cudezev, ko ne bo mogel tako ljubeznjivo govoriti in k sebi vabiti. Ali ne pozna ljudi ? Dokler nas vidijo, nas se nekoliko ljubijo, toda ko cloveka zakrije grob, ko se izgubi ljudem izpred oci, hitro nanj pozabijo. 0 le prekratko traja ljubezen! Sedaj pa mislite, da Ga bodo ljubili po smrti, ko si ni mogel src pridobiti ziv? Ne to ni mogoce, to je sanjarija! Ali vendar, glej, uspeh preseza vse, kar se je le moglo pricakovati. Komaj je umrl, ze se na grobu vzbuja ljubezen. Njegov kriz se objema in poljublja. Mozki in zenske, stari in mladi so, rekel bi, strastno zavzeti za Je-zusa in klicejo: kdo nas bo locil od ljubezni do Jezusa? Ali lakota, zeja, preganjanje? Ne, nie nas od ljubezni do Njega lociti ne more! Leta potekajo, stoletja odhajajo: cas, ki udusi vsako cuvstvo, ne more udusiti ljubezni do Jezusa, ne, ta vedno raste; se prekueije je niso mogle ugasiti. Res, Evropa se je na razne kose raztrgala, samo ljubezen do Jezusa jo se v edinstvo veze. Focij je grsko cesar-stvo odtrgal od Rima, toda iz src iztocnjakov ni mogel iztrgati ljubezni do Jezusa. Henrik VIII. je odtrgal od Rima angleski narod, toda Jezusa narod se pozna, ljubi, moli. Luter je nemski narod odtrgal od jedinstva katoliskega, toda ljubezni do Jezusa ni mogel ugasniti. In kaj je storil prekucijski francoski duh tekom 19. stoletja po vsej Evropi, da bi tudi zadnji sied krscanstva med nami iztrebil, toda ali je to dosegel? Ne, Jezus se v Evropi ljubi, Jezus se v nasi skotiji ljubi: o, kaj ne, ta ljubezen do Jezusa raste in zmiraj bolj plamti v srcih nasih. Sam brezbozni Renan mora priznati: „Jezus se sedaj tisockrat bolj ljubi, kakor pa za zivljenja Svojega.“ Toda, ali se Jezus res toliko ljubi, ko-likor je zahteval ? Ali je ta ljubezen nad vse mocna, ali je pripravljena zrtvovati vse, tudi zivljenje ? Veselo vzkliknemo: da, tako se ljubi. Poglejte v samostane, kjer najdete toliko mladih devic v cvetu zivljenja, toliko mladenicev zdravih in darovitih; poprasajte jih, zakaj so zapustili svet in vse njegove sladkosti, pa se zaprli v samostan, da tarn zivd v siromastvu, v vednem devistvu, v popolni pokornosti? Zakaj so zapustili svet, da v redovniskem stanu sluzijo bolnikom, strezejo zblaznelim, vodijo kaznovance, oznanjujejo besedo Bozjo, se mucijo noc in dan po misijonih, stavijo v nevarnost svoje zdravje in pogostokrat v cvetu zivljenja umirajo? Kaj Vam bodo vsi odgo-vorili? Mi ljubimo Jezusa, zanj zrtvujemo vse! Ta ljubezen je ustvarila device, ustvarila mu-cence, ustvarila apostole. Toda ta ljubezen je storila in ustvarja se vec. Trpeti in umreti ni se vrhunec ljubezni, pac pa je vrhunec ljubezni dati v smrt in vi-deti umirati one, katere ljubimo. Tako bi se mati popela na vrhunec ljubezni, ko bi Jezusu v smrt darovala ne sebe, ampak otroka svojega. Tudi to je dosegla ljubezen do Jezusa in se sedaj doseza. Oh, koliko krscanskih mater govori svojemu ljubljenemu otroku: „ljubim te, ali zelirn, da poprej umrjes, kakor pa da Jezusa izdas.“ In ali ne poznamo mater, ki so spremljale na kraj muk svoje otroke, ter jih osrcevale, naj le trpe in umrjejo za Jezusa, naj Ga ne izdajo. O, srce mi je cudno ginjeno in vprasam: kdo je ta, ki je v malern judovskem mestecu rekel, da zahteva ljubezen od vseh, ljubezen nad vse in ki je res dosegel tako ljubezen, pred katero se vsaka druga kar izgubi ? Kdo je ta? Kdo bi se upal trditi, da je On samo clovek ? Veliki Napoleon je osamljen na otoku Sv. Helene to premisljeval, ter ves pretresen, in cudec se rekel: „Jezus Kristus hoce, da ga ljudje ljubijo; On hoce nekaj, kar se posebno tezko doseze, za kar desto brezuspesno mo-drijan prosi nekatere prijatelje, oce svoje otroke, moz svojo zeno, brat svojega brata, to je ljubece srce; On pa zahteva in dobi: od tod jaz sklepam na Njegovo bozanstvo . . . Da, Kristus govori in narodi se Ga oklepajo z naj bolj tesnimi vezmi... On uziga plamene ljubezni, ki ugasa sebicno ljubezen, ki je nad vse druge ljubezni... na to veckrat mislim, temu se zmiraj bolj in bolj cudim in to mi nepobitno dokazuje bozanstvo Je-zusovo.“ Se bolj cudno je pa sovrastvo, katero si je Jezus prerokoval in katero se je tekom stoletij uresnicevalo, ter se uresnicuje se dan-danes. 0 sebi je Jezus rekel, da Ga bodo sovrazili, apostolom in njihovim naslednikom je pravil, da jih bodo sovrazili, o nauku Svojem je trdil, da ga bodo sovrazili, o krizu je prerokoval, da Ga bodo sovrazili in sicer vse to do besnosti vse case do konca sveta. To se je godilo, godi se danes pred nasimi ocmi, godi tudi v nasi slovenski zemlji. Cudno! In to sovrastvo divja edino zoper Jezusa, Njegove vernike in Njegovo delo. Tudi drugi so se sovrazili, toda samo za kratek cas, samo do groba, potem so se pozabili, sovrastvo je prenehalo. Zakaj pa Jezusa sovrazijo, tako besno sovrazijo? Ali zavoljo Njegove postave in Nje-govega obnasanja? O ne, vsaj je bil najlepsi, najljubeznjivsi, najmilejsi od vseh cloveskih otrok! Ali zarad Njegovega nauka ? 0 ne, saj se noben nauk ne more prispodabljati lepoti, svetlobi, resnicnosti in milini nauka Jezuso-vega! Zakaj se torej tako besno sovrazi? Ti odgovoris, da sovrazis laz in goljufijo in zato sovrazi§ Jezusa, ker je po Njem zavladala v svetu zamamljiva laz in goljufija, ter vlada ze devetnajst vekov. Ako si o tem preprican, da je Jezus laznik in goljuf, je opraviceno tvoje sovrastvo. Toda, dvomim, da bi bil ti o tem v dnu duse svoje preprican. Zakaj dvomim ? Poglej devet najst preteklih stoletij, ali ne vidis klecati pred Jezusom moz najbolj ucenih, moz veli-kanov, ki so znali misliti in preiskovati, pa so se pred Jezusom kot Bogom ponizali v prah in zanj tudi mnogo zrtvovali s prema-govanjem sebe samega. Da, v tem se razli-kujejo oni, ki verujejo, od onih, ki ne veru jejo; prvi prinasajo veri zrtve in premago-vanje, drugi jih ne prinasajo. Pa, naj ti bo, Jezus je navaden goljuf. Po tem je opraviceno sovrastvo, nespametna pa ljubezen do Jezusa. Zato bo pa tudi sovrastvo, ki je opraviceno, rodovitno, prerodilo bo svet, prenovilo ljudi in drustvo. Ako je namrec tekom devetnajst stoletij toliko dosegla nespametna, neopravicena ljubezen do Jezusa, kaj mora storiti opraviceno sovrastvo ? Kaj je torej to sovrastvo zoper Jezusa storilo za cloveka ? kje so njegova dela? ka tere narode je izvleklo iz brezna pokvarje-nosti, katere iz divjastva? katere duse je poto-lazilo ? kje ima ono svoje usmiljene sestre? svoje solske sestre? svoje sestre od kriza? kje svoje ursulinke, magdalenke in druge? kje benediktince, franciskane, jezuite, lazariste in druge ? Ljudje nimajo kruha, o sovrastvo, kje imas ti svoje redovnike prosjake ? Ljudje umirajo v bolecinah, kje imas ti svoje po-streznike in postreznice za umirajoce? Kjer koli se trpi, kjerkoli se zdihuje, kjerkoli se obupava, o sovrastvo zoper Jezusa, zastonj te tarn iscem, tarn te ne naj dem! Ako pa za ljudi nisi storilo nicesar, kaj si vendar storilo za Boga? Ko si iz src iz-trgalo ljubezen do Jezusa, ali si v njih vsadilo vec eiste ljubezni do Boga? Se so ljudje in narodi, ki zivö v temi poganstva, v temi ma-likovavstva: o sovrastvo zoper Jezusa, kje so tvoji apostoli? Ne prasam te, kje so tvoje device, se manj, kje so tvoji muceniki. Nimas jih! Vprasam torej se enkrat, zakaj sovrazite Jezusa? Mohameda ne sovrazite, Numa ne sovrazite, Zoroastra ne sovrazite, nobenega ute meljitelja nove vere ne sovrazite. Nerona, Tiberija, Domicijana so sicer sovrazili, toda le malo casa, na grobu je sovrastvo prene halo. Edini Jezus se sovrazi z neugasljivim sovrastvom. Zakaj? Srce clovesko sovrazi vse to, kar mu nasprotuje, kar mu ovire stavi. Zato so ljudje sovrazili razne tlacitelje narodov; toda, ko so prenehali tlaciti, prenehalo je sovrastvo; od tod sovrastvo med ljudmi, sovrazijo se na-sprotniki, posebno mogoeni nasprotniki, kateri bi mogli premagati, katerih se je treba bati; toda ko jim mine moc in vec ne ovirajo, sovrastvo izhlapi. Zato je tekom zgodovine sovrastvo le zacasno: samo sovrastvo do Jezusa ne prestane nikoli! Kaj to dokazuje? Da Jezus ni mrtev, da ni razorozen, da ni opesal, da se vedno se protivi razuzdanim ljudskim strastdm, da vedno zmaguje, kraljuje in mo-goeno vlada. V. Kaj ne, dragi moji, dosti je dokazovanja. Z devetnajstimi stoletji in z vsemi narodi v njih zivecimi tudi mi Slovenci pademo v prah pred Jezusa in Ga molimo, kot svojega Boga in Odresenika; vso ljubezen svojega Srca Njemu posvecujemo, z apostolom Pavlom klicemo: „Kdo nas bo locil od ljubezni do Jezusa? ali preganjanje? ali lakota? ali golota? ali mec? ... ne, nie, ne zivljenje ne smrt, ne sedanjost ne prihodnjost nas ne bo locila od ljubezni Jezusove! Vero v Jezusa Sina zivega Boga in ljubezen do Njega vsajajte vi, starisi, v srca svojih otrocicev; ta vera in ljubezen naj na-polnjuje srca vasa, mladenci in dekleta; v tej veri in ljubezni naj se zivi v vasih hisah, ocetje in matere; po tcj veri in ljubczni naj se odlikujejo vase obcine, o zupani in ob-cinski zastopniki! Pa, ali morebiti tega nocete? Ali hocete tudi vi sovraziti Jezusa in njegovo delo? Hocete tudi vi zapustiti zastavo Jezusovo in sto-piti v trumo onih, ki sovrazijo Jezusa, zato pa tudi Njegovo cerkev, Njegove sluzabnike, Njegove vernike, sploh vse, kar je Jezuso-vega? Ko bi vi to hoteli, pokazali bi, da je srce vase napacno, da je strastno, da je gresno, da vam je za to Jezus protiven, da se morate bati Njega in Njegove obsodbe. Ali ne vidite, da v Jezusa necejo verovati, ampak Njega in vse Njegove sovrazijo samo oni, ki ne zive po zapovedih Bozjih in cer-kvenih, v katerih srcu vladajo glavni in ptuji in vnebovpijoci grehi, vladajo sploh strasti. Ker pa Jezus to obsoja, ker se jim protivi in jim grozi z vecnim ognjem, zato Ga sovrazijo, za to besnd proti Njemu, zato Ga necejo spoznati kot Boga in Odresenika. 0, sedaj v svetem letu, sedaj v postu si v zakramentu sv. pokore ocistimo svoja srca, napovejmo boj svojim strastem in lahko nam bo v Jezusa verovati, sladko nam bo Njega ljubiti in v tej veri in ljubezni bomo mirni, zadovoljni, srecni; mogli bomo upati, da se sibe Bozje vsaj deloma od nas odvrnejo in da bo blagoslovljeno in uspelo delo onih moz, ki se iz ljubezni do Boga prizadevajo popra-viti tudi vase casno blagostanje. Oklenite se teh moz, podpirajte njihovo delovanje vi de-lavci in kmetje, vi trgovci in obrtniki! Ako molimo in delamo in varcujemo, pa v veri in ljubezni do Jezusa, ki naj vas vse pod eno zastavo, v eno druzino zdruzuje, Bogu slu-zimo, upam, da nas bo Bog blagoslovil in v obcem propadanju obvaroval vsaj od naj-hujsih sib in nadlog. Blagoslov vsemogocnega Boga Oceta, Sina in svetega Duha naj pride nad vas in naj ostane zmiraj nad vami. Amen. V Ljubljani na praznik sv. Franciska Saleskega, dne 29. januarja 1900. i* Anton Bonaventura, s k o f. Opomba. Ta pastirski list naj se precita vernikom 25. svecana, tretjo predpepelnicno nedeljo. •KHH- 2. Postna postava ljubljanskc skof ij e za leto 1900. Pooblascen od svetega Oceta dne S. ju-lija 1899 morem za naso skofijo tudi za leto 19(X) gledc posta mnogc polajsave od splosne cerkvene postave dopustiti. Vsi vcrniki naj pazijo na sledece dolocbe: I. Dnevi strogega posta t. j. dnevi, o katerih se ne smc meso jcsti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi: 1. Pcpelnicna sreda in zadnji tri je dnevi velikega tcdna. 2. Petki v stiridcsetdanskem postu in v adventu. 3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih. 4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkostmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, cistega spocetja in pred Bozicem. II. Dnevi nekoliko polajsancga posta, t. j. v katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dopusccno opoldnc jesti meso: 1. Vsi ostali dnevi stiridesetdanskega posta razen nedclj. 2. Srede v adventu. III. Dnevi samc sdränosti od mesa, t. j. dnevi, v katerih je dovoljeno veckrat se nasititi, ni pa dovoljeno mesa jesti: Vsi ostali petki celega leta. IV. Na sgoraj (sub. I. et III.) prepo-vedanih dneh je pa vendar dovoljeno meso jesti: 1. v vsej skofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik. V Ljubljani 1. januarja 1900. 2 V onih krajih, kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je somenj. 3. nekatcrim osebam in sicer: vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po zelez-nicah, popotniki, kadar morajo jesti v zelez-niskih gostilnah; vsi, ki so z druzino in po-strezniki zavoljo zdravja v kopclih: vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od druzih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi. V. Vsaki dan je dopusccno jedi zabeliti ne samo z maslom, ampak tudi z zivalsko mascobo. VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v stiridcsetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso. Kar se tice vecerje o dneh nekoliko polajsanega posta prosim in zelim, da se zvecer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuscam nekoliko mesa tudi pri vecerji vsem razen dulaovnom svetnim in redovnim, bogoslovcem, alojznikom, redov-nikom, redovnicam in vsem prebivavcem v njihovih zavodih. Upam, da se Vas mnogo danih polajsav ne bo posluzevalo; vse one pa, ki se jih bodo posluzevali, opominjam, naj si pomanj-kanje v postu nadomeste z drugimi dobrimi deli, n. pr. z molitvijo, ako izmolijo doticne dneve po petkrat „Oce nas“ in „Cescena si Marija“ na cast pet ran Jezusovih, ali pa z obilnejso miloscino potrebnim siromakom. t Anton Bonaventura, 6kof. 3. mm w 1 njf ► •< s vmm rjrM r 1 von Gottes und des Apostolischen SIMes Hnaden Kürstörfchof von nllrn (üliiuliip feiner tlintrfc Jtirbrn, ßcil nnb 5rgrn non unftrem Herrn uni fjrilnnbc Irsns (Tl)rifins! Das letzte Jahr des XIX Jahrhunderts schreitet rasch voran; gottlob! ihr habt es überall so schon begonnen, lieberall habt ihr euch beeilt, euer Herz im Sakramente der Buße zu reinigen und zu Mitternacht, in der ersten Stunde des anbrechenden Jahres, zum Tische des Herrn hinzutreten, um Jesus, uusern Heiland, in euer Herz auszuuehrneu und mit Ihm vereint, unter seinem Schutze, das neue Jahr zu beginnen. Was wird uns wohl das neue Jahr bringen? Wir hören von Kriegsrüstnngen und blutigen Kriegen, von Erdbeben, Ueberschwemniungen, Krankheiten, wir hören von Armut und Hunger, von Wehklagen, Thrä-iie» und Verzweiflung. Ach, das ist der Anfang der Strafen des beleidigten Gottes. Es widerstreiten ja Gott und Seinem Sohne Jesus Christus nicht bloß einzelne Menschen, sondern ganze Völker und Staaten, welche direet dahin arbeiten, oder es wenigstens zulassen, dass man gegen Gott, gegen den Heiland, gegen die Kirche Jesu und ihre Einrichtungen, gegen den Glauben, gegen die Gebote Gottes und der Kirche spricht, schreibt und handelt. Für Völker und Staaten gibt es keine Ewigkeit, deshalb müssen sie in der Zeitlichkeit von der gerechten Strafe Gottes getroffen werden. Mit den Völkern und Staaten wird auch unser engeres Vaterland mitleiden müssen: doch ich hoffe, dass uns Gott der Herr vor allzugroßem Unglücke bewahren werde; ich hoffe, dass dieses Jahr zu enerm zeitlichen und ewigen Wohl so manches gethau und durchgeführt werde. Wir alle, die wir au Gott und seinen Sohn Jesus Christus glauben, Priester und Laieu, haben uns vorgeuommen, alles, was in unser» Kräften steht, zu thun, um euch im christlich gläubigen Lebeu zu erhalten und zu kräftigen und auch euere verschiedenen zeitlichen Angelegenheiten nach den Grundsätzen des Hl. Evangeliums zu ordne». Ich bi» der feste» Ueberzeiigung, dass Gottes Segen unser Vorhaben begleiten wird, wenn wir bei nnserm Heiland tre» ansharren, dem wir in der ersten Stunde des Jahres bei der Neujahrsmette reinen Herzens unsere Huldigung dargebracht haben. Es gibt ja keinen anderen Namen, in dem wir unser Seelenheil erreichen könnten, als im Namen Jesn, und immer mehr bewahrheiten sich Seine Worte: „Suchet zuerst das Reich Gottes und Seine Gerechtigkeit, alles übrige wird euch hinzngegebeu werden."'» Dieses Jahr möchte ich euch durch all meine Thätigkeit gerade in dieser Denk- und Handlungsweise noch mehr bestärken. Im Laufe des Jahres werde ich euch unseren Herrn Jesus Ehristns, Sein allerheiligstes Herz und Seine hl. Kirche predigen, denn solche Unterweisungen verlangen unsere gegenwärtigen Zeitverhältnisse und der Wunsch unserer Vorgesetzten in Rom. Ich beginne mit der Frage: Wer ist Jesus Christus? Die Antwort daraus möge uns in unserem Glauben au Ihn, der da ist der Sohu des lebendigen Gottes, wahrer Gott und unser einziger Erlöser, noch mehr aufklären und befestigen, ans dass ihr mit Freuden au diesem Glauben festhaltet und euch keine Versuchung wird davon abbringen können. I. Wer ist Jesus Christus? Sehen wir uns Ihn genauer au, wie die Hl. Evangelien Ihn beschreiben; blicken wir ans Sein Leben, Seine Werke und Lehren, ans denen uns Sein innerer Geist entgegenstrahlt, um zu sehen, ob er nur Mensch sei oder was mehr! Wie erhaben ist Seine Lehre! Wie herrlich spricht Er über Gott und dessen Werke, von Seinem Wesen, von Seiner Liebe und Gerechtigkeit; wie klar spricht Er von der Einigkeit, von unserer Seele, ') Matth. 6, 33. vom Werte imseres Lebens; wie genau legt er den Wert der Welt und alles dessen, was auf der Welt ist, tiar. Und über all dieses redet Er so klar, so überzeugungsvoll, so einfach, als ob Er die ewigen Wahrheiten und das innere Leben des dreieinigen Gottes Aug ins Auge schauen würde. Das Bolk fühlt, dass Er ganz anders lehrt, als seine bisherigen Lehrer. Und wie tief und weitsehend ist Sein Blick! Er durchschaut die Herzen, sieht die innersten Gedanken seiner Zuhörer nnd entblößt die heimlichsten bösen Absichten seiner Feinde; einige Worte nur und die Fischer verlassen alles nnd folgen Ihm nach, die Samaritanerin bekehrt sich, die Sünder thnn Buße, die scheinheiligen Pharisäer werden zn Schanden; die Apostel bethenern Ihm ihre Treue, Er aber sagt ihnen voraus, dass Judas Ihn verrathen, Petrus verleug-ueu, alle Jhu verlassen werden. Nicht wahr, Er schaut ans den Grund des Herzens ititö der Seele des Menschen! Allein Er sieht mich in die Zukunft ganzer Völker; Er sieht wie aus der Ferne, wie die Juden besiegt, in den Staub gedrückt ltttd durch die ganze Welt zerstreut werden; Er schaut die erfolgreiche Wirksamkeit der Apostel, die Bekehrung der Völker, den Kampf Seiner Kirche, ihre Ausbreitung in der ganzen Welt nnd ihre Unüberwiudlichkeit bis zum Ende der Welt. Die ganze Znknnft liegt vor Seinen Augen wie ausgebreitet, sie liegt klar vor Ihm. Kein Wort ist bei Ihm nutzlos gesprochen, jedes ist fruchtbar nnd zeitigt die schönsten Früchte. Er spricht: Selig die Armen, die Traurigen, die Unschuldigen, selig diejenigen, die der Gerechtigkeit wegen Verfolgung leiden, nnd siehe: diese Worte haben Apostel, Jungfrauen, Märtyrer, alle Wohlthäter der Menschheit getroffen. Er lehrt: gebet dem Kaiser, was des Kaisers nnd Gott, was Gottes ist, nnd siehe: die früher in einer Person vereinten Gewalten werden getrennt, Fortschritt itnb Eultur wird ermöglicht. Er lehrt uns beten: Vater unser, der Dn bist im Himmel, und sieh: die früher nie gekannte brüderliche Liebe vereint alle Menschen und Völker zu einer Familie, alle fühlen sich als Kinder desselben himmlischen Vaters. Wie wunderbar ist also der Geist Jesu! Unser Staunen wird wachsen, wenn wir auf die Art und Weise feiner Lehrtätigkeit Acht geben. Unaussprechlich hohe Gedanken spricht er ans in kurzen, einfachen Worten; nur ein Paar Worte, allein sie umfassen ewige Gesetze, Grundprinzipien der Familie nnd Gesellschaft, Ursachen nnd Heilmittel gegen alle Leiden der Völker, ewige Gesetze für die unsterblichen Seelen. So ist der Geist Jesu. Wer kann Ihm nahe kommen? Umsonst suchst du Seinesgleichen in der ganzen Vorzeit. Und was erst Sein hl. Herz? Sehen wir uns nur ein Menschenherz an; dem Jesn-Herzen ist es gar nicht ähnlich. Wir lieben zwar, aber wenig: wer opfert sich denn ans Liebe ganz und gar, und wer will für die geliebten Personen lange leiden? Nur Jesus: Er liebt und opfert alles; schon von der Geburt her sehnt er sich nach dem Kreuze, um dort aus Liebe zu sterben, Sein Leben hinzugeben, den letzten Blutstropfen für uns zu opfern. Der Mensch liebt wenig und auch nur wenige Personen: Eltern, Mann, Fran und Kiud und ein Paar Freunde, dies ist alles. Jesus aber liebt alle, für alle ist Er in gleicher Liebe entbrannt: für Hoch-und Niedergestellte, für Reiche und Arme, für Gerechte und Sünder, auch für die am meisten Verlassenen, überhaupt für Alle, Alle. Und wie rein ist dieses Herz: ich wage es nicht zu sagen, es sei engelrein, dies märe zu wenig. Er lebt mitten in der Welt, sitzt beim Tische der Sünder, öffentliche Sünderinnen liegen vor Seinen Füßen, und doch niemand zweifelt an Seiner vollkommenen Herzensreinheit. Alles wurde an Ihm bestritten, nur die Herzensreinheit nicht. Ja, sehet diesen Glanz; eine Menge Herzen hat er sich geschaffen nach Seinem Vorbilde, nach Seinem Herzen, rein liebende jungfräuliche Herzen! Und die Schönheit Seines Herzens erreicht ihren Höhepunkt gerade darin, dass Er allen Menschen helfen, alle trösten, alle erlösen, alle beglücken will und auch vermag. Er braucht nicht mit uns zu klagen, dass wir so wenig zn thnn vermöge» für jene, die wir lieben, nein, Er bittet nns ja: „Kommet zu mir alle, Die ihr mühselig und beladen seid, ich will euch erquicken?) Jeder, der dürstet, möge kommen und seinen Durst stillen. Euer Herz soll sich nicht beunruhigen, ich bringe euch den Frieden, beit die Welt nicht kennt,2) einen Frieden, der alles ') Matth. 11, 28. 3) Joami. 14, 27. übersteigt." So könnten wir nur einzelnen Personen gegenüber sprechen, Jesus richtet aber seine Worte an die ganze Welt. Wer ist also Jesus? Ist er wirklich nur ein Menschenkind, oder erstrahlt etwas Göttliches ans dieser hehren Person? Doch fahren wir fort! Sehen nur uns Seine moralische Vollkommenheit an, und messen wir sie, wenn es nns möglich; allein wir finden keinen Maßstab, womit wir sie messen und vergleichen könnten. O, Jesn Schönheit und Erhabenheit überstrahlt alles! Vor dieser Schönheit verschwinden alle Tugenden, die vor Ihm oder nach Ihm durch seine Gnade die Menschen ausgeübt haben; so groß ist sie, dass die Menschenherzen davon begeistert und dahingerissen, sie nachzuahmen und ihr nahe zu kommen streben; J ti Jahrhunderte Wettstreiten die Menschen in seiner Nachahmung, je näher sie zu Ihm kommen, um so schöner wird ihre Seele; Ilm jedoch zu erreichen, ist noch Niemandem gelungen. Viele bezaubern uns gleichsam durch ihre Schönheit, allein was ist sie gegen die Schönheit Jesu, sie besteht mit ihr gar keinen Vergleich. Die Schönheit Jesu übersteigt jede geschaffene Schönheit, unerreichbar ist sie, unendlich. Gerade so unendlich ist seine Persönlichkeit. Die Geschichte führt uns viele große Männer vor; allein jeder ist ein Kind seines Volkes, seiner Zeit; man sieht es ihm an, dass er ein Grieche oder Römer, ein Jude oder Italiener, ein Engländer oder Deutscher ist. Und Jesus? was ist denn Er seiner Person nach? Dem Fleische »ach stammt er ans dem Stamme Inda, jedoch der Persönlichkeit nach ist er weder Israelit noch Grieche, Er ist kein Mann der alten oder der neuen Zeit. Was ist Er denn? Er ist ein Mensch, Er ist der Inbegriff, das Urbild des ganzen Menschen. Deshalb ist Er ein Ideal für Alle, alle sollten Ihn nachahmen: Kind, Jnngsran, Jüngling, Mann, Fran und Greis; alle Stände sollten bei Ihm Hilfe und Trost suche«: der Reiche und der Bettler; der König auf dem Throne und der Sünder int Kerker; Jesus ist für alle da: für Grieche», wenn Er auch ihre Philosophie nicht studiert, für Römer, wenn Er auch ihre Schlachten nicht gewonnen hat, für Wilde und Eivilisierte, wenn sich ihre Ansichten und Gebräuche auch gar nicht ähnlich sind; Jesn huldigt der Indianer in Amerika, der Mohr in Afrika, der Bewohner von Indien uni) in dieser Anbetung er- wirkt er sich so erhabene Tugenden, als stände er mitten in Rom. So umfassend ist die Persönlichkeit Jesn, dass sie für alle bestimmt ist, alle können sie nachahmen, erreichen aber nie. Und was erst Seine Werke; auch hier gibt es keine Schranken, nirgends Grenzen, niemals; niemand übertrifft Ihn. Die Menschheit eilt voran, ans dem Wege begrüßt sie ihre großen Männer, allein bald überholt sie dieselben, sie taugen nicht mehr für sie. Plato ist nicht mehr für uns, Cicero genügt uns nicht, Newton ist zurückgeblieben, Coperuicus schon längst übertroffen Und Jesus? Sogar der gottlose Renan gesteht es, dass man Jesus nie übertreffen könne und nie übertreffen werde; und der ungläubige Amerikaner Parker stellt die Frage, ob der in Jesu lebende Geist bisher von irgendjemandem erschöpft, angeeignet oder verstanden worden sei und antwortet: O nein, es gibt keinen Menschen, kein Jahrhundert, welches Jesn übertroffen ober erschöpft hätte, Sein Geist ist unerschöpft und bleibt uuerfchöpft, Die Menschheit macht Fortschritte, und da zeigt sich Jesu Werk immer in neuem Lichte, neuer Vollkommenheit, neuer Fruchtbarkeit. Für jeden neuen Fortschritt, für jedes neue Bedürfnis finden wir bei Jesus in seinem Werke und in Seiner Lehre neues Licht, neue Hilfe, neue Heilmittel, als ob Er schon damals alles vorhergesehen, für alles vorgesorgt hätte. Der Geist Jesn übcrtrifft also jeden Menschenverstand ; nein, Er über trifft ihn nicht bloß, sondern Er steht so hoch über ihm, dass zwischen den beiden gar kein Vergleich gefunden werden kann. Er umfasst auch das, was für uns unnahbar, unerreichbar ist. Ich meine jene tiefe Lehren, die wir Geheimnisse nennen. Dunkel erscheinen sie uns zwar, allein sie beleuchten uns alles. Es wurde behauptet, sie wären gegen unsern Verstand, so z. B. die Lehren von der hl. Dreifaltigkeit, von der Menschwerdung, vom Altarsakramente. — Allein die größten Gelehrten behaupten, dass sie dieselben zwar nicht ergründen können, dass sie dieselben au sich nicht begreifen, dass sie jedoch in ihrem Lichte alles übrige sehen, alles erkennen. Die Eapacitäte» in der Gelehrtenwelt sind manchmal unverständlich, allein sie sind nicht unerreichbar, auch andere können sich auf dieselbe Höhe emporschwingen, aus der sie selber stehen, jedoch zur Höhe, auf der wir Jesus Christus erblicken und von welcher Er, wenn auch unzugänglich für unfern Verstand, doch llaes um uns beleuchtet, kann niemand gelangen Er gleicht der Sonne: in die Sonne können wir nicht schauen, aber im Lichte ihrer Strahlen sehen wir alles um uns, schauen >vir die Schönheit der Schöpfung. Diese Züge von der Persönlichkeit Jesn erweckten schon in allen, die sie studiert, den Gedanken, Er könne nicht bloß Mensch sei». Rousseau selbst ruft verwundert aus: „Des Socrates Leben und Tod ist der eines Weise«, das Lebeu und der Tod Jesu ist der eines Gottes." Napoleon behauptet: „Ich kenne den Menschen, aber ich versichere euch, Jesus ist mehr als eilt Mensch." Auch der dem Glauben abgeneigte Amerikaner Parker bekennt folgendes: „Jesns gießt uni sich ein neues Licht aus, hell wie der Tag, erhaben wie der Himmel, wahrhaft wie Gott. Philosophen, Dichter, Propheten und Rabbiner, diese alle übertrifft Er; und doch gibt es in Nazaret keine Schule, keinen Unterricht. Wahrlich in dem jititgen Manne ist Gott verborgen." Sehet, wo wir angelangt sind! Ein jeder, sei er Freund oder Feind, der das Leben Jesn wirklich studiert, wundert sich immer mehr über diesen reinen, makellosen, moralisch vollkommenen, herrlich?», erhabenen Charakter, jedermann muss sich unwillkürlich die Frage stellen: ist Er wirklich mir ein Mensch? II. Uns genügt dies noch nicht; mit einem matten Lichtschein begnügen mir uns nicht; wenn Jesus wahrer Gott ist, möge Er uns bessere Beweismittel an die Hand geben, ja Er muss uns die vollste Ueberzeugung verschaffen, so dass wir gar nicht zweifeln können. Gottes Werke, Gottes Heiligkeit soll Er uns zeigen! Beides hat Er gethaii. Er braucht bloß zu wollen und zu befehlen und sehet: Blinde sehen, Taube hören, Stumme sprechen, Lahme gehen, Todte stehen ans, die stnrmgepeitschten Meereswogen legen sich; und dies alles geschieht zn wiederholten Malen, bei hellichtem Tage, vor großen Menschenmengen, vor den Angen der schlauesten Feinde. Wir könnten jetzt die Wahrhaftigkeit dieser Wunder betrachten, doch lassen wir dies bei Seite und betrachten wir lieber die Art und Weise dieser wundervollen Werke, denn auch daraus strahlt uns die Gottheit Jesn entgegen. Wir fragen: woher der Erfolg Jesu? warum strömt Ihm das ganze Bolk nach? und antworten: wegen der Wunder, die Seine Macht über die Natur bewiesen. Doch diese Antwort ist noch nicht hinreichend. Durch die Wunder an und für sich würden die Leute mehr abgeschreckt als gewonnen. Nad) den Wundern sehen wir die Menge erschreckt, die Gerazener bitten Ihn sogar, Er möge ihre Gegend verlassen und Petrus fleht zu Ihm, Er möge von ihm weichen. Ja, die Wunder an und für sich würden Sein Werk zu nutzte gemacht haben, denn jedermann fürchtet sich vor dieser allzugewaltigen Macht, die ihn ja erdrücken konnte; deshalb flieht er vor ihr. Allein Jesns wirkte Seine Wunder nicht bei jeder Gelegenheit, sondern hat Seine wuuderthätige Kraft bedeutend eingeschränkt. Er kam zn heilen, was krank gewesen, das Leben zu geben, nicht aber zu vernichten: deshalb wollte Er mit Seinen Wundern nicht schaden, sondern nützen, und zwar nicht sich selber, sondern dem Nächsten. Und diese Ueberzeugung hat unter dem Volke die Oberhand gewonnen, denn wir sehen, dass sie sich vor Ihm gar nicht fürchten, dass sie Ihm widersprechen, Ihn verfolgen, gefangen nehmen, peinigen und kreuzigen, trotzdem sie gut wissen, dass Er die Gewalt hat, sich selber zu befreien und sie zu vernichten. Beim Anblicke der leidenden Menschen aber kann Er sich nicht mehr enthalten, zu ihrem Wohl häuft Er Wunder auf Wunder; Sein Herz liebt und fühlt mit, deshalb muss Er helfen, und deshalb drängt sich alles um Ihn her Wie rührend sind die glanbensvolleit Worte des Weibes: „wenn ich mir den Saum Seines Kleides berühre, so werde ich gesund." Jesns sehen wir gerührten Herzens Thränen vergießen: so im Hause des Jairus, beim Jüngling aus Naim, am Grabe des Lazarus; feuchten Auges und im Herzen erschüttert befiehlt Er, und der Tod muss seine Rente herausgeben. Und dies alles vollführt Er so ruhig und so leicht, als wären es ganz alltägliche Dinge. Doch mit der Heilung des Leibes stellt Er sich nicht zufrieden, Er geht weiter, Er will Seelen haben, Erlöser will Er sein, Erlöser der unsterblichen Seelen. Durch die Krankheiten hindurch schaut Er die Wunden der Seele und diese will Er beseitigen. Deshalb versucht Er vor dem Wunderwerk die Seeleukrast zu wecken, ans dass diese sich an Ihn wende, sich Ihm anschließe; deshalb fragt Er: „glaubst du?" „willst btt geheilt werden" „wenn sie es doch glauben könnten?" und dann erst, nachdem die Seelenkraft es versucht, sich Ihm hinzugeben, wirkt Er das Wunder. Und >vie vorsichtig geht Er zu Werke, um niemanden zu demüthigeu, zu beschämen, um nicht die Sünden, die Er in der Seele schaut, der Menge zu verratheu; nur soweit gibt Er einen Wink, um den Kranken zu belehren, nicht aber ihn dem Spotte preiszugeben. „Gehe im Frieden uud sündige nicht mehr . . ., viele Süudeu sind dir nachgelassen, weil du viel geliebt hast" so klug, so zart, so schottend versteht Er Seine Worte vorzubringen. Kein Wunder, dass sich alle um Ihn gedrängt haben, die Seiner Güte theilhastig geworden: die Kranken, die Er geheilt, die Aussätzige», die Er gereiniget, die Besessenen, die Er befreit, Sünder und Sünderinnen, die Er ans dem Sündenleben heransgezogen, ohne sie zu beschämen. Wir stellen nun die Frage auf: liegt denn itt dieser Beschränkung, in diesem selbstlosen Gebrauche der Wunderkraft nicht etwas Göttliches? Die übernatürliche Kraft hat ihr Abschreckendes verloren und trügt das Gepräge des Mildert, Anziehenden an sich, deshalb gewinnt sie die Herzen und stößt sie nicht ab. Die Liebe, das Zartgefühl, die Selbstlosigkeit des Herzens Jesn, die Er bei der Anwendung Seiner Wunderkraft an den Tag gelegt, hat Ihm die Welt erworben und hat Seine göttliche Heiligkeit bezeugt. Ja, sehen wir uns Seine Heiligkeit näher an! Der berühmte Pascal hat sie betrachtet und ganz außer sich rief er ans: „Jesus war sauftmüthig, wohlwollend, geduldig, heilig, heilig wie ein Gott, schrecklich dem Satan, der geringsten Makel bar. Wie hoch und wunderbar erhaben steht Er in den Angen jener, die die Weisheit verstehen." Wahrlich, was mir bis jetzt über Jesus vernommen, alles verliert sich vor dem Glanze Seiner Heiligkeit. Der hl. Evangelist Johannes schreibt: „Wer da glaubt, dass Er ohne Sünde sei, der betrügt sich selbst." Der hl. Paulus behauptet vou sich selber, dass er Süuder sei, der Süude verkauft uud dass er nichts Gutes an sich besitze. Sv sprechen die besten Männer, die größten Heiligen; alle beweinen ihre Sünden und gerade diese demüthige Rette ist das Fundament ihrer Heiligkeit. Wenn einer von ihnen behaupten wollte, er sei heilig und ohne Sünde, würde er nicht im selben Augenblicke den Glanz seiner Heiligkeit verlieren? Nur eine Ausnahme haben mir, nur Einen gibt es, der seinerzeit gesprochen: „Ich bin heilig; wer von euch kann mich einer Sünde zeihen?" Einen, der wahrhaft rein da steht, die Demnth selber, der mit Seinem scharfen, tiefen Blicke ausgerufen: „werdet heilig, wie ich heilig bin", aber ohne dabei den Glanz Seiner Heiligkeit verloren zn haben. Ueberall haßt Er die Sünde und verlangt, dass die Menschen ihre Sünden beweinen und dafür Bnße thnn; nur die Sünde scheint Ihm wehe zn thnn, denn Er spricht: „gehe im Frieden und sündige nicht mehr; deine Sünden siud dir ttachgelassett", niemals aber zeigt Er, als ob Er selbst der Buße und der Verzeihung bedürfte. Nie schlägt Er ans Seine Brust, nie beweint Er Seine Sünde weder itt Gethsemani noch anf Kalvaria, nie bereut Er ein Wort, einen Gedanken, eine Handlung. Die Jünger lehrt Er beten: „ihr, wenn ihr beten wollet, saget: vergib uns unsere Schulden". Er selbst aber betet nie itt dieser Weise Er, der Mensch war, wie wir, der gearbeitet, gelitten und gestorben wie ein Mensch, der mitten unter Sündern und Sünden gelebt, der die Sünde hasst uud alle Menschen davon befreien will, Er denkt nie und nimmer an sich, als ob Er selber auch der Buße, der Rette, der Erlösung bedürfte. Von dieser vollkommenen Heiligkeit sind alle überzeugt, die mit Ihm leben, uud je mehr sie mit Ihm verkehren, um so mehr erkennen sie Ihn, um so mehr bewuuderu sie Seine makellose Heiligkeit, Freunde sowie Feinde. Die Feinde passen Ihm aus, wehe Ihm, wenn Er sich nur ein wenig vergisst ; allein sie finden keine einzige Schwäche an Ihm; Seine Ruhe, Sauftmuth und Milde bewahrend wiederholt Er au sie die Frage „wer von euch kann mich einer Sünde zeihen?" So zn fragen ttttb dazu noch seine Feinde, wagt es doch niemand, Jesus thut es und Seine Feinde schweigen. Doch nicht bloß an Seine Feinde, sondern auch an die ganze Menschheit stellt Jesus dieselbe Frage, ja, ans Seine vollkommene, makellose Heiligkeit baut Er Seine Kirche anf. Könnten wir im Leben Jesu nur einen einzigen Betrug vorfiudeu, eine einzige Sünde oder einen einzigen kleinen Fehler, deren jedermann Hunderte besitzt; dann ist die Kirche verloren, vernichtet ist sie und von dem mächtigen Bane, ans dem sich int Lause der Jahrhunderte 3 im Glanze der Heiligkeit Jesu so viele herrliche Tugenden vorgefundeu, von diesem Bane wäre nichts mehr da. Gerade der Umstand, dass Jesns Sein Werk ans Seiner makellosen Heiligkeit begründet hat, gerade dies zeichnet Ihn ans und erhebt Ihn unendlich über all die großen Männer aller Zeiten und Länder. Gehen wir noch einen Schritt weiter. Jesns zeichnet sich nicht bloß durch Seine Herzensreinheit und durchs Freisein von jedem geringsten Fehler ans, Ihn ziert auch die Gesammtheit aller Tugenden. Ja alle Tugenden bemerken wir in Seiner Seele und zwar in der herrlichsten Blüthe, in der größten, übermenschlichen Vollkommenheit, in der schönsten Harmonie, auch jene, die sich scheinbar widersprechen. Wer war strenger als Jesns und wiederum wer saustmüthiger als Er? Wer hat seinen itmertt Wert besser erkannt, und dennoch wer war demuthiger als Er? Gerade diese zarte nnd tiefe Deinuth gepaart mit dem Bewusstsein unbeschreiblicher, göttlicher Majestät, ist der eigentümlichste Zug Seines wundervollen Charaeters. Wir bewundern Seine Unschuld mtd Herzensreinheit und sehen dabei die größte Buße: niemand hat die Schwächen und die Niedrigkeit des Menschen besser erkannt nnd trotzdem hat Niemand die Menschen mehr geliebt, sie weniger verachtet, von ihnen mehr erwartet als Er. Und diese harmonische Gesammtheit aller Tugenden ans ihrer höchsten Stufe, wohin Ihm niemand zu folgen vermag, ist für Ihn so einfach nnd natürlich, als bewege Er sich in seinem eigentümliche» Elemente. Und weil die Tugend ganz besonders durch Leiden mid Schmerze» erprobt wird, muss auch Er leiden und wie viel leide»! Er lehrt: „Selig die Anne»" »»d sieh, Er hängt am Kreuze ganz entblößt in der größten Armut, aber ganz ruhigen Antlitzes. Er lehrt: „Selig die Sanftmüthigeu" und sieh, Er wird an die Schandsänle gebunden, gegeißelt, mit Dorne» gekrönt, verhöhnt n»d verspottet, allein Er klagt nicht, er bleibt still nnd ruhig. Er lehrt: „Selig die Barmherzigen" und Er wird von Jndas verrathen, von Petrus verleugnet, von Soldaten angespiee», allein Er hat für sie mir eine» Blick, nur ein Wort, nur ein Gebot, das Gebot der Verzeihung und der Liebe! Er lehrt: „Selig, die wegen der Gerechtigkeit verfolgt werden" und Er, nachdem Er für die Welt alles hergegebe», Seine» Leib, Sein Blut, Sein Herz und Sein Leben, Er jubelt voll Freude mtd Frohlocken. Wir achten alle jene, die auf sich selber vergessen, um sich für den Nächsten zu opfern, wir achten jene, die vergessen werden von denen, die sie geliebt, dass aber jene, die einer liebt, ihn hassen und verfolgen und Er trotzdem alles, was er an Leib und Seele besitzt, im größte» Leide», im schimpflichsten Tode für sie aufopfert, um die Undankbaren zu retten und zu beglücken, das ist wohl das Höchste nnd Erhabenste von allem, was auf Erden Vorkommen kan». Jesn Liebe am Kreuze, wo Sei» Auge für die Undankbaren, die Verfolger »nd grimmigste» Feinde bricht, bildet de» Höhepunkt der natürliche» Schönheit n»d Tugend. Was ist Soerates Tod im Vergleiche zu ihr? Jetzt verstehen wir noch besser Ronsseans Worte: „Wemt des Soerates Leben und Tod der eines Philosophen ist, ist Jesn Leben und Tod der eines Gottes." Wir bewundern diese unerreichbaren Tugenden und suchen nach dem Grunde, woher sie gekommen, woher sie entsprossen? Und dringe ich in das Innere Jesu, was finde ich dort? In der Tiefe Seiner Seele besitzt Er gleichsam einen geheimen Gast, der Ihn nie verlässt: mit ihm unterhält Er sich vertraulich nnd schant dessen anderen Menschen verborgenes Antlitz; manchmal öffnet Er den Mund tittd uerräth Bruchstücke dieser geheimnisvollen Unterredung in der Tiefe Seiner Seele. Am Grabe des Lazarus sagt Er: „Ich wusste, dass im mich immer erhörest." In Gethsemani betet Er: „Weint es möglich, so gehe dieser Kelch weg von mir, aber nicht mein, sondern dein Wille geschehe." Und auf dem Kreuze: „Warum hast du mich verlassen?" Wer ist dieser, den Er liebt, mit dem Er so vertraulich spricht, mit dem Er nach Seinem eigenen Zeugnisse in der innigsten Vereinigung steht? Cr verbirgt uns dieses Geheimnis nicht, den» offen gesteht Er es: Mein Vater liebt mich . . . wie mich der Vater kennt, so kenne auch ich ihn . . . Die Worte, die ich zu euch gesprochen, habe ich vom Vater empfangen . . . meine Nahrung ist, zn voll-führeit den Willen meines Vaters ... ich und der Vater find eins." Und was für ein Verhältnis, was für eine Vereinigung gibt es zwischen Jesns und Seinem Vater? Vielleicht nur eine solche, wie zwischen »ns und Gott, nur ist sie inniger, vollkommener? oder eine andere? Wer könnte uns darüber Bescheid er- theilen, als nur Er allein? Wir ahnen es blos, uns scheint es so, unser Ange schnitt wie durch ein Dunkel uuklar, unbestimmt, weiter kann es nicht durchdringen. Ist hier ein Gott verborgen, iver weiß es? O Jesus, sage es »ns, sage es Dn selber! Bist Du nur ein Heiliger, ein Gerechter, ein mit Gott inniger und zärtlicher vereinigter Mensch als wir, oder bist Dn was anderes, was mehr? O sprich, wir bitten Dich, o sprich, unser Herz ist bereit, Deine Antwort gläubig zn vernehmen. III. Und wahrlich, Jesns gibt uns die Antwort. Er nennt sich öfters Menschensohn, aber auch ganz offen Gottessohn, den Eingeborenen, vom Vater gezeugt von Ewigkeit. „Als Sohn Gottes" wird er von allen Seiten begrüßt, und Er widerspricht nicht diesem Ihm beigelegten Namen. Petrus betet Jhu au mit beit Worten: „Dn bist Christus, der Sohn des lebendigen Gottes."') Martha bekennt: „Ich glaube, dass dn bist Christus, der Sohn des lebendigen Gottes, der auf diese Welt herabgestiegen."2) Thomas berührt Seine Wunden und bricht in die Worte aus: „Du bist mein Herr und mein Gott."3) Als aus Seinen Befehl hin der Meeresstitrin sich sofort gelegt hatte, rieselt alle Zuschauer ans: „Wahrlich dn bist der Sohn des lebendigen Gottes".*) Und wie lautet daraus die Antwort Jesn? Zeigt er sich betrübt, dass einem Geschöpfe der allerheiligste Name Gottes beigelegt werde? Wie schauderten drei Jahre später der hl. Paulus und Barnabas zusammen, als ihnen das Volk göttliche Ehren erweisen wollte; wie hat der hl. Joannes der Täufer betheuert, er wäre nicht Christus! Und Jesus? Von allen wird Er Sohn Gottes genannt, und Er, die Bescheidenheit, Deimtth nnd Heiligkeit selbst, Er lässt es geschehen Doch, was sage ich, Er lässt es geschehen? Nein, er preist alle jene glücklich, die Ihn als solchen bekennen und belohnt sie: „Selig bist dn Petrus, denn nicht Fleisch und Blut haben es dir geosfenbart, sondern mein Vater, der im Himmel ist; ') Matth. XVI, 13-17. -) Joan. XXI, 27. *) Joan. XX, 28. 4) Math. XIV, 25. deshalb sage ich dir: dn bist ein Fels, und aus diesem Felsen will ich meine Kirche bauen." ') Jesus geht noch weiter; von denen, die von Ihm geheilt werden wollen, verlangt er ganz offen, dass sie Ihn als Gottes Sohn bekennen sollen. Nachdem er den Blindgeborenen geheilt, fragt Er ihn: „Glaubst du an den Sohn Gottes?" Der Geheilte schaut Ihn an und antwortet: „Wer ist der, auf den ich glauben sollte?" Und Jesus erwidert: „Dn hast Jhu gesehen und er ist es, der mit dir spricht." Der Geheilte füllt vor Ihm auf seine Knie nieder und betet Ihn an.2) Was wollen wir mehr? Ist Jesus nicht wahrer Gott, so hat Er kn Blindgeborenen einfach zn einer Frevelthat verleitet Glanbet aber ja nicht, Er hätte sich Sohu Gottes genannt, wie auch wir, die wir von Gott an Sohnes statt angenommen wurden, benannt werden können; nein, Er spricht offen und klar, dass Er der eingeborene Sohn Gottes sei. Was sagte Er zu Nikodemus? „Gott hat so sehr die Welt geliebt, dass er seinen Eingeborenen dahingab."3) Und was Er dem Nikodemus heimlich in der Nacht geosfenbart, verkündete Er in Jerusalem öffentlich Tag für Tag. Ganz klar behauptete Er, Er sei Sohu Gottes, von Ewigkeit, desselben Wesens mit dem Vater; die Inden entbrannten deshalb in Zorn nnd hoben Steine aus, um Ihn zu steinigen. Und Jesus stellt au sie die Frage: „viele gute Werke habe ich euch gethau; für welches wollt ihr mich mm steinigen?" Und sie antworten Ihm: Nicht der guten Werke wegen steinigen wir dich, sondern wegen der Gotteslästerung, da du dich, der du doch nur ein Mensch bist, zum Gotte machst." 4) Er wird vor das Gericht gezogen. Mitten unter der aufgeregten Menge, im Angesichte des Todes widerruft Er Seine Behauptung nicht. Er wird gefragt: „Wenn du Christus bist, so sage es uns" und Er antwortet: „Wenn ich es euch auch sage, so werdet ihr mir nicht glauben." Sie erwiederu: „Du bist also der Sohn Gottes?" und Er: „Ja ich bin es."5) Dem hohen Priester genügt dies nicht. Feierlich beschwört er Ihn und sagt: Ich beschwöre dich beim lebendigen Gotte, dass du uns sagst, ob dit bist ') Matth. XVI, 13-17. =) Joan. IX, 36-41. *) Joan. III, 16. ") Joan. X, 24- 37. S) Luc. XII, 67. Christus, der Sohn des lebendige» Gottes? lind Jesus schwört und spricht: „Ja, ich bin es."') Er wird zu Pilatus abgeführt; und was für eine Klage wird gegen Ihn erhoben? „Wir haben ein Gesetz, und nach diesem Gesetze muss er sterben, weil er sich zum Sohne Gottes gemacht."2) Das Volk hat den Grund Seines Todes ganz gut verstanden, deshalb verhöhnt es Ihn noch im Tode am Kreuze: „Wenn du der Sohn Gottes bist, so steige herab vom Kreuze " ch Jesus nennt sich also selbst Sohn Gottes, Er belobt und belohnt alle jene, die Ihn als Gottes Sohn bekenne», für diese Behauptung legt er einen feierlichen Schwur ab und stirbt am Kreuze. Wie muss diese Behauptung unser Herz durchdringen, wenn wir bedenken, ans welch einem edlen Herzen sie gekommen, von welch erhabenem Geiste sie ge- sprochen, in welch reiner, mackelloser, heiliger Seele sie erzeugt worden. Und diese Behauptung könnte trügerisch sein? Wie? der weiseste, der beste, der heiligste aller Menschen könnte so unglaublich boshaft, der de-müthigste und tugendhafteste so schrecklich hochmüthig sein? Der idealste Mensch, in dem die menschliche Natur ihre höchste Vollkommenheit erreicht, sollte der verdorbeuste sein? Ja schrecklich krank und verdorben, wenn er nur ein Mensch ist, da Er so klar, so entschieden, mit solchem Nachdrucke, immer und überall auch im Angesichte des Todes betont, er sei der ewige Gott. Und doch die Behauptung, welche uns, gekommen von den Lippen eines ändern, empören müßte, vor der die edelsten Seelen erschaudern würden und die nie jemand ansznsprechen wagen würde, diese Behauptung, wie klingt sie uns natürlich ans Seinem Munde, wie natürlich und selbstverständlich erscheint sie Ihm selber! Sie basiert ja ans Seinem aller-heiligsten Lebenswandel, auf Seinen außerordentlichen Wunderwerken und selbst jene, die an Ihn nicht glauben, wagen es nicht, Ihn des Betruges, des Hochmnthes und Ehrgeizes zu zeihen. IV. Scheuen wir uns nicht, erörtern wir noch weiter diesen Punkt. Er behauptet nicht bloß das Eine, Er sei Gott, sondern verlangt auch von »ns all *) Matth. XVI. 64. 2) Joan. XXIX, 4, 5. *) Matth. XXVII, 40. die Rechte und Ehrenbezeugungen, die wir Gott schuldig sind. Liebe zumal verlangt Er von uns, eine große, allseitige, heroische Liebe; viel Liebe, aber auch schrecklich viel Hass prophezeit Er sich von den Menschen; und wie er gesagt, so ist es geschehen. Die Welt liebt und hasst Ihn, betet Ihn an und lästert Ihn, die Liebe zu Ihm übersteigt alle Grenzen, aber auch der Hass kennt kein Maß. Sehen wir »ns noch dieses näher an, um so deutlicher Seine Göttlichkeit zu erkennen! Vor Allem verlangt Jesus Liebe von Seiten aller Menschen. Wie schwer fällt es uns, uns die Liebe nur Einzelner z i gewinnen; wer würde wagen, an die Liebe aller nur zn denken! Und auch niemand hat je daran gedacht, auch die Begründer neuer Religionen nicht. Was die Liebe anbelangt, so stellt sich unser Herz bald zufrieden: es genügt ihm die Liebe in der Familie und einiger guten Freunde. An Ehre, Glück und Wissen hat der Mensch nie genug, von der Liebe genügt ihm auch ein Tropfen. Wer sollte dann nicht über den Heiland staunen, wenn Er die Liebe aller Menschen verlangt! Doch dieses genügt Ihm noch nicht. Er verlangt von uns eine Liebe über Alles, die alles übertrifft, die alles opfert, ja Er verlangt von allen eine Liebe, vor der jede andere verschwindet. Höret Seine Worte: „Wer Vater oder Mutter mehr liebt als mich, ist meiner nicht wert; wer Tochter oder Sohn mehr liebt als mich, ist meiner nicht wert: wer seinen Gatten mehr liebt als mich, ist meiner nicht wert." Ist es möglich? So eine Liebe verlangen, hieße ja alles von sich weisen. Und könnte ein Mensch diesen Grad der Liebe erreichen, so wäre sie ja ganz verwerflich, denn für den Menschen gibt es über den Eltern, den Kindern, den Ehegatten nur Gott, nur Er kann so eine Liebe beanspruchen — und Jesus verlangt sie auch! Jesus verlangt also, dass Ihn alle über alles lieben sollen und er sagt es voraus, dass Er diese gewaltige, überausgroße, unmöglich scheinende Liebe erreichen werde, zwar nicht im Leben, wohl aber nach dem Tode. Was, und dies wäre möglich? So lange Er lebt, wird Er nicht geliebt, geliebt wird Er erst werden, wenn Er gestorben! Bei Lebzeiten haben Ihn die Schüler und Apostel verlassen, Judas hat Ihn verrathen, Petrus verleugnet, das Volk in den Tod verlangt und doch sagt Er, dass Er eine allseitige, allumfassende, liberansgroße Liebe nach dem Tode erreichen werde, nach dem Tode, da Er nicht mehr gegenwärtig sein wird, keine Wohl-thaten wird mehr erweisen, keine Wunderwerke wirken, nicht mehr so liebevoll reden und alle zu sich wird entladen können. Kennt Er denn die Menschen nicht? So lange sie uns sehen, glimmt in ihnen noch etwas Liebe zu uns, sobald sich aber das Grab über uns schließt und wir ihnen ans den Angen verschwinden, wie leicht und schnell vergessen sie unser! Und nun der Gedanke, erst nach dem Tode werde er geliebt, ist dies nicht ein unmöglicher, träumerischer Gedanke? Und doch, der Erfolg übersteigt jede Erwartung. Kaum hat Er die Angen geschlossen, da entkeimt schon an Seinem Grabe die Liebe. Mann und Frau, Jung und Alt ist für Jesus so zu sagen leidenschaftlich eingenommen und ruft: „Wer wird uns von der Liebe zu Jesus trennen? Ob Hunger, Durst, Verfolgung? Nein, nichts vermag uns ztt trennen von der Liebe zu Ihm!" Jahre verschwinde», Jahrhunderte vergehen: die Zeit, welche alle Herzensgefühle heilt und vernichtet, die Liebe zu Jesus kann sie nicht erkalten machen, nein, diese Liebe wächst mit der Zeit; nicht einmal die größten Revolutionen konnten dieselbe zu Nichte machen. Wahrlich, Europa ist in viele Theile getheilt worden, nur die Liebe zu Jesus hält sie noch in der Einheit zusammen. Photins hat das griechische Kaiserthum losgerissen von Rom, aber die Liebe zu Jesus hat er aus den Herzen der Orientalen nicht ausreißen können. Heinrich VIII. hat das englische Volk von Rom abwendig gemacht, aber das Volk kennt noch den Heiland, liebt Ihn und betet Ihn an. Luther hat mit der katholischen Einheit gebrochen, aber die Liebe zu Jesus hat er dem Volke nicht genommen. Und was für eine Mühe hat sich der revolutionäre Geist von Frankreich während des IW. Jahrhunderts durch ganz Europa gegeben, um den letzten Rest des Christenthnms unter uns auszumerzen und hat er es erreicht? Nein, Jesus wird in Europa geliebt, geliebt auch in unserer Diöcese. Nicht wahr diese Liebe zu Jesus wächst und wird immer mehr entfacht in unseren Herzen! Auch der gottlose Renan muss es bekennen: „Jesus wird jetzt tausendmal mehr geliebt als zu Seinen Lebzeiten." Und wird Jesus wirklich so sehr geliebt, wie Er es verlangt hat? Ist diese Liebe wirklich über alles stark und bereit alles zu opfern, auch das Leben? Freudig rufen wir ans: ja, so wird Er geliebt. Gehet in die Klöster! da findet ihr eine übergroße Zahl von Jungfrauen in der Blüthe ihres Lebens, von Jünglingen, frisch und begabt; diese fraget, warum sie die Welt und alle ihre Genüsse verlassen, um ins Kloster eingesperrt, ihre Tage in Armut, einiger Keuschheit und vollkommenem Gehorsam zu verleben? Weshalb haben sie die Welt verlassen, um im Ordensstande Kranke zu bedienen, für Geistes-umnachtete zu sorgen, Sträflinge zu leiten, das Wort Gottes zu verkünden, Tag und Nacht auf den Missionen sich abzuplagen, ihre Gesundheit aufs Spiel zu setzen und öfter in der Blüte des Lebens zu sterben? Wie lautet die Antwort? Wir lieben Jesus unseren Heiland, für Ihn opfern wir alles! Diese Liebe hat Jungfrauen geschaffen, Märtyrer hervorgebracht, Apostel gezeugt. Ja, diese Liebe hat noch mehr bewirkt und thitt es noch jetzt. Leiden und Sterben bildet noch nicht den Höhepunkt der Liebe, wohl aber die That, wenn wir jene, die wir lieben, dem Tode preisgegeben und Hinsterben sehen; so wenn eine Mutter nicht sich selber, sondern ihr eigenes Kind aus Liebe zu Jesus opfern würde. Und auch dies hat die Liebe zu Jesus gethau. Wie viele christliche Mütter sprechen zum Kinde ihrer Liebe: „ich liebe dich, ich will dich aber lieber todt vor mir sehen, als dass du Jesu beleidigest." Und kennen wir die Namen der Mütter nicht, die ihre Kinder an den Ort der Qualen begleitet und sie ernluthiget haben, lieber alles zu erleiden und zu sterben, als Jesu zu verrathen? Gerührten Herzens muss man da fragen: wer ist doch jener, der im kleine» jüdischen Städtchen die Liebe von allen und über alles verlangt und auch eilte solche erreicht, vor der jede andere verschwindet? wer ist Er? Wer wagte es zu behaupten, dass er bloß ein Mensch sei? Der große Napoleon hat in seiner Einsamkeit auf der Insel St. Helena diese Wahrheit bei sich erwogen und ganz verwundert ist er in die Worte aiisgebrochen: „Jesus Christus verlangt die Liebe der Menschen, wünscht etwas, was besonders schwer zu erreichen, warum der Philosoph oft vergebens seine Freunde bittet, der Vater umsonst seine Kinder, der Mann vergebens seine Frau, der Bruder umsonst seinen Bruder, um die Liebe des Herzens; Er aber verlangt und erlangt sie auch und daraus schließe ich auf Seine Göttlichkeit... Ja! Christus spricht, und die innigsten Bande schließen alle Völker an Ihn. Er entzündet Flammen der Liebe, welche die Eigenliebe erlöschen und jede andere verschwinde» macht. .. Darüber denke ich öfters nach nnd wundere mich immer mehr und dies gibt mir einen apodiktischen Beweis für die Gottheit Jesu." Woch merkwürdiger als die Liebe ist der Hass gegen Ihn, wie ihn der Heiland vorausgesagt und ihm bis auf unsere Tage reichlich zu Theil wird Vou sich selber behauptete Jesus, die Menschen werden Ihn hassen, den Aposteln nud ihren Nachfolger» prophezeite Er, dass sie gehasst werden, vou Seiner Lehre behauptete Er, dass sie gehasst werde, vom Kreuze, dass es gehasst werde, alles mit der größten Wuth gehasst, gehasst alle Zeiten bis aus Ende der Welt. Und dies ist auch geschehen, geschieht noch heutzutage, geschieht auch in unferm engeren Vaterland Und merkwürdigerweise tobt dieser Hass nur gegen Jesns, nur gegen Seine Gläubigen, gegen Sein Werk. Auch andere sind gehasst worden, aber nur auf kurze Zeit, nur bis zum Grabe, daun wurden sie vergessen, die Feindschaft hörte auf. Und warum wird Jesus mit so einer Wuth gehasst? Vielleicht wegen Seines Aenßern und wegen Seines Benehmens? O nein, denn Er war der schönste, liebenswürdigste, liebreichste aller Menschenkinder. Oder vielleicht Seiner Lehre wegen? O nein, denn keine Lehre kann sich an Schöhuheit, Klarheit, Wahrhaftigkeit und Lieblichkeit messen mit der Lehre Jesn. Warum wird Er denn also so wüthend gehasst? Dn antwortest: ich hasse Lug und Trug und deshalb hasse ich Jesus, weil durch ihn Lug und Trug in der Welt die Oberhand gewonnen und schon durch neunzehn Jahrhunderte herrscht. Bist du nun überzeugt, Jesus wäre ein Lügner und Betrüger, dann ist dein Hass gerechtfertiget. Allein ich zweifle an dieser deinen festen Überzeugung und zwar nicht ohne Grnnd. Schaue nur in die vergangenen neunzehn Jahrhunderte zurück. Siehst du nicht die gelehrtesten Männer vor Jesus ans den Knien? Genies, die sich aufs Denken und die Kritik sehr gut verstanden, nnd siehst du nicht, wie sie Jesus als Gott anerkennen, vor ihm niederfallen und ihn aubeten? Ihm viele, viele Opfer der Selbstüberwindung darbriitgen? Gerade darin besteht der Unterschied zwischen Gläubigen mid Ungläubigen, dass die ersten für ihren Glauben Opfer und Selbstüberwindung darbringen, die zweiten aber nichts. Doch, gesetzt den Fall, Jesus sei ein gemeiner Betrüger, dauu ist der Hass gegen Ihn gerechtfertiget und die Liebe zum Ihm ein Unsinn. Uud dann wird dieser gerechtfertigte Hass die Welt erfolgreich erneuern, die Menschen uud die Gesellschaft neu aufleben lassen; denn wenn int Laufe der Jahrhunderte die unvernünftige, grundlose Liebe zu Jesus so vieles erreicht hat, was für Erfolge wird erst da»» der gr»»d-berechtigte Hass erzielen ? Was hat nun der Hass gegen Jesns für den Menschen gutes hervorgebracht? Wo sind feine Wecke und Erfolge? Wo die Völker, die er aus der Verdorbenheit und Barbarei heransgezogen? wo die Seelen, die er getröstet? Wo hat er seine barmherzigen Schwestern? feine Schnlschwestern? Schwester» vom Hl. Kreuz? wo Urfutiueriunen, Magdalenerinnen und andere? Wo hat er feine Benct>ietiuer, Fra»ciska»er, Dominicaner, Jesuiten, Lazaristen und andere? Leute darben an Brod, o tut Hass gegen Jesu, wo hast dn deine Bettelorden? Menschen sterben in ihren Qualen, wo hast dn deine Kraitkettdienenutten für die Sterbenden ? Wo immer »in» leidet, seufzt und verzagt, umsonst; wirst du, o Hass gegen Jesus, daselbst gesucht, dort wirst du nicht gefunden! Und wenn dn für de» Menschen nichts gethan, was hast d» »»» für Gott geleistet? Nachdem dn die Liebe zu Jesns ans den Herzen herausgerisseu, hast du dafür eine reinere Liebe zu Gott eingepflanzt? Es gibt noch Menschen und Völker, die in der Barbarei lebe» und Abgötterei treiben; nun, du Hass gegen Jesus, wo sind deine Apostel? Um deine Jungfrauen frage ich nicht, noch weniger um deine Märtyrer, den» diese hast »»d kennst tut nicht. Damm frage ich euch noch einmal, warum hasset ihr Jesu? De» Mohcmicd hasset ihr nicht, auch nicht de» Nimta, ebensowenig den Zoroaster, überhaupt keinen Begründer irgend einer ändern neuen Lehre. Nero, Tiberius, Domitian wurde» zwar auch gehasst, aber nur kurze Zeit, ihr Tod, ihr Grab machte diesem ein Ende. Nur Jesns wird gehasst mit einem unauslöschlichen Hasse! Und warum ? Das Menscheuherz hasst alles, was ihm widerstreitet und Schwierigkeiten in den Weg legt; deshalb hasste matt die verschiedenen Bedrücker der Völker, doch als sie zu bedrücken aufgehört, hörte auch der Hass auf; darin liegt der Grmtd des Hasses unter den Meuscheit; Gegner, zumal gewaltige Geguer werden gehaßt, denn sie könnten siegen, man mnss sie fürchten. Doch habe» sie einmal ihre Gewalt verloren und können sie tttts nicht mehr bedrängen, der Hass hört auf. Deshalb sehen wir im Verlauf der Weltgeschichte mir vorübergebenden Hass: bloß der Hass gegen Jesns ist nicht vorübergehend, nein, er datiert immer fort. Und was beweist uns dies? Ja, Jesus ist noch nicht tobt, noch nicht entkräftet, noch nicht entwaffnet, nein, Er bekämpft noch immer die zügellosen Leidenschaften der Menschen, Er schreitet von Sieg zu Sieg, Er regiert und herrscht in Macht tutd Herrlichkeit V. Nicht wahr, meine Lieben, genng der Erörte-rnugen. Mit allen den verflossenen Jahrhunderten und allen ihren Völkern sinken auch wir vor Jesus auf unsere Knie und beten Ihn als nnsern Gott und Erlöser an, Ihm weihen wir die ganze Liebe unseres Herzens; mit dein Apostel Paulns rnsen auch wir ans: „Wer wird uns trennen von der Liebe zn Jesus? Vielleicht Verfolgung, oder Hunger, Armut oder Schwert . . . nein, weder Leben noch Tod, weder Gegenwart noch Zukunft wird uns trennen können von der Liebe zu Jesus! Diesen Glauben an Jesus, den Sohn des lebendigen Gottes und die Liebe zu Ihm pflanzet, o Eltern, in die Herzen euerer Kinder; dieses Glaubens und dieser Liebe mögen voll sein eitere Herzeit, ihr Jünglinge und Mädchen; nach diesem Glauben und dieser Liebe solle man leben in eitern Häusern o Väter und Mütter; mit diesem Glauben und dieser Liebe sollen sich anszeichneu euere Gemeinden, ihr Gemeindevorsteher! Oder vielleicht wollt ihr es nicht? Wollet auch ihr Jesu und Sein Werk hassen? Seid auch ihr gewillt, die Fahne Jesu zu verlassen und sich der deshalb Seine Kirche, Seine Diener, Seine Gläubigen, überhaupt alles, was Jesu augehört, mit Hass verfolgen? Wenn es dem so wäre, so würdet ihr dadurch zeigen, wie euer Herz verdorben, leidenschaftlich und sündhaft ist und ihr deshalb Jesn entgegenarbeitet, weil ihr euch vor Ihm und Seinem Urtheilssprnche fürchtet. Sehet ihr denn nicht, dass nur diejenigen Jesu hassen und an Ihn nicht glauben wollen, die nicht nach den Geboten Gottes und der Kirche leben, in deren Herzen die Sünde und alle Leidenschaften herrschen? Weil sie aber Jesus ver-urtheilt, weil er ihnen widerspricht und mit der ewigen Verdammnis droht, deshalb hassen sie Ihn, toben gegen Ihn und wollen Ihn nicht als ihren Gott ititö Erlöser anerkennen. Nun, im Henrigen Jubiläumsjahr, in der heiligen Fastenzeit lasset uns unser Herz von Sünden reinigen, nnsern Leidenschaften Einhalt thitit, ach, dann wird es uns nicht mehr schwer fallen an Jesns zn glauben; süß wird es uns sein, Ihn zu lieben und in diesem Glauben und dieser Liebe werden wir unsere Ruhe, unser Glück und Zufriedenheit wiederfinden; wir können uns dann auch der Hoffnung hingeben, dass uns der Herr wenigstens einigermaßen mit seinen Heimsuchungen verschonen werde, und dass die Arbeit jener Männer, die auch unsere zeitliche Wohlfahrt wiederherznstellen sich bemühen, von Gottes Segen und Erfolg begleitet sein werde. Haltet fest an diesen Männern, alle ihr Arbeiter, Landlente, Gewerbetreibende und Kaufleute, unterstützt sie in ihrem Bemühen. Wenn wir beten und arbeiten und sparsam leben, und im Glauben und Liebe zu Jesus, der uns alle unter einer Fahne zu einer Familie vereinigt, Gott dem Herrn dienen, dann hoffe ich, dass uns Gott segnen und bei diesem allgemeinen Verfalle vor allzngroßent Unglücke gnädigst bewahren werde. Der Segen des allmächtigen Gottes, des Vaters, des Sohnes und des hl. Geistes komme über euch und bleibe immerdar bei euch. Anteil. Schaar jener anzuschließen, die Jesns hassen und Laibach, am Feste des hl. Fraueiseus Salesins, den z9. Jänner 1900. t Äutoil Uottnuentnra, Fürstbischof. Anmerkmig. Vorcmstehender Hirtenbrief soll in allen deutschen Pfarren der Laibacher Diöcese am Sonntage Quinqnagesima dem Volke von der Kanzel vorgelesen werden. 4. IcrstenmcrndcrL für die Laiöacher Diöcese im Ial) re 1900. Zufolge der Genehmigung des Apostolischen Stuhles ddo 8. Juli 1899 kann ich für die Laibacher Diöcese mehrere Nachsichteil vom allgemeinen kirchlichen Fastengebote auch für das Jahr 1900 zugestehen. Es haben demnach die Gläubigen der Laibacher Diöcese in Betreff dieses Kirchengebotes in diesem Jahre Nachstehendes zu beobachten: I. Eigentliche strenge Fasttage i>. H. Tage, an denen der Genuss von Fleischspeisen verboten und nur einmalige Sättigung erlaubt ist, sind folgende: 1. Der Aschermittwoch nnd die drei letzten Tage der Charwoche. 2. Die Freitage der vierzigtägigen Fasten- und Adventzeit. Die Mittwoche, Freitage und Samstage der Quatemberzeiten. 4. Die Vorabende vor Pfingsten, Petri nnd Pauli, Mariä-Himmelfahrt, Allerheiligen, Unbefleckte Empfängnis Mariä und Weihnachten. II. /asttage mit einigen Uachstchlen d. H. Tage, an denen zwar nur einmalige Sättigung, doch zu Mittag der Genuss von Fleischspeisen erlaubt ist: 1. Alle übrigen Tage der vierzigtägigen Fastenzeit, ausgenommen die Sonntage. 2. Die Mittwoche in der Adventzeit. III. Äbstinerylage d. H. Tage, an denen der Genuss von Fleischspeisen verboten, die mehrmalige Sättigung jedoch erlaubt ist: Alle übrigen Freitage des Jahres. IV. 2Ut den oben (I. nnd III.) genannten Fasttagen ist jedoch der Fleischgenuss erlaubt: 1. Für die ganze Diöcese, so oft ein gebotener kirchlicher Feiertag auf einen der früher genannten Abstinenztage fällt. 2. Für einzelne Orte, wenn das Fest des Kirchenpatrons feierlich begangen nnd so oft daselbst ein Jahrmarkt abgehalten wird. (Viele Pfarren be- Laibach, den I. Jänner 1900. stehen ans mehreren von einander entfernten Orten: da gilt die Dispense nicht für die ganze Pfarre, sondern mir für jene Orte, an denen des Marktes wegen das Zusammenströmen von Menschen stattfindet) 3. Für einzelne Personen: Der Genuss von Fleischspeisen ist erlaubt au allen Tagen des Jahres den Arbeitern tu den Bergwerken und Fabriken, den Eisenbahn-Conductenren, den Reisenden, die anf den Bahnstationen speisen müssen; denjenigen, welche sich znr Herstellung der Gesundheit in Bädern aufhalten, mit ihren Angehörigen nnd ihrer Dienerschaft; denjenigen, welche in Gasthäusern ihre Kost nehmen müssen und welche von anderen abhängig sich Fasteuspeisen nicht verschaffen können. V. An allen Fast- und Abstinenztagen ist nicht nur der Gebrauch von Schmalz, sondern auch von Thierfett zur Bereitung von Fasteuspeisen erlaubt. VI. Alt Fasttagen sowie an Sonntagen während der vierzig tägigen Fastenzeit ist der Genuss von Fisch- und Fleischspeisen bei einer nnd derselben Mahlzeit nicht erlaubt. Was das Nachtmahl der zum Theile dispensierten Fasttage aubelangt, so bitte und wünsche ich, dass man beim selben Fleisch nicht genieße, doch gestatte ich der bisherigen Gewohnheit gemäss den Genuss von Fleischspeisen beim Nachtessen mit Ausnahme der Priester, Theologen, der Zöglinge des Collegium Aloysianum, der Ordenslente und aller Bewohner ihrer Institute. Ich hoffe, dass sich viele der gewährten Nachsichten nicht bedienen werden; alle diejenigen aber, die das thnn, ermahne ich zum Ersätze dafür gute Werke zu verrichten, z.B. fünfmal das „Vater Unser" und „Gegrüßet seist Du Maria" den fünf Wunden Christi zu Ehren zu beten oder deu Armen eilt reichlicheres Almosen zn spenden' f Antonius Monavenlura, Fürstbischof. 5. Schemata indultorum de jejunio et abstinentia in Provincia ecclesiastica Goritien. hucusque vigentium appro- bationi 8. Sedis proposita. In Archidioecesi Gor i tiensi: I. Dies jejunii simul cum abstinentia sunt: 1. Feria IV .Cinerum et tres Dies ultimi Hebdomadae Sanctae. 2. Feriae VI. Quadragesimae et temporis Adventus. 3. Feriae IV., VI. et Sabbata Quatuor Temporum. 4. Omnes Vigiliae ab Ecclesia praescriptae. II. Dies jejunii absque abstinentia, quibus una tantum comestio ad satietatem et modica insuper refectio vespertina, in qua tarnen non licet carnibus vesci, permittitur: 1. Omnes dies Quadragesimae, exceptis Dominicis (quoad feriam IV. Ciner., ferias VI. et tres Ultimos dies Hebdom. Stae confer supra). 2. Feriae IV. temporis Adventus. III. Dies abstinentiae tantum dicati: Omnes reliquae feriae VI. per annum. IV. Dispensationes ab abstinentia: 1. Pro tota Archidioecesi, quoties festum fori in aliquem abstinentiae diem incidit. 2. Pro aliquibus locis, quoties ibidem festum Pa-trocinii vel nundinae in aliquem abstinentiae diem incidunt. 3. Pro quibusdam personis; et quidem: pro omnibus diebus dispensantur operarii in fodinis et in fabricis, sic dicti conductores in viis ferreis, itinerantes, quando in tabernis viae ferreae manducare debent; qui vale-tudinis recuperandae causa in balneis morantur cum familiaribus et servis: illi, qui refectiones suas ne-cessitate coacti in publicis tabernis sumere tenentur, et illi, qui ab aliis dependentes esuriales cibos sibi com-parare nequeunt. V. Licet condire cibos non solum butyro, verum etiam pinguedine animalium quocumque die. VI. Non licet diebus jejuniorum nec in dominicis Quadragesimae sumere in eadem refectione simul pisces et carnes. In Dioecesi Parentina et Polensi. Prorsus eaedem dispensationes, ut in Achidioecesi Goritiensi. In Dioecesi Ter ge st. et Iustinopolitana: Eaedem. In Dioecesi Labacensi. Eaedem, sed in collatiuncula conceditur indul-gentia vescendi carnibus. In Dioecesi Veglensi. Schema indultorum exhibitum non fuit. Feria IV., die 7. Junii 1899. Propositis in Congregatione Genli Sacrae Ro-manae et Universalis Inquisitionis suprascriptis sche-matibus indultorum super abstinentia et jejunio pro tempore Quadragesimae et per annum, collatis consiliis, conflatis a RR. PP. DD. Episcopis Ecclesiae Provinciae Goritien., ut S. Sedis approbationi subiicerentur, Emi. et Rmi. Dni. Cardinales in rebus fidei et morum Generales Inquisitores, praehabito Voto RR. DD. Consul-torum, attentis peculiaribus circumstantiis personarum, locorum et temporum, respondendum censuerunt: Supplicandum SSmo. pro gratia, qua Rmi. Dni. Episcopi Ecclesiasticae Provinciae Goritiensis indulta supra memorata ex Applica. Auctoritate ad septennium fidelibus sibi concreditis impertiri valeant. Relate autem ad consuetudinem in Dioecesi Labacensi vigentem edendi carnes in refectiuncula vespertina diebus jejunio sine abstinentia consecratis, Episcopus dispenset quidem, sed non nomine 8. Sedis. Excipiuntur autem ab hoc indulto Sacerdotes tarn saeculares quam reguläres, qui fidelibus verbo et vitae suae exemplo praefulgere debent, nec non alumni tarn majorum quam minorum Seminariorum, Communitates religiosae atque omnia Instituta utriusque sexus sub immediata vel me-diata Ipsius Episcopi jurisdictione. Ipsi autem Episcopi non semel ad totum septennium dispensent, sed singulis annis ejusdem septennii ad annum, facta qualibet vice expressa mentione facultatis obtentae a S. Sede Apostolica. Cum vero ab Episcopo Labacensi de tolerantia, ut supra, sermo instituatur, tune nulla de S. Sede mentio facienda est. Insuper Episcopi hortentur Christifideles, ut hanc indulgentiam compensare studeant aliis piis operibus et praesertim uberioribus eleemosynis in pauperum levamen erogandis. Emus, ac Rmus. Dnus. Cardinalis Archiepiscopus Goritien. singulos Episcopos Suae Provinciae de hoc indulto certiores reddat, moneatque id eo consilio a Sancta Sede concessum fuisse, ut Episcoporum et fidelium con-scientiae contutandae et unitati disciplinae in istis Dioe-cesibus consuleretur. Cum autem, quae decreta sunt, executioni mandata fuerint, Idem Emus. Dnus. Cardin. Archiepiscopus de hujus mandati adimplemento relationem confici jubeat et ad S. Sedem mittendam curet. In sequenti vero feria V. loco IV., die ejusdem mensis et anni in solita audientia R. P. D Assessor! S. Officii impertita, facta de his omnibus relatione SSmo. Dno. Nostro Leoni divina Providentia Papae XIII. Idem SSmus D. N. Emmorum Patrum resolutionem in omnibus approbavit, petitasquae dispensationes benigne concessit. Contrariis quibuscumque non obstantibus. I. Can. Mancini S. R. et U. I. Not. m. p. 6. P. n. cc. gospodom duhovnikom. Najglavnejse stvari, nakaterenaj bi vlc. gg.duhovniki zile za delovanje v istem praveu, v istem duhu. Ako pazili, hocem skupno kratko omeniti, priporociti, deloma se zgodi, bomo laglje dosegli glavne namene, kateri naj tudi dolociti. Naj bi nas skupne dolocbe se tesneje zdru- bipospesevali castBozjo in korist dobrega nasega ljudstva. I. Sodalitas sacerdotum. 1. Drustvo „sodalitas sacerdotum dioeceseos La-bacensis in honorem 8s. Cordis Jesu“ so ustanovili pre-vzviscni moj prednik. Meni so prav zivahno priporocali, naj to drustvo pospesujem in dovrsim organizacijo, v kolikor je se pomanjkljiva. Precital sem pravila; koj sem razvidel, da je to drustvo res sposobno v duhovnih vzdrzati in vedno bolj razvijati medsobojno bratovsko ljubezen in spiritum sacerdotalem, ki nam je tako potrebcn za ono vzgledno in pozrtvovno zivljenje, kakor ga zahtevajo tezke na-loge sedanjega casa. Zato sem razpravo o tem drustvu odlocil ze vlani za prvi shod nasih gg. dekanov in za porocilovnaprosil glavnega predstojnika p. t. gosp. prelata Flisa (Skotijski list str. 70. 1. 1899). Potem sem potrdil nastopne tocke a) naj se zberejo predstojniki po dekanijah, b) naj se zbere glavni predstojnik, c) kako naj se obdrzavajo shodi in d) naj se koncem leta obravnavane tvarine, pa tudi izbrani predstojniki in clani sem naznanijo (Skofijski list str. 72.1. 1899). Narocena poroeila sem dobil samo od nekaterih dekanij; od drugih niso poznani ne udje, ne predstojniki. Zato ne morem o tem gibanju dobro soditi, kar mi je zal, leer bi rad letos drustvenikom se drugo, kaj zanimivo, pa tudi vazno delo priporopil. 2. Vlani sem obljubil, da hocem \ obeno korist vseh naznaniti tvarine, ki so se na raznih shodih obrav-navale. Kar sem obljubil, naj sedaj spolnim: V Ljubljanski dekaniji: Druzba presv. Srca Jezu-sovega in druzba adoratorum, njihov pomen za duhov-nikovo zivljenje; potreba meditaeije za duhovnika; Ma-rijne druzbe za mladence; vaznost priprave za sv. maso; vaznost zahvale po sv. masi; obiskovanje sv. Resnjega telesa duhovna in ljudstva; izdavanje malih knjizic za ljudstvo; sv. Resnje Telo in mucenistvo; novi katekizem; o cerkveni glasbi; razlaga 109. psalma; potreba, da duhovnik spozna presv. Srce Jezusovo bolj ko navadno ljudstvo (predsednik g. Flis). V dekaniji Kranj: o Antikristu, Henohu in Eliju; vaznost vsakdanjega premisljevanja; kolikokrat se sme podeliti zakrament sv. poslednjega olja in benedictio apostolica; spovedovanje bebastih in gluhih; delovanje dusnih pastirjev po sv. misijonu; de statu mundi post consumationem saeculi; o ravnanju spovednika pri tistih, ki pridejo prvic k njemu k spovedi (predsednik g Kreon). V dekaniji Kamnik: razlaga pravii; protest na neki list zoper zaljivo pisavo o veljavi äkofovi in pokor-scina do njih; apostolstvo molitve, bratovscina sv. roz-nega venca; kdaj naj se odveza odrece; veckratno sv. obhajilo med tednom; novi katekizem; osebna dohod-nina; sv. popotnica popolnoma nezavestnim; restitutio; praeparatio ad missam; slucaj o neveljavnosti zakona; nova fasija; katere tvarine naj se obravnavajo pri misijonu v Kamntku; spoved pri sv. misijonu; tatvine otrok, poslov po gojzdih, njivah etc., restitutio; nemski dopisi uradov; defectus missae (predsednik g. Bizjan). Vdekaniji Trnovo-Postojna: proti liberalizmu na Notranjskem naj bolj sa pomoc modra gospodarska orga-nizaeija; osnovanje Raiffeisenovih posojilnic v Vremah, na Premu in v Zagorju; osnovanje kosanskega kmetij-skega drustva za vso okolico; kosansko izobrazevalno drustvo na Ostroznem Brdu; „Sodalitas Ss. Cordis“ naj ima v Ljubljani posebno tajnistvo, katero naj posreduje predavanja pri konferencah z izbiranjem porabnih snovi raznih krajev, posebno v oziru katoliske politike (predsednik g. Lenasi). Vdekaniji Radolica: potreba in korist spovedi za duhovnika; o sv. Resnjem Telesu z ozirom na duhov-nisko zivljenje in delovanje; o pripravi za sv. maso; rubrike sv. mase pri vec shodih, kjer je eden duhovnov del sv. mase opravil, drugi pa so pazili in se razgo-varjali o dotienih rubrikah (predsednik g. Novak). V dekaniji Idrija: prakticen navod za prvo sveto spoved; pojasnilo o dekanijskem shodu; postava z dne 19. sept. 1898 o dopolnilu kongrue; vrline novega ka-tekizma; socijalisti in njih voditelji na Ceskem in Slo-venskem; cvetlicje v sluzbi altarja; list „Krseanska slcola“; gospodarske zadruge, posojilnice; postava o osebnem dohodninskem davku; nova struja v slovan-skem slovstvu; koristi in naloga dekanijske biblioteke; nasa organizaeija: znamenit kos zgodovine po , Stimmen aus Marija Laach“; nasi pedagogieni listi; socijalni demokrati in spoved; stari in novi katekizem; konsumna drustva (predsednik g. Arlco). 3. Kaj ne, prav lepe tvarine so se obravnavale. Rad bi vse se na eno vrsto tvarin opozoril, kakor se je deloma postopalo v shodih pod predsednistvom g. Lenasi-ja. Na shodu 4. dec. 1899., na katerem se je okoli sestdeset duhovnov zbralo, se je povdarjalo, naj bi si gg. duhovniki priskrbeli dovoljnega znanja o vseh socijal-nih vprasanjih. Obljubil sem iskati pota, po katerih bi gg. duhovnom to znanje omogocil. V smislu sklepov na shodu p. t. gg. dekanov vlani 11. aprila se o socijalni znanosti poducuje v semeniscu. Toda premnogi gospodje niso o tem nicesar culi in samo toliko znajo, kar berö v casnikih, drugi vso nevarnosti, da pozabijo, cesar so se naucili. To pa ni dobro. Ako hocemo obraniti, da se med ljudstvo ne razsirja pogubni duh „Slov. Naroda“, „Rodoljuba“, „Rudecega praporja“ in „Ljubljanskega Zvona“, mora se ljudstvo tudi zunaj cerkve poducevati; razen verskih vprasanj so pa naj bolj pereca z njimi tesno zvezana socijalna. Tudi ta poduk mora v prvi vrsti voditi du-hoven, posebno dotlej, dokler nimamo dovolj sposobnih, krscansko izobrazenih in krscansko mislecih lajikov. Zato je duhoven dolzan pridobiti si o socijologiji jeder-natega znanja. Kako? V to naj sluzijo mesecne konference duhovnikov v druätvu „Sodalitas“. Eden ali dva od gospodov naj se za obravnavo iz socijologije pripravita; obdeluje naj se socijalna znanost sistematieno; to je pa brez knjig ne-mogoce. Tu zopet ne bo lahko prebirati tezke, morda celo latinski pisane knjige; pa tudi je treba pridobiti si najpoprej nacelnega znanja o vsej tvarini ozir soci-jalnega gibanja in zivljenja, potem se-le se morejo s pridom obdelavati razne njegove stroke. Knjig lahlcih, priroenih torej treba. „Obzornik“ je prevzel nalogo, seznanjati vas z dotienimi deli. Prva stevilka letosnjega „Obzornika“ je na strani 88 sqq prinesla dolgo oceno tretjega zvezka knjige „Stück 1, Lehrbuch der Philosophie“. Stöckl pise sistematieno, jako lahko umevno in vendar ne povrsno; on pise strogo v duhu sv. evan-gelija in cerkvenih doloceb. Bolj darovitim, ki imajo ze modroslovno podlago, jo priporocam. Se bolj pristopne so pa te-le knjige: Dr. Carl Eberle, „Grundzüge der Sociologie zur Einführung in die sociale Frage und als Grundlage für wissenschaftliche Vorträge“; Stöckl, „das Christenthum und die socialen Fragen der Gegenwart“. Prva razpravlja na kratko ves sistem socijalnih naukov, druga pa obäir- ncje nekatera posamezna vprasanja prav lahko in lo-gicno. Po teh dveh knjigah naj se v konfereneijah drustva „Sodalitas“ zapored doticna tvarina pretresa. Jaz sem po en iztisek od obeh knjig za vsako dekanijo narocil; naj g. dekan resp. predsednik konference, ako g. dekan ni zraven, v mojem imenu odbere dva najbolj pripravna gosp. duhovnika, naj jima izroci doticne knjige in ta dva naj na konferencah kar zapored doticne tva-rinc obravnavata. Upam, da bodo konference potem se bolj zanimive, se bolj poducne in koristne za gg. du-hovne in posebno za ljudstvo. 4. Shodi naj se tako-le obhajajo: ä) na odloceno uro se gre v cerkev, kjer se sveto Resnje Telo izpostavi, potem cetrt ure tiho adorira, za tem se molijo litanije o presv. Srcu Jezusovem s spravno molitvijo, na zadnje se da sv. blagoslov ritu romano; b) v zupnijskem stanu se vr§i shod: najprej se bere del iz Statut tako, da se vsako leto enkrat pre-citajo, za tem sledi razprava o tvarini iz asceze ali prakticnega bogoslovja ali iz duhovnega zivljenja, po tem pride poduk o socijologiji in na zadnje prosti razgovori o vsakdanjih potrebah pastirskega zivljenja; c) doloci se tocno dan in tvarina za prihodnjo konferenco; sledi prav zmeren prijateljski obed, ali mala recollectio, ce je bil shod pöpoldne. Mislim, da se to popolnoma strinja s tockami 17. in 21. pravil. Ze vlani sem pisal: „ako je dekanija tako obsezna, da se je tezko shajati, more se podrocje raz-deliti in sestaviti se dve skupini, katera si vsaka voll svojcga predstojnika.“ (Skofijski list str. 72.) To se je do sedaj zgodilo v dekaniji Moravski. Upam, da bo na podlagi tako obseznega delovanja in tocno ocrtanega programa se bolj zivahno zivljenje med gg. duhovni nase skofije in da bote res sposobni sklicavati in voditi razne poducne shode, na katerih bote proti pokvarjenemu javnemu mnenju, proti pokvarjenemu duhu casa mogli dodati vse ono, kar se v cerkvi sto-riti ne more. Cerkev je svet kraj, pa se marsikatera tvarina v njej ne more razpravljati in cesto ravno onih ni v cerkvi, ki bi najbolj potrebovali. Na drugem shodu gg. dekanov mi bodo gospodje porocali, kako je drustvo „Sodalitas“ v njihovi dekaniji organizirano, in kateri gospodje so prevzeli socijolosko tvarino. Koncem leta pa in sicer do novega leta naj pokrajinski predstojniki posljejo izkaz sej, tvarin in udov prec. prelatu Janezu Flisu, katerega po zelji vseh potrdim kot glavnega predstojnika in svojega namest-nika za vso skofijo. II. Cescenje presv. Rcsnjega Telesa. 5. Bog naj placa vscm duhovnim pastirjem trud, da se to ceäcenje splosno vpelje v smislu sklepa na vlanskem shodu gg. dekanov (s>kof. list str. 72). Vesele me razna porocila, iz katerih vidim, da se ljudstvo kaj rado zbira pred tabernakeljnom, v katerem zivi sam Jezus skrit pod podobo kruha. Ljudstvo cuti, da mu je tukaj dobro, da nekako potolazeno, pomirjeno, srecno zopet odhaja k vsakdanjim opravilom in v boj zoper hude strasti pokvarjenega nasega srca. Vabimo ljudi v cerkev posebno s svojim zgledom! Kdo ima vec vzroka prihajati k Gospodu Jezusu pred jeco ljubezni, tarn Ga moliti, prositi, zahvaljevati se Mu, kakor pa duhoven ? Bodimo vsi prav goreci udje drustva: adoratores. Iz tabernakeljna bomo dobivali milost stano-vitnosti v duhovskem zivljenju, ter se nam bo srce ogrevalo, odtod bodo plodonosna nasa dela in sami vzgani za Jezusa, lahko bomo tudi druge vzigali. V svetem letu naj nasa skofija v tem pogledu toliko napreduje, da bo v vsaki zupni cerkvi vsaj za eno nedeljo v mesecu vpeljano javno skupno cescenje za vso zupnijo. Zeleti pa bi bilo, da se vpelje poredoma ob nedeljah za razne stanove. Oh, ali ne bodo mozje bolj krotki, zene bolj potrpezljive in pokorne, mladenici bolj trezni in sramozljivi, dekleta bolj cista in cedna, ce si pred tabernakeljnom vzigajo v srcih sveto lju-bezen do Jezusa in svet strah pred Bogom in grehom ? Tako se bo nase ljudstvo res omikalo, postalo plemenito in blago. 6. Dovolil sem, da naj se med molitveno uro izpostavi presveto Resnje Telo. Od raznih strani so pri-hajala vprasanja, kacega obreda naj bi se drzali. Da bo postopanje povsod enako, odlocujem to-le: Altar naj bo primerno olepsan in na altarju do-voljen broj voscenih svec. Pred skupno molitvijo naj pride masnik s streznikom pred altar oblecen v ko-retelj, stolo bele barve in ako je mogoce se v pluvijal bele barve. Vzame naj sveto posodo iz tabernakeljna, postavi na vzviseno mesto in incenzira. Ako pricujoci verniki znajo peti, naj se med tem zapoje kaka pesem od presvetega Re§njega Telesa, zeleti je, naj bi se vsaj mladina naucila pesem: „O salutaris hostia“ in bi jo potem vsa cerkev pela. Ob koncu molitvene ure stopi masnik kakor ob pocetku k altarju; na spodnji stop-njici Jdece naj izmoli z ljudstvom petkrat „Oce nas“ -- „Cescena Marija“ — in „Cast bodi“; to pa zavoljo odpustkov. Ako ima izvezbanih pevcev, naj nato da vernikom blagoslov ,ritu romano‘, za kar podaja tocno navodilo knjizica „Molitve pri ocitni sluzbi Bozji“ str. 61. Ce pa ni pevcev, naj ljudstvo odpoje: „Sveto“, med katerim masnik presv. zakrament incenzira, ogrne velum, podeli sv. blagoslov in po zopetni incenzaciji presveti Zakrament shrani v tabernakelj. Ako tudi toliko ni mogoce, naj duhovnik glasno izmoli „Tantum ergo“, „Ge-nitori“. Na zadnje naj psalm „Laudate Dominum omnes gentes“ vsi skupno zapojö. 7. 0 cescenju presvetega Srca Jezusovega bom v pastirskem listu za ta praznik vec govoril. Potrjujem pa iz nova, kar sem vlani zapovedal o praznovanju prvega petka oziroma prve nedelje vsacega meseca in kakor stoji v vlanskem skofijskem listu na str. 72. Dodam samo to-le: ä) tridnevnica pred praznikom presvetega Srca Jezusovega se more namesto zvecer obhajati zjutraj po sv. masi; b) za prvo nedeljo v mesecu naj se pa ljudstvo za popoldne v cerkev povabi. Tu naj se koncu obienega krscanskega nauka dodä kaj o presv. Srcu Jezusovem ali pa naj se napravi prav kratek, morebiti cetrt ure trajajoc, toda zivahen govor o presv. Srcu Jezusovem. V to bo dobro sluzil „Venec“, ki razlaga litanije presvetega Srca Jezusovega. To naj se opravi tocno tako, kakor je v novo izdani knjigi: „Molitve pri ocitni sluzbi Bozji“ na str. 29—32: Litanije, in sicer pete, obedve molitvi in trikrat „Oce nas — Cesscena Marija“. Molitve de Ss. Sacramento ni treba. Blagoslov naj se dä, ako mogoce slovesno (Tantum ergo. Genitori ritu romano); ako pa ni pevcev, kakor po navadi ob nedeljah popoldne. Na zadnje naj se zapoje psalm „Laudate Dominum omnes gentes“ in ako mogoce se kaka pesem na cast presv. Srca Jezusovega; bilo bi lepo, ko bi vsa cerkev pela, kakor sem v nekaterih cerkvah ze sam slisal. III. Shod p. t. gg. dekanov. 8. Vlanski shod gg. dekanov ni bil brezkoristen. V semeniscu se poducuje o socijologiji. V duhu ob-ravnav o zadrugah in konsumnih drustvih se je o tem predmetu razgovarjalo po dckanijskih konferencijah. Ideja o skrbi tudi za trgovce se je ze ozivotvorila v gospodarski zvezi. Misijonov se je mnogo obhajalo. Razne bratovscine, posebno cesccnje presv. Rcänjega Telesa in Marijine kongregacije, se mnozc. Za namera-vane zavodc se je vkljub nasprotni agitaciji premnogo storilo in so se krasni uspehi dosegli. Samo popoto-vanje v Jevuzalem se ni izvedlo in to najbolj zavoljo prevelikega sivomaätva nasega ljudstva. Zato pa shod gg. dekanov tudi letos sklicujem, in sicer na dan 18. aprila, v sredo po veliki noci ob 9. uri v skofijski palaci. Prosim da pvidejo vsi; kdor je zadrzan, naj poälje namestnika za svojo dekanijo. 9. Na dnevni red stavim sledece predmete: a) o katoliskih zavodih sploh, posebej pa o do-sedanjih, hvala Bogu, jako izdatnih prispevkih racun in predlogi za prihodnjic; b) o pripravah za katoliski shod, ki naj bi sc sklical v septembru koj po malern Smarnu; c) o inventarju za gg. kapclane, kako bi sc jini priskrbcl; d) o izobrazevalnih in bralnih drustvih po posa-meznih zupnijah kot sredstvo zopcr slabe casopise in knjige; e) o prvi sv. spovedi, o prvem sv. obhajilu in o sv. birmi otrok, ki so vsolani V tujo zupnijo. f) o organizaciji in delovanju drustva „Sodalitas“ po raznih dekanijah; g) drugi predmeti. o katerih bi gg. dekani sami zclcli, da se razgovarja, toda morajo jih naznaniti skofij-skemu ordinarijatu vsaj do cvetne nedelje 8. aprila. Naj opozorim na to, da se shoda sme udeleziti tudi vsak drugi duhovnik ljubljanske skofije, posebno zelim gg. predsednike drustva „Sodalitas“; zavolj raznih okolnostij pa prosim, naj se vsakdo osem dni poprej scm prijavi. IV. Pastoralne konference. 10. Ker äe do sedaj niso dosla porocila od vseh dekanij, bo prinesel sele prihodnji skofijski list kratek posnetek razprav in odgovore na razna stavljena vpra-lanja; prinesel bo tudi razdelitev letnega gradiva v krscanskem nauku za raznovrstnc sole. Sam sem prcbral poslane zapisnike in tudi precej elaboratov. Pri mnogih sem v veliko radost opazil, da so se tvarinc zivahno razpravljale; z elaborati sem bil vecinoma jako zadovoljen; le format, prosim naj bo vselej cela pola. Ako sem prav cital, nahaja sc nekaj gospodov, ki se tch konfereneij ne udelezujejo, kar ni prav. Prosim, da se premagajo vsi in pridejo razen v slucaju resnicne nemogocnosti. 11. Vprasanja za letosnje konference naj bodo: a) Na kak nacin bi se moglo kolikor vec do-brega berila med ljudstvo spraviti, da sc prepreci slabo berilo ? b) Kolikokrat naj se vernikom dopuäca sv. ob-hajilo; posebno kaj velja o pogostnem svetem obhajilu, namrec o tedenskem in veckratnem v tcdnu; kako se je do sedaj v tem oziru per excessum ali per defectum gresilo ? c) Ali imajo organisti dovolj dohodkov? Kakobi se jim moglo pomagati? NB. Zeleti je, da gg. ucitelji sluzbo organistovo opravljajo; ker pa vcasih ni mogoce, moramo biti pripravljeni za vsak slucaj; sploh se pa tozi, in sicer po vsi Avstriji, da je za orgljavce slabo poskrbljeno. Dolocujem, da naj se elaborati in zapisniki po-sljcjo vsaj do 15. oktobra, ker drugace ni mogoce vsega pregledati in konecno resitev pravocasno prijaviti v skofijskem listu. V. Sv. birma in kanonicna vizitacija. 12. Sv. birma in kanonicna vizitacija bo letos v nastopnih dekanijah: a) v kamniski meseca majnika, da se do binkosti zvrsi; b) v loski meseca junija po prazniku svetega Resnjega Telesa; c) v kocevski meseca avgusta po prazniku Mariji-nega vnebovzetja ; pridodala se bo tudi zupnija Stari Trg pri Poljanah; d) v cirkniski meseca septembra po katol. shodu; e) v Horjulu bo samo za otrolce horjulske zupnije sv. birma 10. junija na praznik presv. Trojice; f) napovcdano je posveccnje nekaterih cerkvä: v Komendi meseca majnika; v Vodicah 12. julija; v Crnem Vrhu pri Polhovcm Gradcu 15. julija; v Lucnah v avgustu okoli praznika Marijinega vnebovzetja; v Sent Vidu nad Ljubljano in na Brezjah meseca oktobra; v Radolici posveccnje novega altarja velikonocni teden. 13. Ves red pri prihodu, birmovanju in vizitaciji in pri odhodu ostane, kakor je bil do sedaj v smislu cerkvcnih dolocil za skofe od mojih prednikov odlocen in v navadi. Kar se tice casa za posamezna opravila, obnesel se je red, kakor sem ga vlani vpeljal, namrec: a) prihod okoli stirih popoldne; b) sprejem in blagoslov v cerkvi cum Sanctissimo; c) koj potem sprasevanje vseh solskih otrok iz krscanskega nauka, in sicer v soli; d) sledi vizitacija cerkve in pokopalisca; e) ob 71, kratka vecerja; f) zjutraj od petih naprej spovedovanje; g) ob devetih slovesen vhod v cerkev, papezev blagoslov cum indulgentiis plenariis pro defunctis za vse, ki prejmejo sv. zakramente, sv. masa, pridiga, sv. birma, molitve za mrtve v cerkvi in na pokopaliscu; h) potem zaslisanje zupljanov, ako kdo zeli k skofu priti; i) o poldne kratko, prav zmerno in navadno kosilo; j) po kosilu odhod ob uri, da se more ob stirih do bliznje zupnije priti. Racune in cerkveno premozenje pregledava gospod dekan; vse druge knjige, posebno spominska knjiga, ce se vodi in pa tocen promemoria naj bo v sobi pri-pravljen za skofa. VI. Druga opravila. 14. To je nacrt za strogo cerkvena opravila tekom leta 1900. — Sv. misijoni naj se obhajajo po sklepih storjenih in potrjenih ze vlani. — Marijanske kongregacije naj se vstanavljajo; kmalu po veliki noci, more-biti meseca maja bom poklical predstojnike v Ljubljano na razgovor, kako bi se kongregacije enotno vodile in kako za cerkveno drustveno zivljenje koristne napravile. — Tretji red in drustvo sv. Druzine naj se negujeta. — Poklonstvo Gospodu Jezusu Kristusu v smislu letosnjega sv. leta se bo za praznike in osmine svetega Resnjega Telesa in presv. Sr ca Jezusovega, in za cas od Bozica pa do praznika sv. treh Kraljev v posebnih pastirskih listih oznanilo, priporocilo in uredilo. Ako temu dodamo se romanje v Kim, drugi slo-venski katoliäki shod in pa na resnice sv. evangelija oprto prizadevanje krscanskih moz, da bi v delavski zvezi, v gospodarski zvezi, z vzajemno zavarovalnico vsemu ljudstvu tudi materijalno koristili, zedinili v skupno in vzajemno delovanje delavca, obrtnika, trgovca in kmeta, duhovna in neduhovna, mescana in vascana, dali uciteljskemu gibanju, potcm delovanju na polju beletristike, casopisja in znanosti pravec v mejah apo-stolske vere in zapovedi Bozjih, pac vidimo, kolik je program za vsestransko zboljsanje vseh odnosajev v nasi domovini in to vse na onem edino resnicnem te-melju, ki ga je postavil Zvelicar Jezus Kristus, pravi Bog in pravi clovek. Ali ni vse to gibanje, ki se vrti okoli Gospoda nasega Jezusa, ze samo po sebi veliko poklonstvo do Njega? Ali ni ze to sijajna zmaga Njegova zoper vsa prizadevanja dotekajocega stoletja, da se vse javno in zasebno zivljenje, vsa znanost in umetnost, vse gospo-darstvo, vsa politika, vse vladanje, sploh zmaga zoper prizadevanje, da se prav vsi cloveski odnosaji preosnujejo na V Lj ubljani na Svecnico 2. febr. 1900. temelju nacel francoske prekucije, ter se izbriäe vsak sied, odstrani in prepreci vsak vpliv krscanstva na vse te razne odnosaje, v kratko, da se unici kraljestvo Jezusovo, da se jezus sam popolnoma odstrani? To naj nas veseli. In ko bomo o polnoci, ki bo locila sedanje 19. stoletje od prihodnjega dvajsetega, po zelji Rima v katedralki in po vseh, vsaj vecjih, zupnijskih cerkvah postavili kriz z napisom: „Jezus zmaguje, Jezus vlada, Jezus gospoduje“ ali ne bo zares v tem casu Jezus zmagovalec priznan od vseh, ne samo od nas, ki Ga ljubimo, Mu v ljubezni sluzimo, se za kraljestvo Njegovo vojskujemo, ampak tudi od onih, ki Ga so-vrazijo, ki skusajo kraljestvo Njegovo razrusiti ? Ali ne bodo le-ti z umirajocim cesarjem Julijanom prema-gani vpili: Vicisti, Galilaee! Med tem pa delajmo mirno, pokazujmo ljubezen vsem, tudi najhujsim nasim sovraznikom, ki nas ne prenehajo blatiti in sramoiiti vsaki dan, molimo nepre-nehoma po Devici Mariji k bozjemu Srcu Jezusovemu, pa bo zmaga Jezusova toliko sijajnejsa in popolnejsa; mi sadimo in prilivamo, On pa daje rast. f Anton Bonaventura, skof. 7. Quomodo agendum cum lectoribus foliorum prohibitorum. Aü vana responsa, quomodo sit agendum cum iis, qui folia prohibita tenent et legunt, paucis respondco: Literis pastoralibus de die 6. Decem. 1899 probavi, quatuor folia ibi nominata vi legis naturalis esse prohibita; ab ulteriori positiva prohibitione variis ex causis abstinui. Inde agendi modus haud difficile eruitur: a) Cum lectoribus agendum est sicut cum iis, qui in occasione peccandi sunt con-stituti, quae occasio in praefato casu ordinär! e erit proxima; Labaci 14. Februarii 1900. Perduratio facultatum occasione temporis A Revercendissima Nuntiatura Apostolica Vien-nensi sub die 31. Decembris 1899, N. 4187. huc directae sunt litterae sequentes : „Excellentissime ac Reverendissime Domine! Quaesitum est huic Apostolicae Nuntiaturae: I. An facultates, Episcopis vel Ordinariis a Sancta Sede pro foro externo concessae, suspensae sint, tempore Jubilaei, per Bullam „Quod Pontificum“ editam pridie Kal. Octobris anni 1899. b) quoad cauponarios praeterea applicanda veniunt principia de cooperatione ad ma-lum et notandum, cooperationem materialem solummodo in casu revera magni damni esse tolerandam, cooperationem autem non esse materialem, sed formalem apud illos cauponarios, qui non coacte sed sponte praedicta folia tenent. c) quoad varias associationes valet regula, cohibendos esse fideles, quin nomen dent associationibus, a quibus prohibita folia ad legendum probentur. t Antonius Bonaventura episcopus. Episcopis concessarum Jubilaei universalis. II. An suspensio facultatum facta per dictam Bullam comprehendat, nulla facta exceptione, facultates in folio typis impresso a S. Poenitentiaria Ordinariis et Confessariis concedi solitas pro foro interno. Quum praefata dubia, pro meo munere, Sanctae Sedi subiecisscm, hoc, quod sequitur, per organon Sacrae Poenitentiariae Apostolicae, responsum accepi. Sei licet: Ad I.: Facultates concessas Episcopis vel Ordinariis pro foro externo perseverare durante Anno Sancto. Ad II.: Suspensionem hanc non extendi ad poeni-tentes illos, qui, tempore confessionis, iudieio Ordinarii vel Confessarii sine gravi ineommodo hic et nunc ad Urbem accedere nequeunt. Haec Excellentiae Tuae pro munere, quo, fungor significanda habui: et interim occasione hac libenter utor, ut observantiae meae sensus profitear. Excellentiae Tuae addictissimus f Emygdius Archiepiscopus Sebastenus, Nuntius Apostolicus.“ 9. Indultum anticipandi Matutinum cum Laudibus hora secunda pomeridiana diei antecedentis. Beatissime Pater! Episcopus Labacensis Rescripto S. Congr. Concilii sub die 26. Septembris 1894, ad quinquennium facul-tatem obtinuit anticipare faciendi horas matutinas ab hora secunda pomeridiana diei antecedentis. Cum facultas quinquennio circumscripta jam expiraverit, iisdem pri- maevae concessionis causis adhuc perdurantibus Orator Episcopus novam a S. V. implorat benignam prorogationem. Die 8. Jannuarii 1900 S. Congregatio Concilii vi-gore facultatum sibi a Stmo Dno Nostro tributarum petitam prorogationem ad aliud quinquennium iuxta Formam praecedentis indulti Episcopo Oratori benigne impertita est. 4 Card. Di Pietro Praef. B. Arepus Nazianzenus Secretarius. 10. Prosnja za tvarne doneske k diecezanskemu muzeju. Ker se je odboru drustva za cerkveno umetnost posrecilo dobiti prostorije za diecezanski muzej, prosi cast. cerkvena predstojnistva, zupnijska in podruzniena, naj blagovolijo drustveni blagi namen kar najbolj mo-goce podpirati s svojim zanimanjem, sodelovanjem in darezljivostjo. Vaznosti muzeja za cerkvene starine na siroko ute-meljevati ni potreba. Priznano je to edin pripomocek, da se ohranijo v skofiji spomeniki verske vnetosti in umeteljniske nadarjenosti iz preteklih casov. Inace marsikak tak objekt, ki ni vec za porabo v cerkvi ter se je dejal v stran, na kako podstresje ali zatohli prostor, razpade se hitreje — ako ga ni morebiti za-sledilo kako bistro oko potujoeega agenta ter resilo sicer pogina, a uneslo ga tudi domovini. V diecezanski muzej sprejete cerkvene stvarine pa naj tudi poducujejo ogledovavce, ki se morda svoj cas äe niso ucili cerkvene umetnosti, ali pa niso, imeli prilike na konkretnih starinah ocenjevati vred-nosti in nevrednosti njihove, razsoditi, ali se dajo se resiti ali pa je neudrzen razpad njihov. Marsikatere starine vrednost in stan bode se najlozje spoznal po primerjanju z enakimi. Kar se je smatralo ze zgub-ljenim, uvidelo se bo potem se resilno, znabiti celo se po mali popravi nadalje porabno. Po pravici se torej cenijo taki muzeji kot nckako praktieno dopolnilo k teoretienemu poduku v cerkveni umetnosti. (Pri zadnjem obenem zboru se je mej drugim naglasevala krasna zbirka cerkvenih starin, katero si je nabavilo v ta namen n. pr. semenisce „Georgianum“ v Monakovem; tudi v Litomericah imajo ze dalj casa tak muzej.) Umestno pa je, da sedaj tudi nekoliko dolocneje navedem reci, katere je zeleti zbrane imeti v diece-zanskem muzeju. Karkoli je kdaj bilo v cerkveni opravi in porabi za sluzbo bozjo — naj je e umetnijske vrednosti ali pale ar-heologicnoin kulturnozanimivo—naj sc tjasprejme.Tako: 1. Vsakovrstne svete p o d o b e , slikane na platno les ali kovino, ali na pergament; potem stari lesorezi in jeklorezi (in ce so tudi ze kaj poäkodovani). 2. Rezbarije iz lesa, kamena, slonove kosti. Posebno äe stare sohe bozjih oseb, Matere Bozje, ali svetnikov, angelov (neokornost oblike je mnogokrat znak velike starosti), ako so tudi ervojedne; odpadli deli naj se poberö in shranijo. 3. Stari rokopisi katerekoli vsebine, ali cele knjige ali tudi le posamezni listi in njihovi deli. (Ako so kje prilepljeni, naj se v tem stanu — ako je mo-goce — doposljejo, da se spretno odluscijo); tudi stari t i s k i (inkunabule), posebno obrednih knjig so vazni. 4. Cerkveni p a r a m e n t i, ali celi ali le ostali kosci; naj so zanimivi po svoji tvarini — svila, usnje, vezenina, ali po obliki. — Naj tukaj se posebno opo-zorim na jako lepo in trajno izdelane vezenine z rudeco, modro in nekako rumeno-ernikasto nitjo pri starem cerkvenem perilu, pa tudi pri krstnih prtieih in druzih namiznih preprogah za domace sv. obhajilo — izdelane v narodnem slogu. Enako na fine a j 0 u r vezenine, kakor se dandanes zarad silno zamudnega dela v taki bogatosti komaj izvajajo. Da ne pozabim lepih in krepkih starih domaeih in tujih cipek, kojih udi krajsi konci bodo kot uzorci dobro dosli. 5. Liturgicne posode, n. pr. stari kelihi (pred leti je bilo v dezeli se nekaj gotienih), monstrance, posode za svetinje, stare posodice pri masi, sv. krstu veeji plosceki, posode za blagoslovljeno vodo, stari krstni kameni, vliti sveeniki, svetilke, kaki star zvoncek (od zakristije, spred altarja), pa tudi star zvon iz zvo-nika (imamo jih se par iz 14. stoletja). 6. Raznovrstne okrasbe, n. pr. bogato rezljani okviri, umetno izdelana zelezna vratica, enaka drzala za zvoncke, svece; posebno se kaki ostanki slikanih oken. Vcasih so tudi platice starih cerkvenih stolov umetniske vrednosti. Tako in enako se prosi diecezanskemu muzeju doposlati — podariti (ce je malo vredno) ali proti primerni odskodnini prepustiti. Mogoc je tudi se drug nacin, ki ga n. pr. tudi uporabljajo pri „germanskem muzeju“ v Norimbergu. Tarn dajejo namrec dotieno rec muzeju v skrbno shranitev, last njeno pa si (cerkev, podruznica, oseba) pridrzi. S takim postopanjem se bo pa tudi vstreglo ope-tovano ze izrazenim zeljam duhovne in drzavne oblasti gledd proucevanja in ohranitve cerkvenih umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. „Drustvo za krscansko umetnost“ koncno prosi, naj se vse posiljatve naslovö na precast. g. knezosko-fijskega tajnika V. Stesko, kot varuha diecezanskcga muzeja; in sicer, ako so reci le manjsega obsega, brez poprejänje naznanitve. Lev slucajih, da so muzeju na-menjene reci voluminozne ali zlo tezke, in pa kadar se reflektira na kako povracilo ali se mislijo objekti muzeju dati le v shrambo, tedaj naj se poprej pismeno ali ustmeno izjavi do zgoraj imenovanega mesta. yos. Smrekar. To prosnjo drustva za cerkveno umetnost Skofijski ordinarijat podpira in priporoca. Skofijski ordinarijat. 11. Priporocilo umetniskih svetih podobic. Ne dä se tajiti, da se dandanes nudi verneinn ljudstvu mnogo svetih podobic, katere po svoji sestavi in izdelavi nikakor niso sposobne predstavljati vzviseue verske skrivnosti in svete osebe v povzdigo poboznega srca. Tu zali oko nepravilna risarija, tarn neokusno slikan okvir, ki skoro prevladuje podobo; ondi sko-duje celo nekaka trivijalnost ali pa sentimentalna mi-loba, ki zataplja cistost, poboznost in svetost pred-stave. Res je sicer, da k sreci vsi ti nedostatki poboz-nemu cutu ljudstva ne skodujejo prehudo; a gotovo je tudi, da mu duha ne povzdigujejo toliko, kakor bi po-doba inace zamogla; in smelo se trdi, da se s takimi podobicami cut za lepoto prej lcvari, kakor ozivlja in blazi. Da bi take nedostatke preprecilo, je sklenilo Leonovo drustvo dunajsko izdati zbirke svetih podobic razne velikosti in izpeljave — imenuje jih „kla-sicne svete podobice“ —, ki bi bolje ugajale verskemu in umetnijskemu cutu. Vodilo ga bo, po lastni izjavi, pri tem pocetju nacelo, da naj se ponatisnejo v teh zbirkah le podobe velike, splosno priznane umetniske vrednosti, ki tudi po svoji vsebini zamorejo povzdig-niti srca vernikov, in katere po svoji obliki niso prevec tuje sedaj rabljenim slogom. Ker so namenjene kato-likom vseh narodnosti, se hoce pri izdaji ozirati na umotvore vseh narodov in kolikor mogoce tudi vseh casov. Reprodukcija njihova naj bo kar moc narboljsa, moderni napredek v tiskarski stroki naj se tu narpo-polnejse izrablja. V svesti si koristnosti svojega podvzetja je Leonovo drustvo dunajsko dovolilo si prespostljivo dopo- slati Svetemu Ocetu zbirko dosedaj izdanih podobic. Visokoisti so v laskavem pismu do predsednika ime-novane druzbe pohvalili „to zelo koristno delo“ in pred-lozene podobice kot jako pripravne za izbuditev in gojitev poboznosti. „Vase prizadevanje pri tem, pravijo, gre na to, izpodrivati po drazljivi predstavi ali drugace nedostojne ali brezsmiselne podobe odresenikove in svetnikov, ter namesto njih podati pobozne podobe, katere umetnisko dovrsene tudi ugodijo verski vzvi§e-nosti. Ko Vam zato k srecno pricetemu delu cestitam, je moja iskrena zelja, da katoliki povsod vase podjetje podpirajo; posebno naj se duhov§cina po moznosti po-trudi to delo pospesevati prepricana, da je veliko na tem, da se vse narplemenitejse umetnostne stroke upo-rabijo v sluzbo bozjo in od nje dobivajo svoj popolni sijaj.“ Do sedaj je izslo sedem zbirk, razlicne velikosti v formatu (od 58/88 mm. do 235/315 mm); zastopani so posebno stari italijanski, nemski in inozemski, pa tudi nekateri novejsi slikarji. Tiskane so podobice ve-cinoma le crno (v autotipiji in cinkografiji), nekatere bar veno ali po nekoliko pozlacene; cena zvezku (po 100 komadov) je od stiri do ätirideset krön, najvecje so äe nekoliko drazje. Dobivati jih je v bukvarni ka-toliskega tiskovnega drustva v Ljubljani, ali tudi na-ravnost pri zaloznistvu na Dunaji, ki rado poälje na zahtevanje natancni seznam in podobice za poskusnjo. — Priporocajo se zlasti za olikanejäe osebe in za spo-mine na sprejem sv. zakramentov. Skofijski ordinarijat. 12. Druzba treznosti. V zupniji Koroska Bela v radovljiski deka-niji se je ustanovila druzba treznosti, ki se s tem kot kanonicno utemeljena potrdi. Druzba si je izvolila za dobivanje popolnega od-pustka praznik brezmadeznegaspocetjaMarije Device (8. deccmbra), v zadobitev odpustka 7 let in 7 kvadragen pa praznik sv. Jozefa (19. marca) in prve tri kvaterne nedelje v letu. Kanonicna ustanovitev te druzbe naj se zazna-muje v zapisniku druzbenih clanov na nacin, ki je na-tancneje oznacen v „Dioecesanblattu“ VIII. st r. 87 z leta 1887. 13. Raziskavanje po maticah. Jakob Anton Ruttner p 1. Grünberg, roj. N i s s 1 i n (ali Niplin), sorodnico znani Schellen - 1. 1733 na Koroskem (St. Salvator), umrl ondi 1. 1784, burgovi rodbini. Porocena sta bila baje v ljubljanski se je porocil leta 1759, ali kako leto prej, z Jozefo skofiji. Naroca se torej cc. zupnim uradom, naj pregledajo porocno knjigo iz tistega casa. Kdor najde vpisano omenjeno poroko, naj poslje kn. sk. ordinarijatu kole-kovan porocni list. Troski se bodo svojedobno povrnili. Vsled prosnje c. k. dezelne vlade z dnö 23. janu-varja 1900, st. 659, se naroca dalje cc. zupnim uradom, naj iscejo po svojih maticah rojstvo in kr st cigana in muzikanta Rajmunda Fu 1, ki je, kakor pravijo, dva-intrideset let star in biva sedaj v dezelni prisilni de-lavnici, ter je baje sin cigana Mihaela Ful, ki je neki pred kakimi 26 ali 27 leti pri Vrhniki umrl. Kdor najde njegovo rojstvo in krst, naj to semkaj sporoci ter hkrati vposlje njegov exoffo rojstni in krstni list. 14. Nabiranje milih darov za pogorelce na Poljanah pri Starem trgu. Veleslavno c. kr. dezelno predsedstvo za Kranjsko je doposlalo z dopisom z dnö 8. decembra 1899, ste-vilka 6268/Pr. nastopni oklic: „Dnö 2. decembra t. I. proti 3. uri zjutraj je v vasi Spodnje Poljane v politicnem olcraju Logatec nastal pozar, ki ga zaradi pomanjkanja vode ni bi Io mogoce gasiti, tako, da je ogenj v kratkem casu upepelil hise in gospodarska poslopja osmih posestnikov z vsem pohiätvom, gospodarskim orodjem, s krmo in zivezem ter naredil okoli 29000 goldinarjev skode, ki je zava-rovana v skupnem znesku samo 3100 goldinarjev. Pogorelci, ki niso mogli resiti nie drugega kakor svoje zivijenje, so pahnjeni v najvecjo bedo in zlasti glede na zimski letni cas tu je pomoci prepotrebni. Oziraje se na te okoliscine razpisuje dezelno predsedstvo v polajsanje velikega ubostva med pogorelci sklad milih darov po vsej kronovini ter se obraca pri tem zaupljivo na vselej izkazano dobrodelnost kranjskega prebivalstva, ki se gotovo tudi ob tej ele-mentarni nezgodi ne bo obotavljalo, ampak bo na pomoc prihitelo nesreenim stanovnikom s Spodnjih Poljan, ki jim ta pozar preti uniciti njih eksistenco. Dospele darove prejemajo dezelno predsedstvo, mestni magistrat v Ljubljani in oltrajna glavarstva. Darovi se bodo razglasili v dezelnem casopisu ter od-dali svojemu namenu.“ Vsled prosnje imenovanega dezelnega predsedstva se naroca cc. gg. dusnim pastirjem, naj oznanijo ta oklic z lece, nabrane darove pa naj odposljejo na doloceno mesto. 15. Konkurzni razpis. Razpisujejo se zupnije: Brusnice v novomeski dekaniji; lg v ljubljanski dekaniji; Jav or v smarijski dekaniji; Kresnice v litijski dekaniji; Stara Ose-lica v loäki dekaniji (patronstvo loske grascine); Strüge v ribniski dekaniji; Smarije v smarijski dekaniji; Zasip v radovljiski dekaniji (patronstvo graäcine Kamen [Stein]). Prosivci za zupnije: Brusnice Javor, Kresnice, in Smarije naj naslove svoje prosnje na veleslavno c. kr. dezelno vlado v Ljubljani; za zupniji lg in Staro Oselico na precastiti kn. sk. ordinarijat v Ljubljani; za zupnijo Struge na c. g. nadzupnika v Dobrepoljah; za zupnijo Zasip pa na slavno lastnistvo patronske grascine Kamen (Stein). Kot zadnji rok za vlaganje prosenj se stem doloci 17. marec 1900. 16. Skofijska kronika. Za grof Lambergov kanonikat pri tukajsnji stolnici je bil prezentiran c. g. d r. Fr anci§ek Lampe, profesor bogoslovja v Ljubljani; zaKürchpergov kanonikat pri tukajänji stolnici pa d r. Andrej Karl in, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Podeljene so zupnije: St.Jurij pod Kümo m c. g. Francisku Avscu, zupniku v Brusnicah; Podkraj tamoänjemu zupnemu upravitelju Antonu Mezgu; Slavina c. g. Matiji Prijatelju, zupniku v Strugah; U nec c. g.Josipu Regnu, zupniku na Voj-skem; Trata c. g. Mateju Pintarju, zupniku v Stari Oselici. Kanonicno vmesceni so bili cc. gg.: Ivan Sajovic na kanonikat cesarske ustanove, dr. Fran-ciäek Lampe na grof Lambergov kanonikat in d r. Andrej Karl in na Kürchpergov kanonikat pri tukajsnji stolnici, vsi trije dne 28. januvarja 1900;J osi p V o 1 c na zupnijo Velike poljane, dne 20. decembra 1899; Anton Mezeg na zupnijo Podkraj, dne 8. februvarja 1900; Alojzij Jaklitsch na zupnijo Poljanico (Pöllandl), dne 13. februvarja 1900. Premesceni, oziroma namesceni so bili cc. gg.: Jakob Le bar kot zupni upravitelj v Polomu (Ebenthal); Ivan Volk iz Velesovega kot zupni upravitelj v St. Lenart; Lavrencij Tic iz Sodrazice kot ekspozit v Harije; Josip Lavr ic iz Visnje gore v Sodra-zico; Karol Ci k iz Leskovca pri Krskem v Visnjo goro. Stalni pokoj je dovoljen cc.gg.:Francisku Jerebu, zupniku v Zasipu injosipu Pekovcu, kuratu v Lomu. Knezoäkofijski ordinarijat ljubljanski, dne 3. februvarija 1900. Izdajatelj in odgovorm urednik Josip Slska. — Tiskala Katoliska Tiskarna.