1 11 !| p - 1- ;■ k I 1 1 ll i 1 11 ^1^'' I $ o- L' ,1 '"l •! 1^ I l"'” LA * II ■jT < ? ■f 0 A; 'I. .. ’ r v,'-'-'! 1 1 '71 * -.' l ;iv <. 1' .?V’ ■J-.f :i '■* 3 jž>' § d f Z (g <6 ■l ‘, 7 ■ £ - r z ('■ 1^' f',' I i .(f ' i .STA ■ tl r,*' * >1 < k * . I i" i«i /^4"* •* V' ' u \ 1 L* ' ' I 1 s ■ ■*, 'X I 1 jt. r‘i J ... t-, r*' R?' ■li - sredi dneva zvezde steni ■^■. ■ ■'■-J.k tuhko zgodi konec sveta. Pojdimo na Goričko in Enajstega avgusta sv naslednji PEN bo izšel 26. avgusta 1999. zrimo v nebo. VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 29. julija, 1999, 52. številka *<1 julij '99 tute Pen tute VESTNIK 33 1 h H cn Te de ga pa pd križ bolo! '5' z ll Obče znano je, kdo se komu klanja. Včasih (v nekaterih deželah pa še danes) so se podaniki kraljicam in kraljem, dandanes pa papežu in še komu - malo manj pa smo navajeni, da se v državi slovenski klanja župan županu, Pentute prilagajo fotodokaz, o vzrokih pa lahko zgolj razpredamo. Dejstvo je, da RAZKRISKEMU šefu komune STANKU IVANUŠIČU pre- «A )W III t. 1 I I I 7A 5* Jebenti vrvico! njegovega VERŽENSKEGA ko dklon ■C' .-A Ji ■3 >v >N III •U.^J lega DRAGA LEGE-NA godi (glejte izraz njegovega, to je S. I. obraza). Pravo natolcevanje pa bi bilo, če bi v prizoru iskali simboliko za odnose med mladima občinama. Ti so namreč prijateljski, temeljijo pa na vsestranski enakopravnosti. Klanjanju navkljub! jog &■ 1» H k I I MESO Z ŽARA MORA BITI PREGLEDANO! In to strokovno! Ni namreč vseeno, če ob sicer dobrem namenu (speči slastne perutničke ali ribje fileje, da ne pišemo o mesnih specialitetah z južnoslovanskimi nazivi) zastrupimo pol družbe, drugo polovico pa tako prestrašimo, da v življenju več na zaužije mesa z žara, ki sicer velja za zdrav način prehranjevanja. In kako vedeti, če skupaj s perutnino ne pripravljamo (malo manj slastnih) salmonel? Odgovor ni enostaven in v Pentutah tudi ne 100- 1 KULINARIK ■ F? A ■ ,1 ^- SLADKOSTI r- I L' t DVOJNE VLOGE I \ . '.ur KDOR SEJE, TA TUDI ŽANJE Se vedno je na Goričkem, še vedno so njegova najbolj priljubljena živalska vrsta polži in še vedno bi lahko konkuriral za najboljšega kombajnista med pomurskimi župani. Če k temu dodamo še, da je še vedno tudi edini med vodji komun, ki mu še niso nadeli zakonskega jarma, je dilem konec: gre za ŠALOVSKEGA župana ALEKSANDRA ABRAHAMA. Letošnja žetev je v glavnem za njim, če bodo kaj žele kandidatke za njegovo roko (km, km!), pa bo pokazal čas. MAKO Brrrm, brrin 1 i I I PASJI I DNEVI'99 ,4r Daj mi, teta, daj, \^ej ti dan nazaj! #• I- iS DUŠAN RADIČ je ponavadi Dušan Radič. Zgodi pa se (in to vsaj dvakrat tedensko), da se prelevi v VANEKA iz popularnih T^MURJENCEV. Vanek je zgolj službeno, v življenju in bivanju pa pridejo tudi trenutki, ko uradno radi zamenjamo za zasebno. In če se ti »zalušta« sladoled, ni vrag, da se ne bi na hitro prelevil v Vaneka in si na ta način pridobil vsaj nekaj »lizov«. Posebej še, če je lastnica ledene opojnosti tako prijazna gospa, kot je stalna potnica Vestnikovega vlaka. lOTO Van dan čevapčiče ali mesne iulčke? JI n' 8' JI I odstotno zanesljiv. Izdamo pa vam recept, ki se mu reče SLAVKO ŠVENDA, eno najbolj znanih veterinarskih imen (in priimkov) murske pokrajine. Kjer se on spravi zraven, je higienski minimum zagotovljen (in brezsalmonelnost tudi)! 1" II t I Bud buc, '^zmanjkalo je štruc! MUJCKANJE J' ■ f' '1 TINKARA t B f r L PRIPRAVLJA SILVO Na kaj? To bi morali povprašati našega stalnega sodelavca JOG-a, ki je avtor fotografije. Prisrčnost in zadovoljnost veje iz obeh žena, pri čemer je tista, ki so ji že zrasli zobje, SILVA VRBNJAK iz KRIZEVEČ pri LJUTOMERU. Med šolskim letom se trudi za čimveč učenosti v glavah domačih malčkov na osnovni šoli, v prostem času pa se rada pogovarja s poslušalci ljutomerskega radia. Se raje pa se »mujcka« z dojenčki, kot je TINKARA VARGAZON s PRISTAVE. Pa odgovor na uvodno vprašanje? Sijvo kmalu čaka dodatna življenjska naloga in vloga - postala bo babica. In pestovanje male Tinkare je gotovo dobra priprava na novo veselje! jog I J li VESTNIK 39 tute Pen tute julij '99 I i I fr SftSTVO I I V - % -■ 'I I ^^^^idiovrŠtopgd4xžlaJit^ GASILSTVO II iV' if' J ;■ I p-’-- H ’ f r /Z r ■ +'■' A.«l TT Prijte no, prijte! S ■ L^^^nMflUa 5 ■ VMKFII it ■>*»»<" B 'k A ni ■K UV Vselej budni (če ne, pa spijo v pripravljenosti) KRUPLIVNIŠKI gasilci so nedavno praznovali 60 let obstoja. Da bi kar najbolj učinkovito opozorili na slavje, so si omislili postavno mladenko z raz- r— ------------------------------------------------™ salienim oprsjem Poučeni vedo praviti, da je dama gasilskem društvu za devetimi gorami in devetimi vodami na SUHEM VRHU (občina Moravske Toplice) nrivabilavsai60odstotkovgostovveč,kotbijihbno prava pravcata štiriperesna deteljica postavnih in prikupnih deklet, ki kar vabijo, da se tudi vi kcer Zato na Goričkem že razmišljajo, da 'bi ob prostovoljno vključite v GD! MATEJA HORVAT, MOJCA BAUMAN, METKA IN DARJA KUČAN (slednji naslednjem jubileju namesto lutke kazala smer pra- nista v sorodu ali pa vsaj za to ne vesta) so Gegri zaupale, da so se letos uradno včlanile v žensko va pravcata Goričanka iz mesa in krvi, gegra člansko desetino. Naj živi seksi gasUstvo! gegra Gegra piše, da človek ne bi verjel, če se na lastne oči ne bi prepričal: da |e namreč v prostovoljnem gegra TRIJE ILJASEVSKI ESTETIKA h i I ! / A K- » 1 SKAČI, ^QK\, SKAČIi V® j V' hV- p id 1'T’ ■'■ i. 1^ S ,\W' tUJpr f 'S,' ■ r / R rili Skoči, šele potem _ reci HOP! A^ Samozaupanja polni in trošenja energije pot-*'ebni se dostikrat gredo, kdo ima VEČJEGA. Pa ni Vedno tako, možaki kaj lahko tekmujejo tudi za to. kdo ima VEČJE. V Pašem primeru je to zanimalo četrtega možaka, ki sliši na ime SLAVEK. Sebe in vesoljno pen-Intarsko javnost je s po-PPočjo fotoaparata želel Prepričati, kateri od TU- z T Ph HI Ul e S nEKOV (vsi do doma v ILJAŠEVCIH) je na oprsju najmočneje obdar-len. O zmagovalcu lahko Presodite sami, še bolje Pa bo, če se z minikvizom ^kvarjate p.^dvo^.^, bralke. Gotovo ste bolj ^Hliticirane za kaj ta-‘"=ga> log predvsem IZ! O Q 'l.. Om-CO 11 it J - 1 Pa ne boš več dolgo! Pentute so to zvedele iz zanesljivih, čeprav strogo anonimnih virov (vsaj za javnost). Uredniku MURSKEGA VALA MARJANU DORI so se namreč te dni neusmiljeno iztekli brezskrbni dopustniški dnevi čofotanja po morju in skokov, podobnih temu. Radijski šef je še enkrat dokazal svojo multi-talentiranost, saj bi po estetskem videzu skoka (v vodo) sodeč, kaj lahko tekmoval v tej tortni panogi. Na MD-dopust ’99 torej ostajajo večinoma prijetni spomini, za vse vas, ki to berete (in gledate), pa iskreno upamo, da so podobni prizori šele pred vami. Eni si za dopustniške čase omislijo domače, drugi hrvaško morje. So tudi taki, ki poletijo v beli svet in počitnikujejo v kakšni eksotični deželi (Maldivi, Sejšeli, Azerbajdžan, Kanarski otoki...). Ni pa zanemarljivo število tistih, ki se najbolje počutijo v domačem naslanjaču. Posebej, če imajo v času oddiha ob sebi svoje najdražje. LOTMERŠKI župan JOŽE ŠPINDLER, obenem tudi poslanec v državnem zboru, je parlamentarne počitnice dočakal v družbi, ki mu gotovo najbolj prija - v naročju ima (za zdaj) edinega vnuka NINA, Zaenkrat ga še ne zanima, kaj je novega v najbolj branem slovenskem dnevniku, dedi pa bo gotovo kaj kmalu moral zapreti časopis in malčku povedati kakšno iz svetovne (ali lastne) zakladnice pravljic. lOTO julij '99 Pen VESTNIK 40 KOM Pen TAR Je pač naneslo, da me je urednica z opominom, da je treba do roka napisati tole rubriko, ujela dobesedno golega in bosega. No, da ne bo pohujšanja! Ujela me je po telefonu v naturističnem kampu sredi Istre. Zato bo pač tudi tole pisanje tako nekako brezdelno in golo obarvano. Se še spomnite, kdaj ste nazadnje šli soseda poprosit za kakšno reč, ki vam je je doma nenadoma zmanjkalo? Morda po vaseh sosed sosedu, pa tudi vedno bolj poredko, priskoči na pomoč, sicer pa se bojim, da ta lepa navada v urbanih okoljih vedno bolj izginja. In zanimivo, kako se ljudje spremenimo, ko dva tri tedne na leto kampiramo kje ob morski, jezerski ali rečni obali, v zdravilišču. Očitno nas v to prisili nuja, saj je bolje s sosedi imeti dobre odnose, ker smo v mnogočem odvisni drug od drugega. V kampu se začne že, ko se pripelješ vanj in se skušaš s svojo prikolico čim lepše namestiti. Takoj privrejo iz okoliških prikolic strokovnjaki in kot bi mignil imajo v rokah vse potrebno orodje, napnejo predprostor, zabijejo kline, postavijo hladilnik in štedilnik ... Medtem žena od enega skuha kavo, druga pogosti otroka s sokom in keksi... SOSEDSKA 11. avgust 1999 Morda nikoli več ne bo, kot je bilo Dan, ko se bo v stemnilo »Prijatelji, lahko vam povem, da je popoln Sončev mrk dogodek, ki zasenči vse, kar človek na nebesnem svodu lahko opazi...«je zapisal Robert T. Schweizer, ki si je v živo ogledal lanski popolni mrk na Karibih. Marsikdo je povedal, da je prebral že vse o mrku, naštudiral vso literaturo, ampak sončni mrk videti v živo, je nekaj nepopisno fantastičnega. Gre za pojav, ki nastopi, ko pride Luna ob mlaju med Sonce in Zemljo, temperatura se zniža za nekaj stopinj, sredi dneva pa se na lepem stemni. Takrat se lahko zgodi marsikaj, konec sveta, vesoljni potop ali pa po sončnem mrku nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Po skoraj štiridesetih letih bo Slovenija znova doživela sončni mrk, senca jo bo preletela v nekaj minutah. Na začetku ne bo okoli nas nobene spremembe. Ko pa bo zakritega približno polovica Sonca, bomo opazili, da ni tako svetlo kot bi sredi poletnega dneva moralo biti. Nato se bo počasi bolj in bolj mračilo, temperatura zraka bo začela padati, živali se bodo vedle nenavadno, tik ob meji z Madžarsko pa se bo tako stemnilo, da bodo vidne zvezde in planeti. Nekoč so ljudje verjeli, da bo konec sveta. Pravijo, da se sredi belega dne ptice zbirajo v jatah, kokoši se odpravljajo spat, nekatere cvetlice se zapirajo ... Še danes marsikdo verjame, da se bo 11. avgusta nekaj zgodilo. Ljudje zato romajo na kraje, kjer bodo lahko doživeli popolni sončni mrk m z njim ... Velike priprave Sončni mrk bo s trdnih tal najprej viden na jugozahodni obali Anglije. Za Cornwall pravijo, da je najboljše območje za opazovanje mrka. Priprave trajajo že nekaj časa, kajti pričakujejo od petsto tisoč do tri milijone ljudi. Najbolj podjetni so se odločili, da bodo v času mrka dali v najem svoje hiše, čeprav bo tam videti le delni mrk. Mogoče bo kupiti različne spominke, ki bodo spominjali na ta veliki dogodek, stekleničili bodo posebno vino, pekli posebne slaščice, trgovine bodo odprte štiriindvajset ur Tudi drugod po svetu, kjer i bo viden sončni mrk, se na veliko pripravljajo in želijo narediti vse, da bi privabili čim več ljudi in bi promovirali svoj kraj. Izkoristiti prave trenutke Zal po Sloveniji organizirajo avtobusne prevoze le na Madžarsko in ne tudi v Prekmurje. Na Prekmurje, ki je čudovito in ima najlepšo lego za opazovanje neba, pa pozabljamo. Potem pa se toliko stoka čez turizem in krivi vojno, ko imamo v naši pokrajini nekaj enkratnega in redko ponovljivega, pa ne storimo skoraj nič. Žalostno je, da ne znamo izkoristiti pravih trenutkov. Goričko bo vsaj za minuto središče Slovenije. Upati moramo samo še na lepo in jasno vreme. POMOČ Tak obred pomoči se seveda ponovi vedno, ko v bližino pride kaka nova »žrtev«. Ob odhodih pa se rokujemo, objemamo in na koncu stojimo v gruči in mahamo odhajajočemu, dokler ga lahko vidimo. Vmes pa: v naši družini smo se zmenili, da bomo očeta na morju ostrigli kar s strojčkom. Ko se družica spravi k delu, strojček ob gostem lasišču hitro odpove poslušnost. Takole na pol obrit panično sprašujem soseda Poldeta, ali imajo pri njih morda kak tak aparat. V nekaj trenutkih prileze iz svoje prikolice pa še Lojzeta, strokovnjaka za striženje, pokliče zraven. Lojze hitro zabenti, da Poldetov strojček ni dovolj dober za njegove roke in mojo glavo in odide po svojega in me ročno spremeni v krtačkarja. Filipov drugi rojstni dan so otroci iz kampa zaznamovali tako, da so, ko nas ni bilo, prikolico, predprostor, šotor in senčnika ovesili z balončki in risbicami z voščili. Mariborčanka Irena z mešalnikom, sposojenim od avstrijskih sosedov, naredi torto, mali pa je obdarovan, da se kar ne more znajti. In ko zaradi težav z želodcem mrmram, da sem doma pozabil čudežne tabletke, je stari Ljubljančan Bore ves navdušen, ker je našel sotrpina. MARJAN DORA P. S. Moji sosedje verjetno dom- nevajo, da sem na dopustu, ker je na parkirišču pred blokom prosto eno parkirno mesto več. Kaj več od tega jih niti ne zanima. J I In kako se pripravljamo pri nas? Ta veliki dogodek, ko lahko pričakujemo marsikaj, naj bi spremljali novinarji iz vse Slovenije, poleg tega se govori, da bi naj prišlo v te Goričke kraje več kot sto avtobusov, žal jih bo večina nadaljevala pot na Madžarsko Šalovski župan Aleksander Abraham nam je izdal, da bodo postregli z domačimi specialitetami, pripravili pa naj bi tudi prodajo domačih izdelkov. Za tiste, ki bodo ostali dlje časa, organizirajo prenočišča v Evangeličanskem domu na Hodošu, seveda pa bo \'eliko možnosti, da si postavite šotore. Z Madžarsko se še vedno dogovarjajo, da bi ob tej priložnosti odprli mejni prehod v Budincih. Priprave so šele na začetku, torej. Kako pa bodo naši občani doživeli in spremljali sončni mrk, kaj pričakujejo od njega in ali se lahko zgodi vesoljni potop? Aleksander Varga, Budinci: »Ljudje se ne bojijo mrka in ne Čeprav eni pravijo, da se lahko strese zemlja. Spomnim se prejšnjega mrka, bilo je, kot bi se mračilo, in kokoši so se odpravljale spat.« r'y U' .4 1 SČ- ,SL, MJ’ I ' verjamejo, da bo konec sveta. Armin Kadriji. M. Sobota: »Računalniki se bodo pokvarili ali pa ugasnili. Pojavijo se lahko tudi virusi.« Ml f . j lu 1 Z U >■ I it . ki Marija Kurnjek, Dolenci: »Gledali bomo s sončnim očali in z masko za varjenje. Nič se ne bo zgodilo, vse bo po starem. Slišali smo, d& pridejo celo iz Ljubljane k naih gledat sončni mrk.« Ob vsej tej lepoti, ki nam jo bo ponudila narava, ne smemo pozabiti na nevarnost poškodovanja vida. Dr. Mitja Šterman z okulističnega oddelka pri Splošni bolnišnici Murska Sobota je povedal, da je mrk najmanj nevaren, ko je popoln, nikakor pa ne priporoča gledanja brez primernih nj zaščitnih očal. Če gledamo v mrk, se žarki projicirajo na najbolj občutljiv del našega očesa. imenovan rumena pega, in pustijo na našem očesu trajno poškodbo. Ostane nam lahko le 10 do 20 odstotkovvida. Poudarja, da ni varno gledati mrh niti z zasmojenimi stekli ali sončnimi očali! >u o OJ Zato vam priporočava posebna zaščitna očala za opazovanje mrka, ki reducirajo sončne žarke . . na minimum in tako omogočajo optimalno zaščito pri daljšem opazovanju sonca. Mateja Rantaša, 3 Aba optika Murska Sobota, pa nam je povedal, da tudi očala za varjenje niso popolnoma varna ® in lahko prav tako poškodujejo vid. Pri njih lahko kupite zaščitna očala za sončni mrk, z nekaj « sreče pa jih boste dobili tudi pri Vestniku. ll VESTNIK 41 Pen julij '99 I Kresovanje na Kobilju • Popoln sončni mrk bo v Sloveniji viden na skrajnem severnem delu Prekmurja, pri nas v vaseh bo najdlje trajal v Budincih, Čepincih in Dolencih, Trajal bo nekaj več kot 60 sekimd. • Celotni mrk bo trajal nekaj manj kot tri ure, • V Murski Soboti bo sredina mrka ob 12 uri 47 minut in 10 sekund, • Popoln mrk smo v Sloveniji nazadnje videli leta 1961, naslednji pa bo leta 2081, • Dolžina popolnega mrka bo najdaljša v Romuniji, v bližini kraja Rimnicu Vilcea, trajal bo 2 minuti in 27 sekund. 'Temperatura zraka bo. po predvidevanjih padla za deset stopinj. •Popoln sončev mrk,za isto točko na Zemlji lahko traja največ 7 minut in 28 sekund, odvisno od velikosti Lunine sence. Letošnja senca bo Široka 112 km in bo potovala po centralni Črti mrka s hitrostjo 3000 kilometrov na uro. •Mrki se ne pojavljajo periodično. Običajno imamo dva mrka na leto, lahko tudi tri do štiri pa pet. Pet sončnih mrkov je bilo nazadnje leta 1935. I Cs v nrr«' fl *a , r i 'tnH *' SZAUf^ idjam I il ■* o ■ H; MtoKl ■ i-Jy ‘»1«’ 1'^- JS-/ 'T ■r jr rKSi* ? ■fet / , iCahAtCI; 7 Jh ' i n i ) ! ji^HI (V«n I 'o' ISKALA IN NAŠLA ZAKLAD i I h. II 4 ijJS. . '..-'h- ■ ■4' ' 1- L «1, + l Ivanu, ki goduje na kresno noč, in Janezu, ki se je rodil na to čarobno noč pred nekaj več kot štiridesetimi leti, gre zasluga, da na Kobilju tradicija kresovanja ni zamrla. Nekoč je ogenj zagorel na več koncih vasi, da bl bil blagoslov za vse in da bi vsakič našli zaklad, letos pa so staro izročilo obudili v središču Kobilja, pred domačijama slavljencev in v neposredni bližini občinske zgradbe. Nikogar niso vabili, vsi so bili dobrodošli gostje, gostitelja pa sta skrbela, da je do jutranje zarje dobro gorelo. Bolj se ogenj iskri, boljša bo letina. In čs kje na ’ švigati, vedi, da je tam zaklad. Na Kobilju je največjl v srcih ljudi. Ivanje vidiš modri plamen SI O E 4 X. M p d S a s f ■* e id . 3 ® f# e - <1 « — N « 4) ,, a m Ji .5 5 '3 ■= 3 lo 4 i 'f "i. e- ; o s g 2 '“dt Bila je vesela družba. Danilo Gjerek je igral, peli so Ivan Sajko, Avgust Gjerek, Mira Gjerek, Alojz Horvat, Janez Gašparič, Katica Gasparič, Milan Puhan, Tončka Horvat, Boris Nemet, Tanja Nemet in Darinka Puhan. Silva Volf (v ospredju] je vso noč skrbela, da se grla niso sušila. / t i, L\ 1 Na kresno noč so se dobro zabavale tudi Marija Farkaš (v ospredju v belem) In od leve proti desni Irena Kodeh, Irena Vugrinec, Marija Gašparič (mama, ki Je rodila sina prav na kresno noč) ter obe Mariji Nemet. Obujale so spomine in tako kot vsi zbrani pogrešale kresnice, ki so simbol kresne noči, pa Jih zaradi hladnega večera tokrat ni bilo na spregled. Popevali smo se ob ognju in z vsebino iz kozarcev. Župan občine Kobilje Pavel Nemet je z najboljšimi željami trčil s slavljencema in po tUiem upal, da bodo na kresno noč na Kobilju vedno goreli kresovi. Naj se zato čimprej krsti še kakšen Ivan in naj se komu že letos posreči, da bodo 24. junija 2000 zibali, iskreno želiva penovca Irma in Jure. t , * , biMtan ll ---------- "O , VfJ" ! **'*'«' ‘ '[ v .'rr‘ hhHti ? - . ■ 1 llwttl -. 0W«®' i«n ^«1 1] ■onki Fotind ..M*' fmi ITJ^tO £5vi' Itci ■O ilW i&BOCOJlNA SAtOČAN , Ko kres dogoreva, je treba skočiti točkah 1, 2 In 3, ki so Trganje popolne faze mrka v narisane na zemljevidu. Je 14 seKun ’ . sekund. Mrk se v vseh treh to6k^ 47 min in 15 *«ln. In 30 sek,, sredina mrka Je oh i konec pa ob 14. url, 10 min In Zemljevid natančnega sončnega mrka najdete na --tuijevia natančnega soncnt?^« ^n^/teketi/ ^^siovu http://www.sou. unUj.si/fisil^'^'^®®®^^*^ ’”’‘h-kjekdaj.htm MIHAELA GUMILAR Čez žerjavico, da bolhe ne bodo imele moči, pravi prekmursko izročilo. Ivan Sajko, ravnatelj kobiljanske šole, in Janez Gasparič, vodja gostinstva v Termah, pa sta skočila, ker sta vitalna in mladostna In ker je bila to njuna noč. Kdo bi vedel, mogoče sta imela v čevljih praprotno seme in sta razumela živalsko govorico ter tako Izve^lela, kje je skrit zaklad... Njun je bil v bližini. t i I — julij '99-in Pen V)U vLJUBLJANI JE ENO SAMO PRERIVANJE Šesidcsctletnika MARTINA TOTHA se gotovo spominjajo stotnije Prekmurk in Prekmurcev, ki so v 60. in 70. trpeli zavoljo zobobola. Od 1962. je bil namreč prvi stomatolog v okraju, magistriral pa je na temo Prekmurska stomatologija. Kot ambiciozen strokovnjak je za dobro tretjino zmanjšal prizadetost zob osnovnošolcev, čeprav v takratnih železnih časih ni bilo ne denarja ne pripravkov za tovrstne eksperimente in je lekarnar Milan Benkič določene substance celo »švercaN iz Avstrije. Dvakrat so ga imeli v igri za zdravstvenega ministra, pa je imel za sabo premalo partijske kariere (v starih časihj oziroma je pravočasno a spregledal, da se ga kanijo znebiti (v novejših j. Dandanes je dr. TOTH pomočnik direktorja državnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v Ljubljani pa je že od 1975. Rodil se je v Budimpešti, otroštvo pa preživljal v Veščicipri Murski Soboti. Bi se torej opredelili za Madžara, Prekmurca ali Kranjca? Če sem čisto pošten, sem po duši še najbolj Prekmurec, To tudi pokažem in povem, dostikrat sem na to celo ponosen, Kaj menite o distinkciji Prekmurci - Slovenci? Obstaja bistvena razlika. To pravijo tudi moji številni sodelavci, ko gredo na kakšen sestanek v Prekmurje. Tam so doma dobrosrčnost, širina, gostoljubnost, prijaznost. Ljudje so odkriti in pošteni - ko pa prideš v Ljubljano, je eno samo prerivanje, , Po izidu knjige je njegova žena sicer ob istem tu moraš biti lisjak med gadi. Ne smes vsega štedilniku, pa ne mrka, ampak vsa nasmejana. povedati in narediti »direkt«, potrebno je vijugati. V začetku sem imel zavoljo tega težave, pa se je vseeno splačalo Napisali ste knjigo gospodinjcem. Zakaj prav nam? Ker gre za kuharske izkušnje moškega. In ker moramo biti moški enakopravni - kako naj bomo. Naj jed? če moramo za vsako ocvrto jajce čakati na ženo? Tako pa smo lahko celo »gazde« pri hiši. Vas je kdo spodbudil k pisanju tovrstne literature? Bolezen, Pred dvema letoma sem doživel srčni infarkt in kar pet mesecev mi niso dovolili delati. Zame pa ni'hujšega strupa kot gledati v zrak, zato Ali obstaja zdrava hrana? sem v tem času vzel zares priporočilo nekega kolega, ki je rekel, naj skušam spraviti na papir tiravanja so škodljiva. V Prekmurju pa pretiravamo z živalskimi maščobami, svinjino, smetano, pol- Številne recepte, o katerih toliko pripovedujem .. Ste od vekomaj navdušen kuhar? Ne. Razmere so nanesle, da sem postal glavni večkrat odgovarjal na naša neumna vprašanja, je družinski kuhar. V začetku ni bilo enostavno, ----- ., kasneje pa sem začel uživati. Službeno sem bil v mnogih državah in povsod sem skušal natakarja glavo.« »vreči na finto«, češ da bo dobil kakšen dolar, če mi izda ta in ta recept. Tako sem doma preskusil vrsto Je zdaj zdravje O. K.? nacionalnih jedi, ki sem jih po svoje priredil. t 1’1 . K « k t 1 V' r Prepotoval je dobršen del sveta, da bi dognal vse in še več o sistemih zdravstvenega zavarovanja. Fotbgrafija iz leta 1994 je iz ene najvišjih stavb na svetu (to se ne vidi) v kanadskem Torontu. a; r'« MARTIN TOTH v pisarni številka 100 Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V knjigi so tudi šale - kako jih povezujete s kulinariko? Smeh je zdravje, šal pa vem nešteto. In tako sem vsakemu receptu dodal Šalo. Pa mi prijatelj ob tem pravi, da je doslej ves čas prihajal domov in pri štedilniku našel čemerno, vsega naveličano žensko. Ta hip najaktualnejša šala? Morda vprašanje, zakaj je Clinton obiskal Slovenijo? Odgovor: Ker je od Slovencev želel recept, kako v desetih dneh dobiti vojno s Srbijo! Težko bi se opredelil, je pa v Ljubljani največ povpraševanja po bograču. Nasploh velikokrat kuham prekmurske ali madžarske jedi. Zadnje čase pa ne smem jesti svinjine,'zato*dsrm vettkcrha' rib^. in razne solate ... Načeloma ne. Pomembna je zmernost, pre- nomastnim mlekom, siri. To ni zdravo, potrebno je paziti. Moj pokojni profesor, dobrodušni mož, ki je dejal: »Vse, kar je bog ustvaril na svetu, je ustvaril zato, da se »nuca«. Ampak zato je človeku dal tudi Ja, pomembno se je gibati. Dva- do trikrat ll VESTNIK 42 ( 1 Prim., mr. sci. MARTIN TOTH, dr. stom. i S,jC 1 tedensko »laufam« 10 do 12 km in pazim na hrano. In uspel sem se prepričati, da se zaradi službe ne sekiram. Šport kar čez noč? ! Ne. Bil sem v igri za profesionalca pri nogo-' metaših Olimpije! Žicali so me, pa nisem šel. Na avdiciji RTV pa sem bil sprejet za športnega j komentatorja in bi moral skleniti pogodbo. A ker { sem irnel do konca študija samo tri mesece, sem se odločil za stomatologijo. Vas zanima >SLO-fuzbal«? Ja, pa tudi drugi športi. V Ljubljano ne hodim na nogomet, razen ko pride igrat Mura. Navijate za Olimpijo? ( Ah, kje pa! Olimpija je klub bosanskih Ljub- *................................. J . Ijančanov in me sploh ne zanitna. Navijam za Muro. [ Vam je žal, da ste šli iz stomatologije? JLl J Niti ne. Čeprav je nekaj nostalgije pa tudi naf ljubljanskih ulicah me ljudje še srečujejo in' pozdravljajo, češ »vi ste mi zdravili zobe«. Ampak' težko je po 25 letih spoznati ljudi, ki so bili takrat še otroci. Zakaj ste po skoraj desetletju in pol sploh odšli iz Prekmurja? Marsikaj bi lahko povedal o tem Med drugim sem se v časih sisov boril za solidarnost, da bi preprosti »prekmurski paver« dobil kar največ. S tem sem si pridobil veliko »simpatij« v republiki. Žal pa tudi v Prekmurju - ti ljudje živijo še danes, čeprav niso več v politiki. In sem rekel, da to nikamor ne vodi, da bi se v Ljubljani nekaj pretegoval in zaganjal zato, da me potem doma dajo na čevelj. Pridružilo se je še nekaj nekorektnih potez v zvezi z neko zemljiško ; parcelo in z ženo pravnico sva 1975, odšla v Ljubljano, kjer sva za Bežigradom kupila trisobno stanovanje, v katerem smo še danes. Vaša kariera v Ljubljani je kar uspešna? Pomembno je, da ljudem ne lažeš in da jim skušaš po svojih močeh pomagati. Zase lahko trdim, da imam prekmurske značilnosti - rad delam, sem dosleden in pošten, tudi če me ob tem tepejo. Zato me v uradnem življenju nimajo radi, ampak vedo: strokoven je, dela in kar pove, to drži. Res mislim s svojo glavo, sem trmast in velikokrat »brcam nazaj« Se kaj vračate? । Bolj malo. Sorodnike imam na Madžarskem pa i sestrično v Soboti, a z njo praktično ni stikov. Imain । pa v Črnučah v bližini sinove gradbene parcele vrt, kaj vrt, celo njivo, ki meri okrog 10 arov, kjer brkljam po zemlji. To mi je ostalo iz Prekmurja. Čeprav bi pri nas bolje zraslo? Res. Ampak tu je več moče in ni potrebno toliko zalivati pa tudi poseben biosistem uvajam, zato raste kot vrag. Sosedje pa množično hodijo mimo in jih zanima, kako doseči vse to. Jaz pa pridno konzerviram zase in za hčerkino družino, v kateri sta tudi moji vnukinji Ob hčerki zobozdravnici imam še sina, ki končuje študij računalništva Vaša naslednja knjiga? Življenjski cilj je knjiga z delovnim naslovoin Zdravje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje na Slovenskem. Gre za zahteve^ projekt, ki bo po moje nared čez dve ali tri leta Potem pa grem počasi v pokoj. Upam, da ga boro dočakal! Bojan Peček t Pc^n julij '99 --v^i 4 L (p Feri f Lainšček Kmalu bo konec sveta * I Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je te dni seznanilo javnost, da namerava novi upravitelj rakičanskega gradu iz tamkajšnjih ateljejev izseliti znana akademska slikarja in prostore uporabiti v drugačne namene. _ Novica učinkuje alarmantno iz več razlogov, posebej če smo pobliže seznanjeni z dolgoletnimi prizadevanji širše družbene skupnosti in številnih posameznikov, da bi grad obnovili in oživili. Ves ta čas namreč vsaj na načelni ravni ni bilo niti malo sporno, da v vsej tej obsežni kulturni dediščini pripada kak kotiček tudi živi kulturi, in tudi če so ateljeji morda celo koga motili, si vendarle ni upal kar tako I I Izgon umetnikov iz gradu t I prestopiti tistega zgovornega in nevarnega roba, ki bi ga lahko razglašal za protikulturnega ali pač nekulturnega. Z novimi časi pa so očitno tudi ti in taki nepisani duhovni standardi povsem izgubili veljavo, ali če v tem kontekstu uporabim besede pisatelja Evalda Flisarja iz nedavnega zapisa v Sodobnosti; »Inverzija vrednot, ki spremlja to usmeritev, je že skoraj perverzna«. Isti avtor namreč v eseju o naši vsakdanjosti potem še zapiše' »Samoumevnost, s katero vse . . J--j to sprejemamo, daje misliti, da si zaslužimo ničesar boljšega. Vidljivost se nam je zmanjšala na nekaj kratkoročnih interesov, V zadnjih nekaj letih nam je materializem svobodnega trga skoraj do konca scefral tradicionalno hierarhijo vrednot in nas v prisilil, da vse prepogosto ravnamo v nasprotju z merili, ki jih nosimo v l I duši,« . Rakičanski izgon umetnikov iz I gradu pa je ob vsem tem zgovoren vsa) še po eni plati. Pokaže nam, da o prenovi in oživljanju starega lepotca odločajo ljudje, ki jim je prav malo mar za kulturo in umetnost. Tildi če si samo od daleč ogledamo, kako za gradove skrbijo v deželah, iz katerih uvažamo te naU nove Čase, v imenu katerih je vse dovoljeno, )e tu in zdaj »kao « situacija kajpada paradoksalna ali * A 1 ■ ri iri i H q Ali pa je že tudi res, da Vsaj anahrona, i — r- - . , . 9J iz tradicije evropske demokracij le tisto, kar nam radi vzamemo - , b.„bavi ustreza, preostanek pa pac P . čje nadomestimo s primi 1 Vzorci urejanja skupnega ) ■ Zaradi vsega- tega se seveda podpisuje odprto I pismo Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ter upam, da se bo na razumno stran vendarle uvrstilo dovolj tistih, ki o usodi ateljejev rakičanskem gradu neposredno odločajo. v Ko sem v Stubiških toplicah prišel iz bazena, v katerem sem si razgibal koleno in se v garderobi oblačil, je sivolasi starec, v bazenu so ga klicali »dedek«, stopil k meni ih me resno vprašal, ali si upam kar tako brez spremstva po svetu. Nisem ga razumel. Pomislil sem. kako je najbrž prepričan, da sem hud invalid in da si upam hoditi okrog brez medicinskega spremstva. Rekel sem mu, da nisem tako hudo bolan, oteklo rai je koleno, izrabil se mi je hrustanec. On pa mi je zaupljivo približal zguban, vendar prebrisan zagorski obraz in rekel, saj veste, kaj mislim ... Na Franceka ... Potem se mi je posvetilo: kamenjal rae je s hrvaškim predsednikom države. Čutil sem, kako sera zardel. Kakšna podobnost s hrvaškim predsednikom neki, nobena. Prvič, pa kaj bi našteval. Da so me zamenjali s TLidmanom - to je bil lahko samo konec sveta. Nekoč, ko sem hodil po mednarodnih filmskih festivalih, so mi pogosto rekli, da sem podoben angleškemu igralcu Petru Sellersu, To je bil takrat kompliment, toda Tudman?! Predvsem nimam krivih ust... Ne vem, kako sem se pripeljal v Zagreb in zavil v »Frk«. Jure in Drago sta me že čakala. l‘<-l t /T ? Hi .V Apokaliptična vizija - Skoraj bi zamudil konec sveta, je rekel Jure in odprl poljski tednik Po)ityka, v katerem je pisalo o človeški kataklizmi - Kdaj bo? Jaz sem danes svojega že doživet - Konec sveta je vendar kolektivna zadeva, me je popravil Drago. Vrnil se je s kratkega izleta v Beograd in je bil poln optimizma. - Konec sveta je bil dvanajstega julija ob 9.41. Tako je vsaj prerokoval Nos tradamus, jasnovidec iz šestnajstega stoletja. Nekateri poznavalci svetovnih prerokov dodajajo, da je konec sveta lahko tudi 23. julija. - K»i je konkretno rekel? En datum je namreč že minil, pa se ni nič zgodilo... K mizi je prišla natakarica, ki je pri u Krku« še nismo videli. - Nova? - Pokimala je in se zazrla vame kot v živega Nostradamusa. Jure je prestregel njen pogled. - Pustite ga pri miru, on je poročen, star in bolehen ... Tildi Drago je hotel biti duhovit. Dodal je, kako sta onadva moja telesna varuha - Vem, je reklo dekle in čakalo, da naročimo pivo. - Kaj je konkretno rekel? sem ponovil vprašanje. - Lela 1999, sedmega meseca, bo padel izpod neba veliki kralj strahu, da bi uničil velikega kralja, Hunov. Pred njegovim prihodom in po njem bo Mars z lahkoto vladal... - To so Beograjčani doživeli. Rakete so jim padale na glavo, a so preživeli, je bil preptlčlliv Drago - Mislim, da se je Nostradamus zmotil v letnici Konec sveta bo leta 2000, sem zatrdil, kajti vedno sem bil za drugačne. boljše rešitve. Ne še en dan življenja, marveč še eno leto. Optimistično, mar ne?! Kljub temu, kar se mi je pripetilo v »Stubakih«... - Irski svetnik Malahias je boljši prerok od Nostradamusa. Sestavil je 111 gesel, od katerih vs.ako karakterizira po enega papeža, začenši od leta 1143 pa do konca sveta. Tako ima današnji papež Janez Pavel II. geslo številka 109 De labore solis (Delo sonca). Po njem bo nastopil papež z geslom De gloriae olivae (Slava oljčnemu grmu), tretji papež bo Peter Rimski. Med njegovim pontifikatom bo prišlo do velike nesreče. To naj bi se zgodilo najkasneje jeseni 1999. leta. - Ce časopisi ne lažejo, je dodal Drago. - Lažejo, je naglo rekla nova točajka, položila piva na mizo in s prstom pokazala name. » - Pišejo, da je na Brionih, on pa sedi v ■Frku«. Vas ni sram? Jure in Drago sta najprej pogledala točajko (dame imajo vendar prednost!), nato sta se zazrla vame in prasnila v smeh. - To je danes že drugič, sem zamrmral v brado, in to bo zame konec sveta. - Ljubica ljubljena, se je točajki priliznil Jure, to vendar ni naš predsednik, to je naš prijatelj, ki še nikoli ni bil na Brionih. - Nemogoče... - Nemogoče je mogoče ... Dekletu je postalo nerodno, obrnilo se je in odšlo za točilno mizo. - Na sončni uri, vrezani v Keopsovo piramido, piše, da bo konec sveta 17. septembra 2001. - Zanima me, kako bo to videti. Bil sem v Novem Sadu. Čez reko vozijo splavi. Zastonj. Prednost imajo invalidi, nosečnice, ljudje s kolesi in cvetjem ... Kot nekoč davno, v srednjem veku, po drugi svetovni vojni. Ko da bi kar naprej vrteli film Kmalu bo konec sveta Saše Petroviča. - Najprej se bo morje dvignilo do petnajst komolcev, potem bo zagorelo, rastline bodo izpustile krvavo roso, zgradbe se bodo podrle, kamenje se bo razklalo, nastal bo potres, človeške kosti bo vrglo iz grobo.v, na zemljo bodo padle zvezde, vse živo bo umrlo, nebo in zemlja bosta zgoreli, nastalo bo novo nebo in nova zemlja, vsi bodo vstali od mrtvih ... - Zakaj umreti, če nas bodo znova oživili? - To je Poslednja sodba in ne tvoja odločitev. - Konec sveta so prerokovale tudi različne sekte, pa od tega ni bilo nič. Zemlja se še naprej veselo vrti. - Posebno po drugem pivu. - Ali je to že drugo pivo? sera vprašal, ker sem se zaklel, da števila tri več ne prestopim, pa naj gre za pivske čaše, ženske ali avtomobile. - Spomnita se samo nekaj let nazaj, ko je v Jonestownu v Gvajani devetsto ljudi naredilo kolektivni samomor ... - Včasih je samomor tudi, če se vpišeš v napačno stranko... tj I II 11 li h if Kakšen dan. sem pomislil. Niti TudmaucoTh dvolnUmv nihč* več ne spoštuje. In sem sklenil; do konca sveta ne grem več med ljudi. Branko Šomen, fotomontaža: RJK 1^! Nostradamus - Konec sveta nima ničesar skupnega s strankarskim življenjem .. - Vse piše v bibliji... Drago je nekaj mežikal natakarici, ki je prinesla tretjo rundo piv - Zlo ne prihaja od zunaj, marveč od znotraj. Človek je sam sebi največji sovražnik. Sonce sveti že deset milijard let. Danes je staro že pet milijard; ko se bo ohladilo m razpadlo, nas ne bo več. - Kaj pa, če kdo trči v nas? Saj smo na odprtem prostoru kot nogometni igralci na igrišču .. ni je steklenice, ki te ne bi zadela ... - Znamo se braniti. Imamo atomsko orožje. Z raketami lahko razstrelimo tuje telo ali ga preusmerimo mimo zemlje v vesolje ... Najverjetneje je, da bo konec sveta 14. julija 2126, ko se bo zemlja srečala s planetom Toutatis Oddahnil sem si. To je resnično daleč. In zgodilo se bo brez mene. Brez nas. Nekako dobre volje sem odšel domov, kjer me je čakalo sporočilo, da moram takoj plačati v sosednjem stopnišču vzdrževanje. Odšel sem z računom v prostor, kjer je sedela blagajničarka. Zazrla se je vame, dobesedno onemela je. Nisem okleval takoj sem ji rekel: Nisem Thdman, in ji tako pomagal vrniti dar govora. Uspel sem. Začela je kričati, da naj ne bom nikar tako domišljav, da me je prepoznala. Jaz sem bil tisti, ki je pred dnevi stresel nekaj smeti pri smetnjaku, ona pa ne bo čistila za vsakim prascem, pa četudi bo jutri konec sveta. - Konec sveta bo 14. julija 2126, sem jo skušal pomiriti. - Kaj? Ravno na moj rojstni dan naj bi umrla? In je začela metati vame najprej blagajniški blok, nato konzervo z drobižem ... Ni me zadela. Ni bila Toutatis. L (V 1 1 I I h , I r .1 julij '99 pe" VbSrNiK 44 8 h 1 Mogočne razvaline vile Huj dr ga strašijo sredi Radgonskih goric Torinski prt si je lani ogledalo tri milijone ljudi RESNICA ALI /J PREVARA? I I |V T Pogled, ki seže do Budimpešte t -fcjk: Gričevje nad Gornjo Radgono je do vsake pedi zasajeno z žlahtno vinsko trto. In podobo goric dopolnjujejo mogočne vile, ki so jih tukaj nekoč zgradili tujci, a jih je po drugi svetovni vojni krepko načel čas. V Policah je stala na najvišji razgledni vzpetini mogočna vila z imenom Hujdrga. Skozi njena okna se je videlo vse do Budimpešte, vedo povedati domačini, saj je hrib za 12 metrov višji od Kapelskega Vrha nad Radenci in malo nižji od Jeruzalema. Zdaj je tukaj največja razvalina na slovenskem severovzhodu In zakaj je tako? Po vojni podrli nosilni zid^ da bi posamezniki, o tem krožijo med domačini vilo preuredili v zadružni dom Vila Hujdrga je bila precej časa v lasti nekdanjega Kmetijskega kombinata Gor- HujdrgO je kupil Mariborčan in Rja Radgona, katerega direktor je bil od ^daj je v lasti SoboČanke leta 1968 do 1976 gospod Stefan Frangež, ' ' Obiskali smo ga v Gornji Radgoni in povedal nam je marsikaj zanimivega o preteklosti poslopja. Nekoč je bila Hujdrga last avstrijske družine Bronze. Med drugo svetovno vojno je kupil poslopje Klotar Bowier, znani proizvajalec šampanjskih vin Zaradi odličnega razgleda so imeli Nemci med drugo svetovno vojno v vili vojaško opazovalnico. Po vojni je bilo poslopje nacionalizirano in je bilo prazno. V povojnem času je takratna ljudska oblast spodbujala tekmovanja v gradnji zadružnih domov. Tisti, ki so zgradili zadružni ■ dom hitreje in lepše, so bili pohvaljeni, nagrajeni. V tistem času je bil v Gornji Radgoni okraj in tamkajšnji politiki so pritiskali na takratnega direktorja Kmetijskega kombinata Gornja Radgona Saksido, da Hujdrgo nameni za zadružni dom. Zahtevano, storjeno, lahko napišem. Našlo se je neko manjše gradbeno podjetje, ki ni kdo ve kako skrbelo za gradbene zakonitosti. Gradbinci in s socialističnimi idejami zagnani prostovoljci so podrli nekaj vmesnih nosilnih sten. S tem so pridobili večjo dvorano, katere strop pa se je kmalu podrl, saj so mu bili spodmaknjeni nosilni zidovi. In neuki zidarji ter zagnanci so pobrali šila in kopita ter se porazgubili. Tako so ostale Police in bližnji zaselki brez zadružnega doma. Včasih je bilo v Hujdrgi veselo v poslopju se je nekaj* časa zbirala mladina. Sestankovala je in prirejala plesne zabave Šlo je za nekdanje viničarje, ki so zdaj »vzeli oblast v svoje roke«. V tistih časih je bilo veliko veseljačenja in podoba je bila, da bo v socializmu rojevala narava brez delavčevega znojnega čela, brez pridnih rok. Poslopje je bJo še vedno mogočno in lepo je bilo posedati v njegovi senci in zreti dol čez mejo v takrat »gnili avstrijski kapitalizem«, dol proti Madžarski, čez »železno zaveso«. Radgonski kmetijski kombinat je imel tukaj sestanke. Nekaj prostorov je bilo namreč še lepo urejenih. In spodaj je bila trdna in razsežna vinska klet, kjer je nekoč : zorelo žlahtno vino V Hujdrgi pa je bilo predvsem veselo ob trgatvah. ; In potem se je začelo razsulo. Ljudje so začeli trgati iz poslopja deske, tramove. Odnesli so, kar se je odnesti ali odpeljati dalo In dajale in jemale so jih noči. Hujdrga je postajala lupina. Podobna je bila ogromnemu zidanemu okostnjaku in skozi njegova rebra so zavijali vetrovi, snežilo je ali deževalo, zmrzovalo, se talilo, razpadalo ... A vseeno so se za vilo začeli zanimati različne pripovedi, ki so precej od resnice in jih zato raje ne omenjamo. In ker je bila vila sredi goric trdno zidana, je kljub opustošenju vztrajno kljubovala času. Predvsem zaradi svoje edinstvene lege je vabila kupce. Sedanji direktor Radgonskih goric, ki so naslednice nekdanjega Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, gospod Franc Škrobar nam je povedal, da je kupil Hujdrgo 17. maja 1977 Leopold Sevčnikar, zdaj že pokojni profesor kemije na mariborski klasični gimnaziji. Poslopje je nameraval podreti in pozidati na novo. Nedotaknjene naj bi ostale le kleti. Tukaj je nameraval pozidati veliko gostišče. S tem ni bilo nič, ker je mariborsko spomeniško varstvo zahtevalo, da mora stavbi ohraniti prvotno podobo. S tem se novi lastnik ni strinjal in je idejo opustil. Potem je spet postoril svoje neizprosni zob časa. Hujdrgo je potem kupil leta 1992 eden od že pokojnih soboških obrtnikov in jo je podedovala njegova sorodnica. In to je že FRANČEK ŠTEFANEC nova zgodba... Gospod Štefan Frangež iz Gornje Radgone je bil nekoč direktor radgonskega Kmetijskega kombinata in nam je marsikaj povedal o Hujdrgi. Foto: F. Š. Tako imenovani torinski prt je 436 centimetrov dolga in 110 centimetrov široka lanena, ročna tkana tkanina v obliki ribje kosti. Od leta 1578 so ga hranili v posebej zanj zgrajeni kapelici, v novejšem času pa je bil v torinski stolnici. Ta čas je na »varnem mestu«. Na prtu so odtisi mrliča, ki je meril v višino 182 centimetrov, težek pa naj bi bil 79 kilogramov. Je bilo zavito v ta mrliški prt telo Jezusa Kristusa? Jezusovo truplo so, potem ko je umrl na križu na Kalvariji, prenesli k bližnjemu grobu, ki ga je dal na voljo premožen mož Jožef iz Arimaterje, Ta je truplo tudi zavil v kos platna, obdano z zelišči, predvsem alojo, da ne bi trohnelo. Telo so položili na prvo polovico prta, z drugo polovico pa so ga prekrili, nato so ga položil v grob v skalo. V evangeliju beremo, da je Jezus vstal iz groba in odšel v nebeško kraljestvo. O torinskem prtu je bilo že veliko napisanega. Pred kratkim pa je založba Družina izdala prevod knjige Torinski prt, ki jo je v obliki raziskave napisal Italijan Gaetano Intrigillo. Le-ta je kar 50 let zbiral podatke, dokaze in indice [znamenja) ... Na koncu svoje knjige je zapisal: »Po mojem mnenju dokazi - in le indici - podpirajo pristnost torinskega prta in me torej prepričajo, da je bilo vanj zavito Jezusovo truplo, ki so ga sneli s križa in ga v naglici pustili ■I -'pl ■i * ■■d* ii Marija Horvat (na desni) je že 1978. leta obiskala Torino in si z velikim strahospoštovanjem ogledala znameniti prt. V svojem življenju je poromala v razne kraje kar 105-krat. v grobu, da bi mogli po prazniku velike sobote dopolniti obred hebrejskega pogreba.« Avtor pa brž dodaja: »Po mojem mnenju, kajti - in tega nikoli dovolj ne poudarjamo - vsakdo je svoboden, da pride do svojega osebnega sklepa Kje je bil prt od leta 30 do 1353? O tem so zgodovinski podatki zelo skromni, dasiravno je nekaj zapiskov, na primer ljudi, ki so obiskovali Jeruzalem, Carigrad in druga mesta, kjer naj bi videli prt. V nekaterih obdobjih (na primer, ko so preganjali čaščenje podob, relikvij...) pa je bil prt skrit. Resnica naj bi bila tudi, da so prt skrivali tudi zato, ker so se bali, da je lažen, pa se niso hoteli osmešiti pred javnostjo. Iz dokumentov izhaja, da je bil leta 1353 prt v lasti rodbine De Charny. Njena potomka Margherita De Charny je leta 1453 zapustila prt rodbini Savojcev. Ti so morali iz vojnih razlogov pogosto prenašati dragoceno relikvijo v različne kraje v Piemontu S testamentom zadnjega savojskega kralja Umberta II. je prt pripadel Svetemu sedežu, torej katoliški Cerkvi. Darilno listino so pripravili 1983 leta. Ta relikvijo (to je tisto, kar ostane in je pristno) priznava že več stoletij. Kaj vidimo na tkanini - mrliškem prtu? »Po vsej dolžini tkanine so v vseh vzporednih črtah vidni sledovi ognja (laneno blago je ožgano) in šivanega krpanja iz leta 1534 z dolgimi vbodi tam, kjer je bila tkanina uničena... Zgodovinsko je dokazano, da je kapelo savojskega vojvode Chamberyju, kjer so v zakristiji hranili prt, v noči s 3. na 4. december 1532 prizadel hud požar. ..^ Na osrednji osi rjuhe sta nadvse jasna odtisa človeške postave: eden predstavlja prednjo stran, drugi hrbtno. Na prvem razločimo lase, ki obdajajo glavo m padajo na obeh straneh obraza, z glavo in brki, potem prsi in trebuh, v naročju prekrižane roke v višini zapestij, stegna, kolena, noge in del stopala. Na hrbtnem odtisu je na začetku teme, dolgi lasje, ramena, boki, zadnjica, stegna, meča, pete in jasno stopalo ene noge ...« ji Pa značilnosti? »Reliefni odtisi, torej štrleči deli telesa, so temnejši, manj štrleči pa svetlejši, 2-osenčenjem, ki se povsem izgubi. Barva odtisov je podobna rumeno okrasti ter je bolj ali manj močna. Na telesnih odtisih so rožnato karminski madeži, ki se zdijo, da so od krvi.« Kaj je pokazalo fotografiranje? Prvič so fotografirali torinski prt 1898 leta. Tedaj so tudi ugotovili - na splošno presenečenje -, da negativ fotografi ranega lika (fotografska steklena plošča) ni v negativu, ampak v pozitivu, kar kažo na to, da je lik na platnu - v negativu Uradno so prt fotografirali še 1*931, 1969 in 1978. leta (tedaj že na film, kot jih poznamo danes), ko se je potrdilo, ■ rjuha oziroma prt nima le narave fotO' grafskega negativa, ampak prvine treti® | razsežnosti, ki jih na običajnih fotO' grafijah ni VESTNIK IS Pen julij '99 I Gaetano IntrigUlo: Prt, v katerega, so leta 30, torej pred 1969 leti, zavili truplo križanega, je pristen I 'V Marijina hčerka Irma Premrl, ki prav tako rada gre na romanja, pa je ljubiteljska slikarka. Neki notranji glas jo je nagovarjal, da je naslikala torinski prt. Potrudila se je, kolikor je mogla. Sliko je kupil neki avstrijski duhovnik, ostala pa ji je fotografija prta oziroma podoba križanega. , Seveda pa so tudi »znanstveniki«, ki trdijo, da je lik na prtu kdo naslikat. Nekateri so to tudi res poskusih, a niso uspeli. Niti niso mogli. Le kako naj bi »umetnik« ponarejevalec (ki bi živel okrog 1353. leta, od takrat so pisni zgodovinski podatki o prtu) mogel iznajti in izvesti popoln fotografski negativ ter naslikati svetlo, kar je v resnici temno, m temno, kar je v resnici svetlo? Fotografski postopek so iznašli v prvi polovici prejšnjega stoletja, toda šele 1898. leta so - kot že zapisano - odkrili, da so odtisi na prtu fotografski negativ Ne gre za vprašanje vere ... »Z vidika krščanske duhovnosti pa je torinski prt v resnici ,peti evangelij’. Neverjetne podrobnosti o Jezusovem trpljenju od Oljske gore do smrti na križu. I ki nam jih razkrivajo moderne znanstvene metode, nam kot svetla srhljivka prikličejo ,moža bolečin na ekran srca, ki ne more ostati ravnodušno. Najbolj pa nas prevzame tisti obraz, posebno v tridimenzionalnem prikazu. Že papež Pavel VI. je o nj^em zapisal: .Kristusov obraz je pred nami tako resničen, globok, človeški in božji, kot ga nismo mogli občudovati in častiti na nobeni drugi podobi' Privlači, prevzema in osvoji. Lani so ga po daljšem času spet pokazali javnostj. Ogledalo si ga je tri milijone ljudi. Spel ga bodo »razstavili« prihodnje leto Med tistimi, ki so si ogledali torinski prt že 1978. leta, je bila tudi zdaj 78-letna Manja Horvat iz Murske « Sobote. Še zdaj - po 21 letih - je pod močnim vtisom dogodka Ker je bil prt zavarovan v stekleni omari, se ga ne ona ne drugi romarji seveda niso mogli dotakniti; doživetje, da si le nekaj metrov vstran od.. prta, v katerega je bilo zavito Kristusovo telo, pa je nepopisno. , , Neke vrste strahospoštovanje. Z romanja je prinesla razno literaturo in posnetke prta, kar hram še zdaj. Sicer pa je gospa Horvatova navduseea romarka, saj Je bila kar 105 krat na božjih poteh v Sloveniji,, Italiji, Franciji, Avstriji... Nekoč se ji je pridružil mož Stefan, tedaj star 51 let, in čudežno sprejel vero. Blagoslovljena voda m molitev pa sta pomagala tud. pr. ozdrav.tv. •njunega sina. Manjina hčerka Irma -llk.r.a,‘NB,,; noTranii 1= premrl pa je ljubiteljska naslikati torinski prt. Težko je — . _ Milu zahtevno. Naslikala je po o P je šlo, saj je slikanje le- vvelikosli 60 ki'[ii 90 centimetrov, sliko je razstavila v veroučnih centimetrov, n-r" - . duhovnik učilnicah soboške župnije in neki avs k* Bi ,e ogledal sliko torinskega pri«.1 ‘oliko »s^a ^oledoval, da mu jo je prodala. “P Slikarki je ^enlltlar vidni pline slike °staln (>d sUkc prim le Se fotograf.ja. gpgt ooa veliko spoštovanje do te relikvije, '^sUarjala nove slike primer Seveda ima tudi Tako je tudi pri njenih drugih sl »■'zev pot, vse so samo L. SOBOČAN Moje veselje je tudi veselje vseh vas v Sakalovcih, majhni porabski vasici, je junija daroval^ svojo prvo mašo sovaščan Ferenc Mekli, novomašnik slovenskega rodu, in kot je v svojem nagovoru poudaril, se je tako zahvalil vsem znanim in neznanim vernikom, ki so po porabskih cerkvah, kapelicah in domovih molili, da je vztrajal pri svoji odločitvi, ki izhaja še iz otroštva. Študijska pot Ferenca Merklija se je začela v Ljubljani, nadaljevala v Rimu in v Pannonhalmi, sedaj ga čaka še dokončanje študija na Svetem sedežu in takrat se bo morda vrnil v svoje Porabje. Skromna sakalovska cerkvica bi bila pretesna za vse, ki so se v tem predzadnjem vročem nedeljskem popoldnevu zbrali iz Porabja in Pomurja, saj je minilo že mnogo let, odkar je slovenskemu življu na Madžarskem daroval zahvalni obred mladi novomašnik, .dan prej pa ga je sombotelski škof posvetil v duhovnika. Novomašnik je pred domačim pragom sprejemal ljudi, ki so ga prišli bodrit, predvsem duhovnike iz porabskih župnišč, sošolce in tudi pripadnike svojega stanu iz Slovenije. In ko ga je domači župnik pripeljal pred mater, očeta in brata, jih je zaprosil za blagoslov, nato je povorka krenila med hišami do cerkvice in od lam na vaško gmajno, kjer je stal priložnostni oltar. Kljub sončni pripeki se je 20. junija zbralo več kot štiri tisoč ljudi, ki so !C . ■■ t "■ J. I M ,1.., o 6 A.- !■ M a ■ r Novomašnik Ferenc Merkli je na svoji prvi maši povzdignil kelih, ki Je delo domačega lončarja. ■t »Sin moj, blagoslavljam te, da boš vztrajal na svoji plemeniti poti je novomašniku podelila svoj blagoslov njegova mati. !1 J '1 L 1 f- 1 /••it ■ < W Na prvo novo mašo v zgodovini Sakalovcev je prišlo veliko ljudi iz Porabja, Pomurja in daljne okolice. ‘1^3 I Ferenc Merkli raed sobrati •»i vse ■ '■ K. • A V i k vztrajali več kot dve uri, vse do konca. Ce je kdo pričakoval ve liko blišča, je bil razočaran Kelih in svečniki iz po-rabske gline so dajali preprostemu oltarju, vpetemu v širne gozdove in modro nebo ..., poseben čar V letošnjem letu so bile množične nove maše tudi pri nas, a šakalovski dajeta poseben čar in pomen prav preprostost in pos lanstvo, ki je Še večje, saj je prva v tej vasi in po dolgih desetletjih tudi v Porabju »Moje veselje je veselje vas vseh...«je bil novomašniški moto Ferenca Merklija in prav to daje Porabcem upanje, da se bo po dveh letih študija vrnil mednje in bo v svoji rodni slovenščini skrbel za njihov dušni bla gor. To željo m vabilo mu je izreklo mnogo vernikov, ki so mu po novi maši segli v roko ... E. Pivar FOTO: Juza julij '99 po tepanje VESTNIK 46 I t-1 A l I PARIZ . .1 ■’ B t« , ■ > .Ti* nf mesto svetlobe Velika postajna ura v Orsayskem muzeju. Leta 1900 zgrajeno železniško postajo so preuredih in v njej leta 1986 odprli muzej, v katerem so na ogled tudi dela velikanov francoske umetnosti od Cezannu, Moneta, Van Go-gha in Degasa do Sisleya. J«« —t Tudi to je seveda Pariz - leta 1970, ko so jo zgradili, je bila stolpnica na Montparnassu s svojimi 56 nadstropji in 207 metri najvišja zgradba v Evropi. I ' ■ 4 utrinek z Elizejskih poljan - če v posodo spustiš vsaj frank, se ti ulična artistka graciozno zahvali s priklonom. \\ 'J ■ s= (iHiMs ; mMcri —sri •ISEL. I Pisatelj Feri Lainšček je avtor štirinajstih romanov, od katerih so bili mnogi deležni nemajhne bratske in kritiške pozornosti, nekateri pa so tudi že prevedeni v tuje jezike. Zaradi dogovorov o natisu njegovega romana Namesto koga roža cveti v francoskem jeziku se je pisatelj pred kratkim mudil tudi v Parizu. Ob tej priliki so nastale tudi pričujoče fotografije, ki jih je avtor pospremil s krajšim esejističnim razmišljanjem. Sodobna plastika v vodnjaku na trgu Igorja Stravinskega v neposredni bližini Pompidoujevega centra Vsakdanjost, ob kateri nehote pomislimo na francosko socialno in politično tradicijo - ulični protest medicinskega osebja iz ene od bolnišnic na Montparnassu. tf' 9 a 1 * Feri in najslavnejša litoželezna gradnja našega časa - Eifflov stolp, na katerega se letno povzpne več kot 4 milijone turistov. - 'i Nočni posnetek v »četrti rdečih luči« na območju Pigalla, kjer prostitucija sicer ni kazniva, se je pa, vsaj pravijo, turisti nekako vse bolj ogibajo tudi zaradi aidsa in drugih nevšečnosti. Eno od stotih pariških gledališč, v katerem slavna Marie in Jean Louis Trintignant trenutno nastopata v Apo-llinairovi igri. i Bela cerkev na vrhu griča Montmartre - stopnišča, po katerih se zgrinjajo katoličani z vsega sveta, in kupola, s katere je ob ugodnem vremenu videti daljna obrobja Pariza. I VESTNIK 47 po Pc^n tepanje - julij '99 I I I Zaradi obiska ameriškega predsednika Clintona ni bilo na Plače de la Concorde tega dne niti enega policista več kot običajno. Ljubljanski slikar Alen Ožbolt, katerega razstavo smo si zvečer ogledali, je celo pripomnil, da je pred eno od blagovnic povsem po naključju naletel na visokega gosta, pa to med navzočimi na njegovo začudenje sploh ni povzročilo radovedniške zmede, kaj šele obsednega stanja. Takšnega, recimo, kot smo ga kot nalašč potem doživeli, ko smo večer pred Clintonovim prihodom v Slovenijo sestopili z letala na brniškem letališču. Domovina nas je tu tokrat pač pričakala kot sila sumljive tipe, ki bržda tovorimo vsak svojo bombo in kujemo zaroto, ki bo državo zlohotno izrisala na črnem zemljevidu Balkana. Nekdo je ob tem šepnil: "Pustimo primerjave. a tile naši se mi tokrat res zdijo, kot da ne bi imeli policijske akademije. u ' -F T- I 011 M ; »M!«L - 1 baa>Jniw i ra RS Pi Pa vendar, čemu potovanja, če ne tudi zaradi primerjave, pa najsi te potem doletijo zavedno ali pač nezavedno kot, recimo, tale. Doživeli smo noč na razvpitem Pigallu, ulico St. Denis za Forumom des Halles in jutro v rdeči soteski na Montparnassu. BiL smo, skratka, tudi na takih krajih, ko so nam jih vsega vajeni gostitelji odsvetovali, pa vendar se mi ni nikjer niti za hip porodil tisti značilni sumničavi in negotovi občutek, ki svari pred zahrbtnim in neznanim. Ko sva se potem s prijateljem, ki je prišel pome na letališče, ob treh ponoči ustavila v lokalu pri Benediktu, me je na mah zasačilo in presenetilo ozračje, na katerega kot da nekako nisem bil pripravljen. Tip, ki je tolkel s kozarcem in je z zatiščano zlobo čez omizja pravil, kaj vse bo nekomu tam napravil, me je kratko malo spomnil, da je tod tudi za točilno mizo marsikdaj drugače. Ob tem pa sem se spomnil tudi nekega neliterarnega pogovora, ko me je gostitelj vprašal, kaj se mi je v prvih dneh od začetka nadvse prijetno ob pogledu na ženske, ki povsem sproščeno kadijo na ulici. Ker mojega odgovora spočetka ni povsem razumel, sem niu pojasnil, da velja pri nas tako vedenje za neolikano in da si cigareto na ulici privošči kvečjemu mladenka, ki se požvižga na to, kaj si o njej mislijo. “O tem bi se sicer dalo razpravljati,” je vljudno odvrnil, “a z mojega gledišča gre vsekakor za normo, ki bi jo še najceloviteje označil kot nekaj nadvse provincionalnega.” Dejstvo, da Parižani tudi sicer kadilcem ne gledajo pod prste, kot je to zdaj, recimo, pri nas celo uzakonjeno, seveda še zdaleč ne pove ničesar o njihovih imperativih glede kakovosti življenja. V eni od uličic na otočku St. Louis sva s prijateljem naletela na več kot stoglavo potrpežljivo vrsto, ki se je na najino nemajhno začudenje pomikala k slaščičarni. Ljudje, ki so bili, vsaj na pogled, večinoma domačini, so potrpežljivo stak v vrsti za nekaj kepic sladoleda, pa čeravno slaščičarna v okolišu sploh ni sladoled v Parizu in da se mnogi potrudijo po to kakovost tudi iz oddaljenih delov velemesta. A če naj se ob teh tako ali drugače zgovornih utrinkih vendarle pomudim tudi ob literaturi, saj je bila le-ta navsezadnje cilj mojega potovanja, potem moram reči, da je vodila tudi ta spirala pravzaprav ves čas okoh vprašanja kakovosti, Ali, rečeno drugače: za zunajliterarno razpravo, kot je, recimo, ta naša tranzicijska, o Literaturi, ki da mora paziti na slehernega bralca in preživeti na trgu, za tamkajšnjimi okroglimi mizami ni bilo ne ušes ne prostora. Občutek transparentnosti na francoski literarni sceni, ki je neprimerljivo večja od naše in vsaj na prvi pogled seveda tudi veliko bolj večplastna, je bil namreč naravnost fascinanten. Možnost, da bi bila, recimo, zgolj všečnost razglašena za visoko literaturo, je ob tem tako rekoč izključena, in to seveda lahko vrača vero. Z Danetom Zajcem, Tomažem Šala- na pariških ulicah posebej vtisnilo v I' spomin. Odvrnil sem, da mi je bilo že vse bila edina. Šele kasneje sva potem munom, Borisom A. Novakom, Dragom izvedela, da se pač tu dobi ta čas najboljši Jančarjem, Brino SvTt in Markom Sosi- Umetnost je v Parizu navzoča za vsakim vogalom in včasih tudi na mostu - Ous-mane Sow (Most umetnosti]. j I 4 čem smo bili kajpada nekakšna nacionalna ekspedicija. Slo je torej pri vsem tem tudi za to, da bi tamkajšnji poznavalci dobili vsaj vtis o slovenski književnosti, iz katere je bilo doslej le malo prevedenega. Vendar pa je bilo potem ob vsakem nastopu in srečanju 1 Ena od tisoč arhitekturnih mojstrovin francoske prestolnice - Passage DU GRAND CERF vse bolj razvidno, da prihajamo v prostor, ki ga bolj kot skupinska manifes-tativnost zanimajo p*osamezniki in njihova specifika. Pokazalo se je torej znova, kar nekateri že ves čas trdimo, da promocija slovenske literature ne sme in ne more temeljiti na nekakšnem egalitističnem kolektivizmu, temveč da je tudi navzven treba ponudili predvsem Avtorja. Drugo pa je seveda vprašanje, ali smo Slovenci ob svojih tradicionalnih razmerjih sploh zmožni izbrati Enega in mu to privoščiti. Slovenska pisateljica Brina Svit je s prevodom romana Combrio nedvomno skoraj že 9.00 - čas, ko bo treba pritegnila pozornost bralske in kritiške ' publike ter dosegla uspeh, ki se ga i pravzaprav še ne zavedamo v celoti. odpreti trgovino. Njen nastop je za vidnejši vstop sloven- ske literature v ta jezikovni prostor morda prispeva! več kot mnoge druge podržavljene akcije. Pa vendar: ali nas »i je to sploh o čem poučilo*’ Odgovora ta : v hip seveda ni, a dopustimo vsaj upanje. ' Prestolnica, ki jo zaradi razsvetljenih ... I i nočnih ulic mnogi imenujejo mesto ■ svetlobe, seveda zlahka vzdrži tudi tisto povsem simbolno razsežnost te primerjave, ki nam spregovori o odprtosti in o .1 r f r k gotsko mojstrovino - Notredamsko ^"^aski pisatelj Marko Sosič pred znamen ‘katedralo. svobodi duha. Naše naključne in nehotene primerjave, spletene iz mimobežnih in nezanesljivih utrinkov, pa seveda govorijo o nas samih. Zanesljivo bi se zdeli sami sebi veliko lepši in boljši, če se nam tudi v takih trenutkih ne bi bilo treba primerjati, toda vprašanje o smislu našega početja bi takrat zagotovo ostajalo veliko bolj neraziskano. X-, 11 I Tildi kavarniške terase so lahko nadvse prepoznavni motiv na razglednicah iz Pariza, 2 julij '99 Pen VESTNIK 48 C J Preklet hudič Tudi slovenski narod ni nedolžen. Dr. Bernard Nežmah je pred dvema letoma izdal odmevno knjigo Kletvice in psovke (iz te so tudi navedki), v kateri ne razpreda le o izvirnosti kletvic in psovk, temveč tudi o pojavljanju le-teh pri slovenskih (tudi nabožnih avtorjih) avtorjih Seveda ne moremo reči, da so propagirali preklinjanje ali šentovanje (hudičevanje), ne, v svojih spisih so le navajali primere iz ljudstva. Tako je Dalmatin zapisal pfui te bodi (fuj te bodi), Krelj hudizhovo seme (hudičevo seme), pridigar Janez Svetokriški, ki je bil znan po tem, da je jemal eksemple iz ljudstva, pa je znal zabeliti s ti si ena norica, leni tat, glava peklenska, naj vsi hudiči tebe vzamejo! Pa vendar pravi dr. Anton Trstenjak, da imamo Slovenci le eno izvirno kletvico, in sicer preklet J JEZIKA l V reviji Ognjišče (štev. 3/1990) je zapisano: »Za vse velja, da je kletvina nekaj podobnega, kot če bi pljuval proti nebu: tvoji pljunki ne bodo umazali Boga, pač pa bodo padli nazaj tebi na obraz - umažeš torej sam sebe « Pa se je grdilo že od pamtiveka. Prave kletvice so zabeležene že v sumerskih in akadskih zaklinjanjih: Sumerci so namreč verjeli, da ima »prekletev« realno moč, da se dajo mutavost, slepost, glavoboli odgnati z »odkletvijo nesrečneža«. Dandanes kletvice in psovke nimajo več tako močne funkcije zarečenega, čeprav so včasih dali za mašo, ko jim je ušlo: »Naj te vrag pocitra’ Naj te udari strela. Naj ti izpadejo zobje! Naj te izsesajo krvosesi in volkodlaki!« Ker je današnji svet poln agresivnosti, zavisti in tekmovalnosti, postaja tudi človek vse bolj nestrpen in privoščljiv do drugega Tudi za tem se morda skriva množičnost kletvic in vzklikov, ki pa jih otroci ponavljajo, ne da bi vedeli pravi pomen, ko komaj zahlačajo, nam pa gre ponavadi vse skupaj skozi ušesa. Ali pa ne, kajne? Vzemimo za primer kočljivo, za marsikoga burleskno situacijo: s kladivom se mlasknemo po prstu. Kaj storimo: a) zatulimo: Au! " b) prekolnemo: Jeb,,. c) si zapojemo: Oj, Triglav moj dom! č) izustimo stalni frazeologem: Tou te buje! d) stisnemo zobe. Psihologi pravijo, da so gornje situacije, razen zadnje, terapevtske, Ali če pogledamo s fizikalne plati: energija udarca kladiva je šla v prst, skozi usta, skozi govorno eksplozivnost pa je šla ven. Se I I Tou te buje hudič, vse druge pa da so izposojene. Akademik Trstenjak je zapisal: »Slovenci imamo prav svojo kletvico le v ‘prekletem hudiču’. Vse druge ‘močne izraze’ smo doslej uvažali od sosedov. V cesarski Avstriji smo se z Nemci vred pridušali in zaklinjali pri gromu in blisku ter protestirali pri sakralnih imenih. Ponavljali smo Donnerwetter (Gromska strela), Himmelherrgott (oče nebeški), Kruzifix, Sakrament, Aleluia npchamol. To je zvenelo in učinkovalo. Človek se je v tem postopoma sprostil. Če ga je otrok poslušal, ga je spreletavala kurja polt. Tako smo to doživljali. Po razpadu Avstrije so prinesli med nas Primorci 'močne izraze’. Vse je bilo porca, osvinjano, madona, dio in Še oštija, Stare avstrijske kletvine so počasi kar izginile. Tretji vpliv je kmalu prišel z Juga. Vse se je nanašalo na spodnji parter človeškega telesa in se začenjalo s črko J ali K, končalo pa z M, Temu so se ljudje močno navadili,« Tako Trstenjak. Mislim, da je kar zadel žebljico na glavico. A le v enem se je zmotil: dandanes otroke več ne spreletava kurja polt ob poslušanju naših kletvic, saj. so se navzeli vulgarizmov in psovk predvsem iz zanikrne hollywoodske filmske produkcije kriminalk, detektivk, grozljivk, v katerih kar mrgoli raznih fuck off. Sicer pa je mladostniški sleng tako in tako poln ameriških fraz in popačenk, a o tem morda kdaj drugič. grde (tiste: pojdi v ali j.... ti....], so jim mnogokrat tudi zaprla vrata v slovarje ali sploh v književnost, ki se tako in tako prerada imenuje leposlovje. Zato pa v tem članku navajam nekaj cvetk: Joža Glonar je v svojem protipravopisu iz leta 1936 prevedel glagol fukati s švigati, pihati, kar je tudi izvirni pomen v češčini in slovaščini, za k... je zapisal petelinček (ali danes pravimo: Naj te petelinček gleda?), za p... pa strahopezdljivec. Morda še niste slišali za plevel pizdoprim ali pizdogriz, s katerim so si Kranjčevi strici drgnili rane, da niso zacelile, da jim ni bilo treba na fronto. Morda še to: pizdolin je starinski izraz za cmeravega človeka, piz-domernik pa je čisto navadna gosenica jabolčnega zavijača, pizdočivka je ptica, pizdohlast pa ime neke savske ribe ... Pa še na nekaj sem se spomnil: na glagol mrdati. Dandanes le malokdo ve, da je to starinski knjižni izraz za migati (z usti ali z zadnjico), da je mrda arhaizem za grimaso, zadnjico ali kurji zadek. Ali si nismo nekoč peli: Na vrh brda vrba mrda? • Pa naj bo dovolj. lldij kJVi UUVUlJt I Kaj pa mi, vrli Prekmurci? Imamo kakšno svojo pravo, sočno kletvico, Ker smo pač po naravi f sramežljivi, se z njimi nismo kaj radi postavljali. J Nekaj malega sta jih zbirala tudi Dušan Rešek na ' pravi: bolečina se je na videz izničila. ~ Vendar sami vemo, da ne kolnemo ali psujemo le Car nespodobnosti takrat, ko nam zavre kri. Včasih se nam psovka ali Kdaj se je največ klelo? Takrat, ko smo bili v stiski. kako vulgarno geslo ali rečenica kratko malo obe- Ali pa smo le rotili ali preprosto blatili. Zanimivo je si na jezik in ga vtikamo v besedje tudi takrat, ko nima nobene pomenske podlage. namreč, da lahko tudi Kristus dobi slabšalni pomen. Tako sem že slišal: Ti moj Kristus, kakšen Kristus si Glejmo: ko smo služili armijo je bila vsaka druga postal! Drugi Kristus je seveda v pomenu hudič beseda pička materna. A ne kot žalitev, temveč kot A največ se kolne in psuje z glagolom ali njegovimi refren, kajti čisto normalno je bilo reči: Kje si bil, izpeljankami, ki se začno na j. p....! Danes je lepo vreme, p...! Ali še lepše: pred leti je vsa naša okroglina na dol- Naj kot zanimivost navedem, da ima glagol jebati izvor v sanskrtu yabhati in da je slovaropisec go in široko skoraj v vsakem stavku mlela reklo: To Pleteršnik imenoval nezakonske otroke prijebiš te buje! Seveda zadnja ne spada k tipičnim vulgarizmom, je bolj frazeologem, ki je pomenil začudenje, tudi navdušenje: Bila je lepa, ka te buje! Kakorkoli: vsak narod kolne. Kletvice in psovke so sol jezika. Vsak družbeni sloj ima seveda svojo, specifično govorico. Pa ne gre le za žargon, temveč tudi za slengizme (slabšalne izraze). Težko bi rekli, da bi rudar leporečil, da bi rekel namesto Pojdi v rit kar Naj te koklja brcne. otroke. Takih poslastic je brez števila, a naj navedem najlepšo: na Gorenjskem, če je fant prišel snubit, so mu postregli z jebačami (medenjaki). naši in Juš Makovec na prleški strani. Franc Novak je v Slovarju beltinskega prekmurskega govora nesramežljivo zapisal prikupne besedice cuca, ciijcek, cujkati, jajcati se, sam pa se spomnim iz otroštva raznih zbadljivk in pesmic. Ta mi je bila še posebno všeč: Strijc vujec koula maže, strina viina boco kaže. Kletvice, ki sem jih slišal, pa se mi niso zdele bogve izvirne. Skoraj vse so bile na J, sem si pa zapomnil nekaj: Idi k koudiši! v pomenu Pojdi k vragu. Perun naj te tresne! v pomenu Naj te zadene strela! (slišal v Porabju) ' Tij si navaden pičkin din! v pomenu Ti si nič-vredneš! Ti lajkoš! Ti touvaj! Tij vrag vrageči! Tij Kristus jezeren! Več vam jih ne bi rad jemal iz ust, zato objavljamo, seveda za lepo nagrado. Milan Vincetič Zakaj? Čisto enostavno: v ljudstvu kroži, da sta za j... dobra med in orehi. Ker so pač kletvice in psovke nespodobne in 11 , J11 r n I ll ii RAZPIS!!! ZA NAJBOLJ SOČNO IN SEVEDA DOMAČO KLETVICO POŠLJITE NAM JIH NA DOPISNICI, TISTI, KI STE BOU SRAMEŽLJIVI, PA LAHKO TUDI V PISMU, IN SICER DO 20. AVGUSTA NA NASLOV: UREDNIŠTVO PENA, VESTNIK, ULICA ARH. NOVAKA 13, 9000 M. SOBOTA, s pripisom »KLETVICA*. .*ir J J, ■ T 1^ 1' J ’ J " ' ir: I ^,1 f' f'. V € Jr: ■,k < ,!• Vi. • • ■' 1 I 1 IIII h * r.i 11 \' L ■ \ r 1'1 li"' 1 ► ' 'i'* jj.i • I I d lU I I,.;' n ' I T ■ IL a: r v ■ "Tl/ I i, 'i:i f" \.. ■ , I <1 S- '4. v K. ■ft , G. ‘■.Vliti* v. •rt ■ f n f ' 1 J’ I r I 1 ■ -■ / f D . * n- t Bila je lepa, ka te bujel Foto: JuZa X julij '99 VESTNIK 40 »Napisal sem Preroške knjige, tekst pa oblikoval v katrene (4 vrste). Vsaka knjiga ima 100 astro-numeroloških stihov s prerokovanji, ki pa jih nisem hotel jasno razkriti. To so prerokovanja, ki sem jih v pisni obliki podal za priho^ost. Vse do 3707. letal« Kdo je bU Nostradamus? Te besede je zdravnik Michel Nostradamus zapisal v uvodu prve izdaje Centurije (Prerokovanja) in so bile namenjene njegovemu sinu Cezarju. Besede jasno govorijo, da je veliki mojster namenoma zapisal svoja prerokovanja nekoliko dvomljivo, in to tako, da jih navaden človek ne more razumeti. _ Po poreklu je Žid. Živel je v nemirnem 16. stoletju (1503-1566), ki je bilo polno nenavadnih in nepričakovanih dogodkov. Da bi nekako zaščitil svojo družino s sedemnajstimi otroki, med njimi je bil Michel najstarejši, in jim omogočil boljše življenje, je Nostradamusov oče prestopil v katoliško vero. Še kot otrok je Nostradamus kazal izraziti talent za številke, matematiko in različne vede, vezane za vesolje ali nenavadnosti. Še posebej so ga privlačile skrivne vede m vse, kar je imelo v sebi mistično in skrivnostno. Rojen je bil v znaku strelca, kar še povečuje radovednost z vsem, kar je v zvezi z okultnim. Študiral je na različnih univerzah in tako pridobil vsestransko znanje iz medicine, zgodovine, kemije in astronomije. S kombiniranjem lastne intuicije in znanjem, ki ga je pridobil s študijem na univerzah, je tako t postal najslavneši prerok vseh časov. Njegova prerokovanja temeljijo na znanstvenih osnovah, zato imajo trajno vrednost in jih doslej še nobeden znanstvenik ni mogel ovreči ali dokazati, da se je Nostradamus zmotil. Je pa dejstvo: njegova prerokovanja si je mogoče razlagati na več načinov. Stara kitajska modrost pravi; Za vsako situacijo vedno obstajajo tri idealne rešitve in neomejeno število navadnih rešitev. Da bi nekdo vsaj nekoliko dojel bistvo njegovega pisanja, mora vsaj površno poznati matematiko, filozofijo, kvantno fizike in druge duhovne vede, Nostradamus je vedel, da bodo njegove prerokbe skozi stoletja razlagali različni ljudje. Videl je, da bodo med temi »razlagalci« ljudje, pohlepni slave in denarja, diletanti, lažnivci, kvazivedeževalci in podobni. Zato je že uvodoma zapisal: VSE NA TEM SVETUJE ŠTEVILKA. Tisti, ki ne poznajo skrivnosti zakona o številih, pa bodo vseeno razlagah moja dela, bodo kaznovani po za-Itonu narave. Nostradamus je šel dalje. Opozarja na to, da dogodki v prihodnosti niso nikoli (in ne morejo biti) konkretno določeni, oblikovani in izrisani v človekovi zavesti. Saj se človekovi možgani z vsakim trenutkom vse bolj razvijajo in tako se menjajo tudi slike (slike so žive) in predstave o nekem dogodku [pračlovek je na primer videl in si predstavljal sončni mrk povsem drugače, kot si ga predstavljamo mi, ki vemo, za kaj gre). Zato opozarja, da vsak njegov račun za prihodnost spremlja tudi ustrezna vizija, to je slika prihodnosti (on takšne slike takrat normalno ni mogel videti). Zato tudi sam sporoča: Moje vizije v naslednjih obdobjih ne bodo takšne, kot so bile, ko sem še živel. Za poznejše generacije se bodo spremenile. ( Od 29. julija do 26. avgusta I — Pe"-------- Odgovor na odgovor Ka de se kujalo v labuškn Zašenke promocije se ne glej da v zobe j Ker je v (študentskem) medijskem prostoru zevala praznina okrog nerazumljive odločitve vodstva KPŠ-ja glede študentskih Majskih, iger, da se le-to ne bo udeležilo letošnje Študentske tržnice, je bil zadnji, tj. majski članek, spisan v provokativnejši obliki. Namen pro- oseba KPS-j a, je bil glavni razlog za neudeležbo ekonomske narave, skoraj tako pomemben razlog pa tiči tudi v strašansko pohujšljivi naravi omenjene prireditve, Ali to pomeni, da letos tudi ne bo več Buj te repe (katero se da glede vsebine prireditve z lahkoto postaviti v vokacije je bil, da se s pomočjo dejstev podoben okvir pohujšljivosti}? Ne, v tem prve uradne osebe omenjene organizacije osvetlijo razlogi za tako odločitev, pa čeprav prepozno. Učinek je bil več kot očiten. Ker se je tako v zadnji, junijski številki Pena pod hudim vphvom čustev oglasil predsednik KPS-ja in javnosti »pod prisilo« razložil svoje razloge in poglede na zadevo, je bil moj namen dosežen. primeru je ekonomski interes pozitivno usmerjen. Dejstvo, da je KPŠ finančna sredstva, prej namenjena »tržnici«, investiral v sistem sofinanciranja bonov za študentsko prehrano, je vsekakor plemenita poteza, vendar je takrat ostal dolžan pojasnilo. G. predsedniku pomembnost »tržnice« zaradi pomanjkanja potrebe po Zato se g. predsedniku opravičujem za obveščanju, kot se zdi, še zdaleč ni jasna. izjavo o »mladosti in pokvarjenosti« na Le-ta vsebuje poleg že omenjene pohuj- istem mestu, kjer sem jo zagrešil, ker šljivosti tudi oder, na katerem več kot moj namen ni bil osebna žalitev. dvajset različnih glasbenih izvajalcev iz Ker je g. predsednik ugotovil, da moji vseh slovenskih pokrajin (razen letos malenkosti lahko z lahkoto bere misli, je naredil hitropotezen sklep, da mora biti moja glava hudo zamegljena, Ker se prekmurske seveda) prezentira predvsem nekomercialno glasbo in s tem tudi . _. miselnost globalnega študentskega da iz zgoraj povedanega sklepati, da se okolja v razponu od regionalne folklor- da brati tudi predsednikove misli in z ne kulturne dediščine pa tja do etno in malo truda povzročiti točno določen ^rock glasbe. Vsak »štand« se poskuša ■ ■' predstaviti 2 lokalnimi posebnostmi. O učinek, se da sklepati, da tudi pred- sodnikova glava ni nedolžna. Zamegljenost je očitno hudo nalezljiva bolezen. In tega (predsednikovega) pisanja se zdi, da se je ob tem, da ne študentska simboličnosti dogodka pričajo tudi vsakoletni obiski predstavnikov občin, v katerih so lokalni študentski klubi mevanja problematičnosti pohujšanja na »tržnici*. G, predsednik je namreč podal tudi izjavo nekega funkcionarja na seji ŠOLS-a, ki je podrejen ŠKIS-u, o problemu pijančevanja na »tržnici«. Torej, hotel je povedati, da njegova skupina tako dobro razume razmere, da čuti, da bo šel drugo leto kar cel ŠKIS po njihovi poti in ukinil kar celo »tržnico«. No, resnica je taka, da je ŠKIS letos izdal enoten zbornik, ki pod lastnim pokroviteljstvom omogoča promocijo lokalnim študentskim klubom, hkrati pa namenil prostor tudi lanski »tržnici«, o kateri je bilo med drugim tudi zapisano: »5. maja 1998 se je na igrišču pri študentskih domovih v Rožni dolini zgodila študentska tržnica, ki je bila brez dvoma največja študentska prireditev pri nas. Prireditve se je čez dan udeležilo prek 5000 ljudi, študentov in neštudentov.« Ni pa omenil, da o svoji odločitvi ni oljvestU ne ŠKISa ne MO M. Sobota, kar bi se vsaj spodobilo. Še več, v letošnji številki že omenjenega študentskega zbornika ni zaslediti nobenega (kakršnegakoli o čemerkoli) poročila KPŠ-ja, Če sem še natančnejši, se navedba ustvarjalcev omenjene pubUkacije v prostoru, namenjenem KPŠ-ju, glasi dobesedno takole: »Prekmurski študentje so tako zaposleni, da se nam niso uspeli predstaviti. Mogoče pripravljajo kaj velikega ...« Za konec pa še kanček boleče resnice. G. predsednik je navedel, da sem na vse pretege žalil prekmursko vino z lanske »tržnice«, kar je res. Res je tudi, ustanovljeni. Očitno gleda večina s tem javnost ne MO M. Sobota nista bila povezanih ljudi na vlogo prireditve seznanjena s to odločitvijo, do konca drugače kot g, predsednik. neznansko zabaval in nam potem ves G. predsednik je omenil tudi, da KPS prepričan o svojih dejanjih pripravil deluje pod okriljem ŠKIS-a (Zveza predavanje, študentskih klubov Slovenije), ki pove- zuje lokalne študentske klube pod eno zastavo. Seveda tu g, predsednik ni O Študentski tržnici, ki se je že zgodila oziroma, bolje rečeno, ki se z vidika prekmurske udeležbe »meni nič. . pozabil za lastno promocijo še enkrat tebi nič« (v tem je tudi problem) ni omeniti skoraj neverjetne jasnovidnosti zgodila, pa takole: Kot pravi uradna svojega odbora, tokrat v primeru razu- da je g. Marič skrbno in vzorno or- ganiziral lansko prireditev, s čimer se strinjava tako g. predsednik kot jaz. Res pa je prav tako, da je svoj del lanske organizacije, tj. nabavljanje prav tega vina g. predsednik poskušal pomesti pod prag g. Mariča. Čudno, ali ne? Ali se tako mogoče komu zdi, da se g. predsednik po tihem glede ocene kakovosti vina celo strinja z mano? Dejan Dravec, študent Univerze v Ljubljani HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod I T I za mlade od 6, do 96 leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. m. - 20. IV.) o LEV (23. VII. - 22. Vni.) bkroženi ste s pozornostjo in prijatelji, česar včasih STRELEC (22.XL - 21. XII.) obdobje lahko ovni izkoristijo za pripravo osnov, ki '^^bkroženistespozornostjoinprijateljLčesarvčasih bdobje zadovoljstva in samozavesti je pri koncu, bodo pomembne pri realizacijah poznejših načrtov. Zelo ne opazite oziroma ne spoštujete. Posebno pozornost Z veliko analize in samokontrole se boste lahko ponovno dobro boste komunicirali z ljudmi, poleg tega lahko posvetite prehrani. Mogoče so prehodne zdravstvene pobrali, ker ne kaže, da bi vam pretilo kaj hujšega, . . . T/ : ..... 4 D.,1.. 1 1. i Pričakujte spor s prijateljem in tudi na področju, ki je povezano z administracijo ali sodstvom, se bo nekaj zapletlo. Pri poslu bodite zelo marljivi in delavni in razmišljajte dolgoročno. ne opazite oziroma ne spoštujete. Posebno pozornost računate na srečne okoliščine. V prvi dekadi ne podpisujte težave. Poleg normalnega življenjskega ritma je pomembno, pomembnejših dokumentov in ne pričakujte pomoči. Vašo da obdržite tudi optimizem In dobro razpoloženje. Na skrb in požrtvovalnost cenijo. V dvomljivih in neobičajnih ljubezenskem področju ne kaže na bistvene spremembe ‘ ; Zvezde tudi v prihodnje ne obljubljajo romance. poslih ne pretiravajte, ravno tako ne pri prehrani. D BIK I DEVICA (21. IV-21. V.) enarne težave, vendar ne bo kritično. V prvi (23. VIII. - 22. IX.) KOZOROG S (22. XII. - 20.1.) udi v najbolj zmedenih situacijah znajo biti kozorogi tvari se bodo končno začele razvijati v smeri, ki vam i»uiu,ivi inuu,.«__________,_______ - stabilni. Čeprav lahko V naslednjem obdobju pričakujejo bo ustrezala, kar bo odpiralo nove perspektive Prvi teden splošno vam bo šlo vse kot po maslu. V naslednjem obdobju napetost, nestrpnost in konflikte z okoljem. Potrebna bo - ' - _____;____________ boste postali nestrpni, kar bo lahko vplivalo na uspešnost, preudarnost, saj boste prisiljeni k pomembni odločitvi. S osebe. Najugodnejše obdobje bo okrog 10. v mesecu, ko bo Obeta se dodaten posel ali zaslužek ali finančna injekcija, finančno situacij^e morete biti ravno zadovoljni pa tudi prišlo olajšanje tudi na finančnem področju. Zdaj zahteva Idejo soreiraite Ne pustite, da bi zdravstvene težave zaskrbljeni ne. Trenutno vam kaže najbolje na ljube- organizem čimveč sprehodov, eibania in snroaiitve Vplivale na odnos z okoljem. Zavedajte se, da sta optimizem zenskem področju. Nekateri boste celo postali starši. polovici meseca boste sprejemali komplimente in na v mesecu še ni čas za akcijo. Počakajte na podporo starejše in vedro razpoloženje pol uspeha organizem čimveč sprehodov, gibanja in sprostitve. Ljubezen: nekoga imate v rezervi, zato ne pričakujte nič r DVOJČKA ■ (22. V. - 21. VI.) ^■/e čutite daje organizem dovolj izčrpan, prenehajte, Novica vas ne’bo razveselila, vendar je ” — ‘•esnica, V začetku meseca lahko mirno spremenite načrte. Posle, povezane s hišo, stanovanjem ali družino, dokončajte. ■* tJZi rtrtrtrt rtrt L* 4T1 rr rt I ti e v Stvari, ki u zi EHTNIC dramatičnega . (23. IX. - 22. X.) kvarjate se s številnimi problemi in obvezami, ki njej le delna v^^m ne dajo miru. Če boste lahkomiselni, se lahko problemi še poglobijo. Proti koncu meseca lahko pričakujete zdele zapletene, se bodo pokazale v -' »i X, ivi so SO VRilTI —- - - , ► .-JU- jasnejši luči. Pred vami je bol) sproščeno m prijetnejše problem, ki bo pravne narave ali bo povezan stroati. Za vas se bodo stvari najugodneje razvijale v sredini meseca Z zdravjem bodite zadovoljni, z izjavami pa previdni. obdobje, O RAK ’ (22. VI. - 22. VII.) ■ ' ... t _ i— Ir A** CO TZtim Krt ŠKORPIJON (23. X. -21.XI.) že nekaj časa stvari ne gredo tako, kot bi si želeli. Tudi v VODNAR (21.1. - 19. II.) I skali boste možnosti za odstranitev ovir. Stvari bodo težke, vendar ne nerešljive. Tudi dejstvo, da vas bodo zapustili tisti, na katere ste najbolj računali, naj vas ne omaja. Po 12. se bodo stvari obrnile na bolje, viden bo napredek, občutili boste energijo. Sami veste, da imate srečo, vendar je preveč ne izkoriščajte. Obveze izpolnite v roku. RIBI J (20. II. - 20. III.) K- . . ------------- rnp pritiske, in ker se vam bo bčutili boste razne P situacije, boste postali naslednjem obdobju ne bo veliko drugače, zato zdaj energijo zmorete kontro i . ^ajvplivaše slabše, usmerite tja, kjer menite, da jo boste lahko koristno izrabili. _ zvoljni, kar pa, normalno, na ravno Prinesel veliko“zadovoljstea*N^^^^ in moč, 2delo, da rvL ......v,* H«, <»M* - ^(irocju ne kaze ravno ’ ' ' vsem tem tudi na finančnem dajala Takrat bosta potrebni zbranost in previdnost. Na izrečene najbolje. Dom in družina pa vam bosta ... . , , , Vitrfhi I,:____^irtinimcilo, da ze > o obdobju skrbi in. rahle depresije se kažejo lepši časi. Tbdi trenutni problemi niso več tako črni, kot so bik še včeraj, To sicer ni čas za velike in dolgoročne načrte, vendar 'trfiij zatočišče, ki vam bo omogočilo, ^spesno prebrodite krizo. Vzpostavlja se stara zveza obljube raje takoj pozabite. Lahko pričakujete težave z želodcem, zobmi ali kožo. V ljubezni nič novega. da razrešite problem, ki ste ga že dolgo odlagali. Tisti, ki, načrtujete pot v inozemstvo, se zdaj lahko odpravite mirne duše. Ribe, pred vami je obdobje ljubezni, zato ga izkoristite. P^n - —— J—,,, Vestnlkova mesečna priloga In Ima tudi sicer ^ve^o Pen je, kratko ciklusom. Uslanovllen |e bIL da bi, v skladu i Imenom In naravnim mesečnim časopisni pen (tnalo) In penetrantnei (prodiralec) aseciacliaml. ulkor se za tabloid spodobi. ter bil poln fotogran). ______________________________________________________ infor^r^ie-Odgovornl urednik mailčnega časopisa je Janko Joda Eltuper In Irma Benko. OMikuje ga Endre *" J"" lekiortra Nevenka Emrl. Računalni^o ga obllkuie Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel P^n 4 julij '99 VESTNIK 50 ■ k '. K ’ S' A ----P©n — Ne potrebujem očetovih milijonov pravi Petrina Khashoggi. Pa ima prav. Petrina je hči enega najbogatejših ljudi na svetu. In čeprav ji vse življenje ne bi bilo treba delati ničesar, se je punca zaposlila že prej, preden je napolnila osemnajst let. Danes je ena najbolj iskanih britanskih manekenk. Na začetku kariere je imela neverjetno srečo. Medtem ko je peljala v videoklub dve kaseti filmov o Jamesu Bondu, se je v njen avtomobil zaletel motorist, ki je dostavljal pice. Ravno ti dve kaseti sta ublažili udarec na levem boku, ki ga pozneje v bolnici kar nekaj dni sploh ni čutila in je že mislila, da bo vse življenje paralizirana. Petrina bi rada imela otroke, družino, rada bi bila pisateljica, rada bi prepotovala milijon milj, rada bi bila igralka. Srečo ima, denar ima, torej se ji vse to lahko tudi uresniči. ■■ IfJ * 1 iti iwsmrt šele po ameriškem uspehu filma Teh En-trapment je prišel na vrsto, da pusti svoj odtis na hollywoodskem Walk of Farne. V nasprotju s svojimi slavnimi predhodniki, ki so v betonu pločnika pustili odtise rok, se je eden najbolj znanih James Bondov, Sean Connery, sezul in odtisnil svoja stopala. Ob tej svečanosti se je nekdanji 007 pojavil s svojo soprogo Micheline in mlado igralko Catherine Zete -Jones. Na ta način je zanikal govorice, da ima zavoljo mlade igralke probleme v zakonu, in celo, da je pred ločitvijo. Očitno lju4* K'.. i* Skupina Kalamari že 6 let nastopa po Sloveniji in se vztrajno prebija proti vrhu glasbene scene. Do sedaj so izdali dva albuma, občinstvo pa želijo prepričati s svojim novim albumom V vetru rdečih zastav. Za istoimensko skladbo so na letošnji Slovenski popevki že zasedli dru^ mesto. Skupina veliko nastopa in kmalu bodo imeli svoj tisoči koncert. Največ ugibanja v zvezi s skupino pa je prav njihovo ime - Kalamari. Zbrati so se namreč povsem naključno na nekem nastopu, in ker so morali imeti ime. so si za tisti večer omislili ime Kalamari. ' 4 saj je večina tistih, ki so mnenja, da je prišla letošnja zmaga v roke mladih deklet z imenom Foxy teens zgolj zaradi organiziranega tele fonskega glasovanja. Roko na srce, če že ne bi imeli nič očitati skladbi Naj pada dež, pa lahko marsikaj očitamo izvajalkam, V profesionalnost se sploh ne bomo spuščali, pač pa bi na taki prireditvi lahko pričakovali, da bodo zmagovalke vsaj znale peti, pa so daleč od tega. Upam si trditi, da bi bile njihove pevske sposobnosti še za karaoke premalo. Zdaj je, kar je. Morda se bodo ob tej zmagi organizatorji le zamislili o načinu glasovanja. Seveda so bile podeljene tudi bolj ali manj strokovne nagrade. Tako se lahko pohvalijo Lara Baruca kot debitantka leta, Karmen Stavec in Nuša Derenda kot najboljši inter-pretatorki, Regina s skladbo Ujemi moj nasmeh za najboljšo izvedbo in produkcijo zvoka ter Majda Arh za najboljšo skladbo Ujemi me, veter. Pe" [ril Milan Vrbnjak iz Iljaševec X /■" IrJ ' •Nekoč sem tehtal 105,2 kilograma, zdaj le okrog 54 kilogramov ■ •Če me dobro zmerite, bo pokazalo 171 centimetrov • Let imam 54, a zdi se mi, da sem precej mlajši • Moji najljubši konjički so rože, ribolov in gobelini Bralci Pena se predstavljajo Ni bila ravno moja pobuda, da bi se predstavil, vendar rade volje povem kaj o sebi, če tako želijo nekateri mojiprijatelji, I Harmonika za štiri in »bugarija« Iz otroštva se zelo rad spominjam dogodka, ko mi je oče kupil harmoniko, ker je najbrž želel, da bi postal muzikant. Ne vem točno, ah sem bil takrat star šest ali sedem let. Mogoče tudi kakšno leto mlajši ali starejši. Harmonike sem se zelo razveselil in kmalu sem se sam od sebe naučil igrati nekaj melodij Najbolje mi je šla skladba Na planincah. Ko pa je oče nekega dne odšel na orožne vaje, smo otroci harmoniko razstavili in ugotovili, da ima S;Lri orglice. Tako smo lahko naenkrat igrali štirje, kot če bi imeli kakšen ansambel. S harmoniko pa je bilo konec. Škoda, kajti mogoče bi res lahko postal dober harmonikar m se sedaj I udeleževal tudi tekmovanj v Branoslavcih za zlato I harmoniko Ljubečne. No, v srednji ekonomski šoli v Murski I Soboti sem spoznal nov instrument - »bugarijo-, to je I srednje velika tamburica. In to je bilo povsem po naključju. I Nekega dne, ko je bila neka prireditev, je bil napovedan I tudi nastop tamburaške skupine, ki jo je vodil gospod Grlec, Ker je manjkal njihov stalen član, so poklicali mene in moral sem zaigrati. Menda sem se dobro izkazal. Potem smo z Dodojem in Ferijem iz Mačkovec skoraj vsako jutro zase igrali v kletnih prostorih šole. No, tudi poslušalce smo običaj- . I . t 1-* • ■ I r t I rt' To je ena od fotografij - nastala je ob poroki -, ki me spominja na najlepše trenutke v mojem življenju, I-------------------------------------------------------— . i- :■ Nekaj najlepšega pa je zame, kadar se sprehodim med rožami, ki krasijo okolico naše domačije. Skrb zanje sem prevzel od žene Anice, kajti po upokojitvi pred štirimi leti sem začutil preveliko praznino. Poleg ribolova sem moral začeti delati nekaj koristnega, karmi je v veselje in zadovoljstvo. In če je potrebno, vstanem zaradi rož tudi ponoči ob dveh, treh ... Takrat je namreč najprimernejši čas za zalivanje, kadar so vroči dnevi. I Pe" elopa »»a I Ne da bi se želel hvaliti, ampak zdi se mi, da mi je uspelo s pomočjo žene in hčerke lepo urediti okolico naše domačije. Vse rože vzgojimo sami. Ihle je bil star oreh, ki sem ga »preuredil« v rožno drevo, spredaj pa rase tudi rožna zvezda- I čas tudi za hčerko Tadejo, ki je končala 8. razred osnovne šole, in vnuka starejše hčerke Marije Stankeca Za ribolov me je navdušil ženin brat. Mislim, da mi ga je uspelo čez čas prekositi, saj sem ujel tudi tegale 20-kilogramskega krapa. r T i poslovne ekonomije, iz Murske Sobote no imeli. Kasneje sem igranje opustil. Po končani šoli sem bil eno leto v službi na občini v Lendavi, nato nekaj časa na Gozdnem gospodarstvu v Murski Soboti, ustalil pa sem se v Domu Lukavci, kjer sem bil do upokojitve računovodja. Službo sem moral opustiti iz zdravstvenih razlogov. domačije in ribolovu Pozimi sem zelo rad šival tudi gobeline. Za sliko z naslovom Mali oktet sem porabil okrog 2.000 ur. Ker pa mi vid nekoliko peša, bom šivanje gobelinov najbrž moral opustiti. Rade volje si vzamem Zapisal in dodatno fotografiral: JOŽKO G. BISTRIŠKI '.jr I 1 -fl V Kadar si mlad, le marsikaj mika. Tako sc je Cirila želela preis^usiti tudi kot Iv' Za 1,1 prljpjn i.-’. irn/ J ■ .* F, r iue ili. s TtiflitSZB :ynpE]iif s im fantom z izlet v IlLl i) Foto: X G, Kaj imam najraje? če gre za hrano, bi rekel, da jem najraje smetanovo gobovo juho, kakršno skuha žena Anica Zelo mi teknejo trudi njeni aženjeni žgajnki, ne branim pa se tudi zrezkov, zabeljenega krompirja 2 zaseko idr. Alkohola ne pijem več, žejo pa si največkrat gasim s sokom Zdaj, ko sem upokojen in mi ni potrebno več hoditi v službo, ki sem jo imel zelo rad, največ časa namenjam rožam, urejanju okolja svoje i:' .y '-i j i ■ .i. .4:. ■M .St. .t ,SJ v iČ^ .Tl.-S L« Družinska fotografija, na kateri sta tudi starejša hčerk^ Marija in vnuk Stankec. Z njim se zelo rad igram, kada’^ pride k nam in sem doma. I