lM€p®mi scv na flgre, Angleški mornariški oficir, ki je bil uslužben v Zadnji Indiji, je objavil sledeči doživljaj: »Moj prijatelj Mc Kclby, posestnik v Semagan Estate v pokrajini . KottaTinggi v Johore je imel zaposlenih na ogromni farmi za pridelovanje popra nad sto služabnikov. Povabil me je iz Singapora, kjer sem bil uslužben, na svojo zgoraj omenjeno posest, ki je v indijski divjini. Za časa obiska pri prijatelju sem se moral vsaki dan namazati po celem telesu z oljem iz citron, da rne niso opikale na smrt razne strupene muhe in malarijo prenašajoči komarji. Velika nadloga je bila tudi gnusna golazon takozvanih stonožcev, ki lazijo tamkaj povsod po stanovanjih in jih. je nemogo.e iztrebiti. Ko sem že nameraval vzeti slovo od gostoljubne farme, mi je obljubil prijatelj, da me bo popeljal na lovsko srečanje s kraljem indijskih džungel — tigrom. Držal je besedo in tako sva jo rezala necega jutra od farme tri ure daleč, dokler nisva prišla do precej samotne domačinske vasi, katero nazivajo z malajskim imenom »Kompong«. Ko sva prodirala po pustinji za vasjo, me naenkrat ustavi prijatelj in mi pokaže z roko na ogromnega tigra, ki se je pripravljal na smrtonosni skok proti nama. Z neverjetno duhaprisotnostjo in naglico je zagrabil prijatelj za puško, ki je počila in kralj džungle se je ekotalil sinrtno zadet po travi. Najni spremljevalci so se lotili res lepega in že starega plena, da bi ga odrii in vzcli seboj za spomin kožo. Koj po ogledovanju res bogznaj koliko let starega tigra je odmevalo iz vasi obupno kričanje žensk. Zatem so pnlomastili k nam moški doraačini knčali ter kazali na ubitega tigra ž besedami: »Nas čuvajoči duh, naš pradstojnik je ubit, gorje morilcu!« S prijateljem si nisva znala razložiti čudnega nastopa, sva se smejala in pregnala naravnost pobesnele napol divjake z grožnjami s puškami. *Na povratku k farmi naju je podu.il eden od spremljevalcev domacinov, da si je nakopal gospodar, ki je ustrelil tigra neižogibno maš.evan.e naravnost obupanih vaščaribvr Tiger jo že bil mIo, zelo star. Malajci so mu nosili vsaki dan hrano in radi tega je odganjal ter odvračal od naselbine že leta in leta napade vseh raznih drugih zveri in tudi sovražnikov v .loveški podr)bi. Kot dolgoletni varuh je kraljeval tik vasi, bil tem priprostim ljudem že nekak bog in od tod ta razjarjenost in zagotovilo maščevanja. Nisva se zmenila s prijateljem za svarilno pojasnilo, ampak sva legla po povratku v skupno spalnico vsak v eno postelj. V temni noči me prebudi skrivnostno škripanje vrat in ko pogledam, razberem iz teme, da se bliža prijatel]'evi postelji človeška postava. Ko sem strahopetno zakričal, jo segel prijatelj inirno pod zglavje, potegnil revolver in že je tičala krogla nočnemu vsiljivcu v glavi. Z neverjetno hladnokrvnostjo se js ta prepričal o smrti napadalca, ki je bil domačin iz tigrovega sela, pognal mrtvo truplo iz spalnice preko stopnic na dvoriš.e ter legel mirno k nadaljevanju počitka. Drugo jutro je postal redkobeseden in izredno nomiren. Silil je na takojšen o.dhod v raesto Singapore, da bi se tamkaj neko-! liko umiril, razvedril ter odpočil. Po popivanju in vseh mogočih zabavah sva se podala precej preko polnoči v mestnem hotelu zopet v skupno sobo k počitku. Vsled preobilne pijače sva zaspala kakor ubita. Zbudilo me je visoko solnco. Sedel sem na po-j steljo in se ogledal po prijatelju, k. se' še niti ganil ni. Vstal sem, se umil, na-' pravil in stopil k prijateljevi postelji.; te prvi pogled mi je izvil iz prs obupni krik" in od trenutnega strahu sem se zgrudil na tla . . . V prijateljevih prsih je tičalo na strani srca do ročaja indijsko bodalo, ki se imenuje kris. Na ustih zabodenega je bilo videti bele pene, sicer pa je bil že trd. Na steno nad prijateljevo posteljo je bil pribit dolg tigrov zob podočnik in tabla z napisom: Lata kot! (Ta je moral umreti.) Tekom dveh dni se je uresničilo nad rnojim dobrim prijateljem ob ustreljenem tigru priseženo mu smrtno maččevanje.«