SploSne vestl. — Težkoče pri izplacilu razlik vdovam. Pri izplačilu razlik vdovam po umrlih državs nih uradnikih so nastale težkoče. Delegacija ministrstva financ in sodišče smatrata, da te raz'ike ne pripadaja samo vdovam po umrlih državnih uradnikih, ampak sploh vsem ožjim družinskim članom, dedičcm po umrlem drs žavnem urad'niku. Pravico do razlike pa imajo tudi upniki, ki dosedaj niso mogli iz* terjati dolgov po pokojnem uradniku. Iz tega razloga bo delegacija ministrstva financ od= dala sedaj spiskc vdcv, iki pridejo v poštev za izplačilo razlik, pristojnim okrajnim so» diščem, kjer so se vrši'e zapuščinske raz= prave po umrlcm državnem mradniku. Ta sodišda morajo ugotoviti, a>ko je poleg vdove še kak zakoniti dedič, ki ima pravioo do raz= like, oziroma, čc s.o> se prijavili Ikaki upniki, ki še niso izplačani. Ako se otroci (sinovi in hčere) odpovedo razliki v korist vdove, do'bi vso razliko izplačano vdova. V tem slučaju bo šlo gladko, če ni nobenih upnikov. Ako se pa to ne zgodi in če obstojajo upniki, se pa obnovljena zapuščinska razprava zna za» vkči. Pretečeni teden je bil član vodstva pov. UJU pri merodajnih faktorjih ina sodi* šču in pri delegaciji ministrstva financ, ter je zainteresiral merodajne činitelje, da se za= deva pospieši. Isto je storila Zveza državnih nameščencev. Opozarjamo vdove, da pospe= šijo razpravo in izjavo tudi same pri zapu* ščin^kem okrajnem sodišču, da pridejo čim= prej do denarja. — Kakor smo prejeli naknadno zadnjo informacijo bo delegacija ministrstva financ poslala vdovam direktno priznamice, ki jih morajo izpolniti. S temi priznanicami se mo= rajo zglasiti pri zapuščinskem okrajnem so^ dišču, ki jim bo dalo potrebno potrdilo, da so one zakcniti dedič, ki je upravičen dvi* gniti razliko. — Izplačilo »razlike« od oktobra 1923 do rnaja 1924. Po »Činovniškem glasniku« štev. 139 posnemamo tole vest, ki mora zanimati vse državne nameščence, zlasti upokojence: »Na željo bivšega financnega ministra g. dr. Markovida se je izločila iz 10 milijonskega kredita za izplačilc te »razlike« vsota Din 1,000.000, ki naj bi služila za izplačilo razlike posameznikom, ki so v izjemno nepovoljnih gmctnih razmerah in bi jim bilo izplačilo v resnici za rešitev v 'bedi. Nameni g. ministra Marikovida sa bili čisti in plemeniti in se jim ne da nič očitati. Toda čim je omenjeni od* Iok stopil v veljavo, se je — žal — videlo, da se te intencije ne morejo oživotvoriti. Za izplačilo iz tega izločenega milijona so se zglasili mnogi, ki se baš ne morejo iprištevati v vrsto inajbolj potrebnih. Prvi so se zglasili visoki državni funkcionarji, ki se sicer ne morejo pritoževati nad nezadostnimi pre= jemki. Umevno, se ti niso omejili samio na to, da bi predložili formalno prijavo, temveč so izkoristili ves svoj vpliv in vse zveze, da d-sežej.o izpladilo. Ob takšnem stanju se je na pristojnem mestu takoj ugotovilo, da je cilj, ki ga je imel ta milijcn^ popolnoma zgre= šen. Vsled tega je na pred^og generalne di^ rekcije računovodstva g. finandni minister odločil, da se kredit 1.000.000 Din, oziroma ostanek, mekaj nad 800.000 dinarjev — okoli 200.000 so že cdnesli — preruse v korist cne vsote 9 milijonov, ki naj služi za izplačilo služiteljev, upokojencev in družin umrlih uradnikov. G. minister se je potemtakem v interesu pravičncsti, ki je edino na ta način mogla biti zavarovana, odrekel pravici, dani mu s sklepom ministrskega sveta, da odos brava izjemno izplačilo prejemkov. — Od= lok g. ministra moramo samo pozdravljati, ker vsi vemo iz sikoišnje, da so »izjeme« od rednega postopka v upravi v večini primsrov nepravične pa tudi nemoralne. Na ta nači'n pa je prerezana možnost vsakega faV'Orizira= nja «in zlorabe osebnih zvez in prijateljstva. —¦ Sedaj je pripravljena v generalni direkciji razdelitev kreditov po plačilnih blagajnicah in bo v najkrajšem roku izvršena Zal, kredit ne zadostuje, da bi prišli na vrstni red slu* žitelji, kolikor se jim razlike niso poravnale že prejšnji dve leti, potem upokojenci s pol= nimi službenimi !eti, oziroma dcpolnjenim 65. letom starosti, nazadnje pa družine umr^ lih uslužbencev, !ki so bili prevedeni in razvrščeni ter si pridobili pravico do razlike. Zahteve plačilnih blagajnic presegajo vsoto 25 milijcnov dinarjev, dočim je kredit manjši kakor 10 milijonov. Vsled tega bodo vsekako prvenstveno izplačane v vsej državi družine umrlih uslužbencev. — V zvezi s tem priob= čujemo, da dela po zanesljivih vesteh gosp. finančni minister intenzivno na tem, da se izpelje neka operacija. ki naj mu inudi sred= stva za likvidacijo vseh državnih viscčih dol^ gov, med katere pridejo na prva mesto urads niške razlike in cstale uradniške še neporav* nane zahteve. Računa se. da se bo mogla ta operacija končati v dveh ali treh mesecih, tako da pridemo vsi na vrsto še v tekočem bužetnem letu. — Če bo sreča mila in se to uresniči, ne bo prezgodaj.« (»Naš Glas«)- — Razlika se uradnikom izplača v celoti. »Slovenec« poroča: »Finančni minister gosp. Subotid je izjavil časnikarjem, da je tako= zvano švedsiko posojilo gotovo ter da se bo uporabilo za viseče dolgove. Kakor je izve* del Vaš dopisnik, se bodo s tem zneskom pokrili vsi dosedanji viseči dolgovi, ko bo posojilo realizirano, med njimi tudi izaostan* ki razliki plač državnih uradnikov. — Seja širjega sosveta UJU — poverjes ništvo Ljubljana sc bo vršila 8. deccmbra 1928 na Zidanem mostu. Dnevni red bomo objavili pravcčasno. —• Prevedba kronskih poko.jn.in. Pri do« lodevanju dinarskih pokojnin starim kron* skim L:poikojiencem in upokojenkam kažejo nekatera ministrstva oudno skrb za pravičnost in »enakopravnost«. Dočim sc v neka^ terih resortih upo^bojenci s kronskimi pre= jemki že prevedeni, in sicer točno po uredbi, delajo v drugih centralnih oblastvih vedno nove zapreke in ovire ubogim kronskim p'en» zijonistom. Posebno v finančnem ministrstvu je opažati vcliko »naklonjencst« tem največ« jim revežem. V celi vrsti slučajev so odme^ rili upravičencero(kam) prenizke pokojnine,dasi je ljubljanska finančna dekgacija izde«lala zanje strogo po zakonu in uredbi pred^ loge. Brez utemeljevanja so določili pojkoj= nine z znatno nižjimi znesC<i negO' jim v ress nici pripadajo. Predlogov ljubljanske dele= gacije sploh miso- upoštevali. — iProti takemu postopanju je čuti vsak dan več pritožb, ki so tembolj upravičenc, ker se tudi s to. po 10. ktih doseženo korekturo pokojnin slabi in čisto nevzdržni položaj upokojencev ko? maj izbo'jša. (»Naš Glas«). —k Razprave. Izdaja Zn.anstvenc dru= štvo za humanistične vede v Ljubljani — 1928. — IV. del. — Knjiga vsebuje sledede razprave: 1. Peter Sko'k: O simbiozi i nestanku starih Romana u Dalmaciji i na Pri« morju u svijetlu onomastike. 2. Anton Ba* jec: Romanizacija in jezik rimskih provinc Norika ter obeh Panonij. 3. Ivan Prijatelj: Slovensko, slovansko in južnoslovansko vpra^ šanje pri Slovencih na prelomu 604h in 704h !let. 4. France Veber: Prob!»em predstavne prcdukcije. 9> Fran Bradač: Arhitektonika in Simetrija v stari Masični poeziji. — Knjiga se naroča pri upravi Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, Univerza. — Seja šolskoupravnega odseka pov. UJU bo v soboto 10. novembra 1928 ob 15. uri v Učit. tiskarni v Lju'bljani. — Šolski zakian. Prosvetni minister je oddal projekt za'kona o narodnih ostnovnih šolah dne 31. oktobra t. 1. narodni skupščini na uzakonjenje. Vsi narodni poslanci so že dobili projekt v proučavanje. — Šclskoupravni odsek v Mariboru pro« si vsa učiteljska društva kakor tudi posamez* nike, da mu pošljejo gradivo, ki spada v nje^ govo področje, čimpreje v obravnavo. Posa' mezniki naj vpošljejo potom svojega dru^ štva. Prejšnje gradivo sc je po večini že pre^ delalo, novega pa dohaja jako malo, dasi bi bilo materijala več ncgo dovolj. Ne zana^ šajte se samo na druge! Uspesno delo je mo« Soče le s sodelovanjem vseh. Gradivo naj se pošlj.e poverjeništvu Ljubljana, katero ga potem dostavi po: zabcležbi odseku. — Učtt. dom v Mariboru opozarja na rubriko »Naša gospodarska organizacija v današnji štcvilki. Ako sc poprimemo inten^ zivnega dela za U. D. z uporabo in širjenjem zaloge ter s poravnavo članarine, moremo s sigurnostjo računati, da realiziramo svoj cilj že s prihodnjim šolskim letom. — Zveza državnega uradništva. Dne 2. in 3. novembra t. 1. se je vršila pod predsed» stvom dr. Mike Jovanovida seja glavnega od= bora Zveze državnih nameščencev. Prisotni so bili vsi člani glavnega odbora in delegati' pokrajinskih zvez. Slovenijo sta zastopala g. Paternoster in dvorni svet. dr. Ferjančič. O izvršenem dehi je poročal glavni tajnik dr. Gjorgjevič. Med drugim je tudi povdaril vpliv dogodkov od 20. junija na de!o orgas niizacije. Nekateri člani so 'bili za reorganis zacijo, ki pa se je odložila do prihodnjega kongresa. Govorilo se je tudi o preobdavče* nju državnih uradnikov, ki so bolj obreme= njeni od zaschnih nameščencev. Sklenjeno jc bilo, da se proti tej preobremenitvi napra» vijo potrebni koraiki. — Uradniška internacionala. 31. maja, 1. in 2. junija t. 1. je bil kongres centrale Zveze inozemsikih uradniških organizacij. Zastopa= ne so bik Francoska, Nemčija, Avstrija in Holandska. Dogovarjali so sc tudi, kako zdru* žiti ncmško uradniško intermaoionalo in inters nacionalno federacijo javnih namešoencev, ki sta v sporu. Nadalje je bilo skknjeno, da se vrši seja Izvršilnega odbora dne 11. in 12. septembra t. 1. v Pragi prilikom kongresa reichenberške organizacije. Na tej seji se mora določiti: a) dnevni red seje glavno Zve* ze federacije sindikalne internackmak, iki se bo, oziroma se je že vršila dne 25. in\ 26. scp= tembra t. 1., b) diskusija o zapisku žcnevske konference ter c) poročilo o pogajahjih z nemško internacionalo javnih nameščencev. Sklepom kongresa 2. junija so diskutirali tudi o izredno kočljivi situaciji grskih državnih nameščencev. Pozvani so bili zastopniki Gr* čije, da se seje dne 11. in 12. septembra v Pragi udeleže osebno. — Zveza državnih nameščencev za Slo= venijo' ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici št. 6, I. (desno). Informacije se dajejo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 5. do 6. urc popoldne, sicer uradne ure za interno noslovanje razen sobot, nedelj in praznikov dnevno od 5. do 7. ure popoldne. — Tajni« štvo. ¦— Skavtizem v jetnišnicah. Na Cejlonu in v Indiji so pred leti uvedli skavtizem tudi v jetnišnice. Zanimivo je poročilo enega iz* med superintendantov, ki je v svoji jetniš= nici ustanovil četo roverov (starejših skav= tov ali izvidnikov) in sam postal njihov vodja. Člani so jetniki z nad dveletno za» porno kazinijo. Vodnik čete je bivši morilec ki nrora odsedeti 20 let. Postal j.e, ka;kor ka= že izkušnja, dober s'kavt. Vod roverov spi skupaj v eni sobi, ki jo imenujejo »rcverski brlog«, je pa seveda vse kaj drugemu po dobna kakor jetniški celici. Imajo tudi svoj častni sod, ki je v bivših hudodelcih whudil tako zavest, da jih je vodstvo jetnišnice o priliki dolgega pohoda, ki se zahteva za po= nganje 1. reda, pustilo na pot same brez ču= vaja. Da eden od teh mož se je udeležil celo gilvels'kega tečaja. To dokazuje, da "vzbtrja zaupanje cclo v kaznjencih čut časti in po= štcnosti. Ves dan se možje uče skavtskih znanosti in ročnosti ter si pridobivajo tako= zvana veštarstva iiz raznih rckodelstev. Nek* do jim je podaril star avtomobil, da se va» dijo na njem in pridobivajo veštarstvo šoferja. Presenetljivo je, kako se je v teh mo» žeh dvign.il »esprit de corps«, ki je namesto zapora v samotni celici vzgojil ljudi. ki sta jim red in delo postala potrebna. Zopetni pcvratek v zločimsko življenje sc je pri biv* š'h jetni^kih^izvidnikih zmanjšal od ca. 67% do ca. 3%! Viteška vzgoja skavtska je torej cdc pri pokvarjcnih jetnikih uspešna. — Trhli stebri. Slovenski uskoki v Pri* morju se pokažejo prej ali slej kot možje pičle ,moralne vrednosti. Lahi /sprejmejo vsakterega izmed njih z odprtimi rokami. A le prekmalu spoznajo, da imajo v rokah mz* sto cekina — govno. Največkrat doleti usko^ ike usoda, da jih Lahi vržejo iz svoje srede. Slovanski učitelj K., doma iz B., nameščen v O. pri C. je vstopil v fašistovsko stranko in je nosil naslov poročnika nacionalne mis lice v rezervi. Vsled 'bkstečega naslava in vsled opore po fašistovski stranki, je postal oblasten in domišljav. Ko je pa deloval nanj alkohol, je postal celo- junak. Tako se je zgo= dilo, da se je parkrat zelo grdo obnašal v sosednih vaseh in se tudi pretepal po gostiU nah. Sedaj pravijo, da ga bodo črtali iz; stran* ke in premestili. JSIaj narede Lahi z njim kar hočejio, naš rod ga je izobčil iz svoje srede. Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebujie vse najno« •vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga. Mladina mora biti bistre glave In vedrc ga duha. Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato rajši vsak dan ŽIKO. Spas za domačicu je Radion. Piranje nube Ija joj ne odnoisi suviše vremena, imade dakle prilike, da se brine za ostale kučne poslove. Sa Radionom pruže se svakome isredstvo za pranje, kojim se pere bez ikakovog truda i da se rublje me ošteti.