Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.	Celovec, 13. malega travna 1912.	Št. 15.
Za razvoj zdravega gospodarstva v državi in deželi je potrebno, da ljudstvo daje državi in deželi davke, država in dežela pa potem uporabita te vsote za razne potrebe ljudstva in za vzdrževanje uprave. Kdor je načeloma proti vsakemu davku, ta ali o politiki ničesar ne razume ali pa je, če podaja nerazsodnim ljudem take nauke, političen slepar.
Če torej ljudstvo plačuje državi in deželi davke, bodisi v denarju, bodisi krvni davek, potem ima vso pravico, zahtevati od države in dežele, da skrbita zanj, da pospešujeta blagostanje ljudstva; predvsem ima pravico, zahtevati to kmečki stan, steber države. Država in dežela pa imata sveto dolžnost, da ljudskim opravičenim zahtevam ugodita, če tudi ljudstvo stori svojo dolžnost! To načelo je podlaga blagostanja in zdravih razmer za državo, deželo in ljudstvo. Zato je huda krivica, če država in dežela poznata samo en del prebivalstva, če delita podpore in pravice, vso prebivalce pa le tedaj, kadar od prebivalstva zahtevata kaj zase. In vendar se godi tako!
Koroška dežela podpira le nemški del dežele, v slovenskem delu dežele pa podpira le tiste, ki služijo slepo Nemcem, ki delajo razdor med ljudstvom iste narodnosti. Slovencev kot Slovencev ne mara poznati, kadar zahtevajo kot enakopravni člani dežele pospeševanje gospodarstva od strani dežele. Za nemškonacionalno gospodo v Celovcu niso merodajne gospodarske potrebe slovenskega ljudstva, ampak politične, nacionalne želje in stremljenja nemških nacionalcev v slovenskem delu dežele. Nemški n a c i o n a 1 c i torej zanašajo v g o s p o d ars ko življenje politiko — nacionalno v p ra šan j e ! Kako vse drugače, pravično ravna Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem z Nemci, s Kočevarji.
Proti takemu strankarskemu in krivičnemu postopanju se mora in se bo slovensko ljudstvo na Koroškem dvignilo z vso Silo. Nemški nacionalci se zelo motijo, če menijo, da bo naše ljudstvo te razmere za večno mirno prenašalo. Slovensko ljudstvo se čimdalje bolj zaveda, svojih gospodarskih in narodnih pravic, se čimdalje bolj otresa neznačajnežev, ki za oseben dobiček ali podporo zatajijo svoje stanovske brate, slovenske kmete in pomagajo nemškim na-cionalcem tiščati ob tla slovenskega gospodarja. Zdrav duh, ki je zavel med slovenskimi kmeti na Koroškem, ki čutijo na lastnem telesu gospodarsko in narodno zapo,stavljenje od strani vladajoče nemško-nacionakie gospode, ta zdrav duh bo pomedel z neznačajneži, oziroma bo marsikateremu zapeljancu odprl oči, da bo vstopil v naše vrste!
Številke, ki jih je v deželnem zboru navajal deželni odbornik Honlinger, da bi opral v javnosti svojo stranko, so le pesek v oči. Če se je skliceval na to, da je od podpore za sušo dobil največ slovenski del dežele, je to popolnoma naravno! Saj je v prvi vrsti ravno slovenski del dežele najhuje občutil sušo in je torej podpora došla v prvi vrsti za slovenski del dežele. Ali pa smatrajo nemški nacionalci to že za tako dobroto in naklonjenost nasproti Slovencem, če denarja, ki je namenjen za Slovence, ne razdelijo kar tako proti volji vlade in proti namenu podpore kar naravnost med same Nemce! Sicer je pa značilno dovolj, da te-
daj od Slovencev nobenega niso poklicali v tozadevni pomožni odbor, ampak je slovenska stranka morala naravnost izvojevati to samoposebi dano pravico, da je bil v doiiuni odbor poklican g. monsgr. P o d g o r c , ki je potem res izborno in pravično zastopal potrebe slovenskega dela dežele in prekrižal račune potovalnega učitelja Schumyia, ki bi bil rad naklonil podporo države svojim pristašem, živina slovenskih, zavednih kmetov pa naj bi bila gladu poginila.
Namesto da je nadalje gospod Honlinger v deželnem zboru navajal številke, koliko podpor je šlo v slovenski del dežele, naj bi bil raje povedal imena tistih, ki so dobili to podpore, in čas, kdaj da so jih dobili. To bi javnost mnogo bolj zanimalo!
Seveda bi potem piišle na dan marsikatere zanimivosti iz volilnega časa, iz celovške okolice, in ljudje bi se začudeno povpraševali, ali je res dolžnost dežele, oziroma kulturnega sveta le, da podpira tali t n e agitatorje n e m š k o nacionalne stranke, kakor na primer znanega Mežnarjevega Zepeja vi Vovbrah i. t. d.!
Huda krivica in skrajna nacionalna prenapetost je, če deželni odbor, oziroma deželni kulturni svet zavrača prošnje slovenskih kmetov, če so spisane v slovenskem jeziku! Slovenski kmetje imajo do tega vso pravico in deželna uprava sveto dolžnost, da teh pravic ne krši.
Ta zadeva z bengalično lučjo osvetljuje, kako se na Koroškem delajo jezikovni spo-I ri. Zakonske predloge deželnega kulturnega sveta za Koroško vlada svoj čas ni predložila v sankcijo (najvišje odobrenje), ker je predloga določala nemščino za izključni uradni jezik. Nato so v deželnem! zboru nemški nacionalci tozadevni pasus izpre-menili in povdarjali, da bo deželni kulturni svet slovenske dopise sprejemal in reševal, in le vsled tega je bila druga zakonska predloga sankcionirana. To je v zadnjem zasedanju vsled pritožbe poslanca Grafenauerja potrdil in p o v d a r j a 1 celo baron H e i n ter izrazil svojo nevoljo, da deželni kulturni svet zavrača slovenske prošnje. Tako dela, torej n em š k o n a c i o n a 1 na, stranka v deželi po nepotrebnem jezikovne' spore! Po nepotrebnem! Saj je deželni odbornik Honlinger priznal, da imajo slovenščine zmožne uradnike. Če pa bi jih ne imeli, bi jih — v dvojezični deželi — morali nastaviti! Saj ne morejo tajiti, da so slovenski deželni uradniki na Koroškem potrebni. Če pa bi se predrznih kdaj to tajiti, bi jih samo vprašali, zakaj potem »po nepotrebnem« iz-dajejo slovensko (v pismenem jeziku in ne morda v koroškem dialektu tiskano) prilogo k »Landwirtschaftliche Mitteilungein« !
Ne potrebujemo' dobrot, pravice zahtevamo, enakopravnost na gospodarskem, narodnem in kulturnem polju!
Odkrita in resna beseda.
.fr
Župan v Šmerčah in župan v Ukvah sta se pritožila, da delajo župniki slovenske matične prepise in jih pošiljajo na občino.
Oba gospoda sta silno zagrizena nasprotnika slovenske, krščanske stranke in sta se doslej v volilnem boju vedno ponoči in podnevi trudila in mučila za n e m š k o-n a r o d n o 1 i b e r: a 1 n o; stranko. Župan v Šmerčah je pisal na dež. odbor in ta se je pritožil na knezoškofijski ordinariat, župan v Ukvah je pa visoke gospode že bolj navajen in je menda pisal kar naravnost na prevzvišenega knezoškofa, Ta župan torej
se je pritožil čez gospoda župnika Kukačka. Ampak tega še ni dosli! Pritožil se1 je tudi občinski svet ! Podpisan je na pritožbi tudi g. Grob, ki sploh v Ukvah igra prvi bas.
Župan Ehrlich se je pritožil, da v Ukvah zdaj ni več miru, odkar je g. župnik Kukačka tamkaj. Kaj pa je g. župnik Kukačka napravil? Je koga ubil? Je koga okradel? Je koga goljufal? Je koga upijanil? Je on Ukve zasmodil? Je pohujšanje dajal? Proti kateri božji zapovedi se je pregrešil? Reg! da! pregrešil se je proti e na j -s t i ipa ne božji) zapovedi! Drugod na svetu imajo namreč deset božjih zapovedi in še teh je nekaterim, kristjanom preveč, v Ukvah pa, poznajo enajst zapovedi; enajsta zapoved se pa menda glasi: Ne piši in ne govori slovenski, drugače te bomo zaprli! To zapoved si je izmislil župan, zato pa je izpustil četrto božjo zapoved, ki pravi: »Spoštuj očeta in mater«! Tako kakor sta govorila oče in mati in kakor govore vsi Ukljani, namreč slovenski, ukovska gospoda noče!
Takim gospodom županom povemo nekaj, česar še niso vedeli! Čehi imajo trdo b u č o, B o g bodi z a h v a 1j e n ; saj si je cel avstrijski parlament zaman ubijal glave s Čehi! In tako bo tudi tu. Gg. župani naj le razglasijo, daje njihov uradni jezik nemški! Župnijski u ra tl bo pa razglasil, da je njegov uradni jezik s 1 o v en s k i. Pišemo v Beljak okrajnemu glavarju, mora razumeti slovenski. Pišemo deželni vladi, razume slovenski. Pišemo na sodnijo, razume slovenski. Pišemo na davčni urad, razume slovenski. Pišemo na ministre, razumejo slovenski. Pišemo na cesarja, razume slovenski. Pišemo pa v U k v a h in v Š m e r č a h na župane slovenski, pa ne razumejo! Tam ne razumejo, kjer celo ljudstvo samo slovensko govori!!! Kaj pa razumejo pravzaprav! Morda nemški? Bežite, bežite s tisto pokvarjeno nemščino, ki je bolj kisla kakor ves kapus, ki ga cela Zilska in Kanalska dolina pojè, in tega je precej veliko.
Nekaj drugega pa moramo pri celi stvari jasno povedati. Visi uradi na Koroškem, celovški magistrat, deželno sodišče, okrajno glavarstvo v Celovcu in Beljaku, okrajna sodišča, deželni odbor, deželna vlada, vse občine vedo popolnoma natančno, da nimajo na. Dunaju in nikjer v Avstriji nobene postave, s katero bi mogli prisiliti slovenske župnijske urade, da pišejo in uradujejo nemški! Kakor odrešenik iz nebes jim je prišel, kakor mislijo, na pomoč ukaz kne-zoškofijskega urada iz leta 1906! Zdaj pa imamo naravnost krasen teater na Koroškem! Vsi uradi zaporedoma letajo k kne-zoškofijskemu ordinariatu in kričijo: »Glejte, župniki Vas ne ubogajo, vzemite bič! Tepite jih!« Res krasen teater! Najhujši sovražniki cerkve priganjajo duhovnike, da naj ubogajo knezoškofa, drugače bo katoliška, Cerkev razpadla! Pri knezoškofijskem ordinariatu se praskajo za ušesa in si mislijo:	»Ko bi vsa ta gospoda držala tudi
postne z a p o v e d i , ki jih dajemo ! Ko bi odpravila ta gospoda vendar tudi vse konkubinate na Koroškem! Ko bi prihajala ta gospoda vendar le tudi k cerkvenim pro-' cesijam! Ko bi odpravila ta gospoda le vso snop šarijo iz Koroškega! Ko bi hodila ta gospoda tudi v nedeljah k maši! To pač gotovo ni poklic in namen Cerkve, da pomaga slovenščino preganjati, ko je vendar Bog sam zmešal jezike!« Zato pa knezoškofijski ordinariat tudi ni izdal onega odloka, da bi oblastim pomagal ponemčevati, ampak iz-
dal ga je gotovo iz blagega namena: s tem odlokom je vendar na vse zadnje postala slovenščina tudi uradni matični jezik! Za ta odlok se bomo že mirno in dostojno pobotali s svojim prevzvi-šenim knezom in škofom, ampak popolnoma sami med sabo. Naše razmerje s posvetnimi oblastmi je popolnoma drugačno! V ta boj se knezoškofij. ordinariat ne meša, se tudi ne more mešati, in v onem odi o k u n i nobene besede o tem, kako naj mi ravnamo proti posvetni oblasti. Knezoškofij ski ordinariat z vso dostojnostjo in spoštljivostjo prosimo, naj to prepusti čisto nam! Nevarno pa tudi silno škodljivo bi bilo to! Posebno zdaj naj se pusti Slovence pri miru, ko strašne rane, ki jih je vsekal mal krog s centralno blagajno celi Koroški, niso še nikakor zaceljene! Ravnatelj Weifi, ki je sokriv poloma pri centralni blagajni, je zaklical v deželnem zboru one strašne beisede: »Raje si pustim roko odsekati, nego da bi se v nemški Jožefovi tiskarni natisnila ena slovenska beseda«.
Nevarna in škodljiva bi bila taka igra, ker bi pravcati vihar, pravcata burja vseh koroških Slovencev take poizkuse popolnoma uničila. Vemo, da je treba računati z ono avtoriteto, ki jo je Bog postavil. Da! mi spoštujemo avtoriteto, predvsem cerkveno avtoriteto ter pričakujemo trdno in zanesljivo, da se bo ista vedno postavila na stran dobrega Ijiudstva! Farizeji so Jezusa vabili in mamili! hoteli so ga pridobiti za se! Vabili so ga na kosilo! Šel je tudi tja! a povedal jim je tudi to-le: Gorje vam kačja zalega in gadji rod! — Tako bo tudi pri nas!
priredi
v nedeljo dne 21. aprila 1912 v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu
narodno igro v petih dejanjih:
Deseti brat.
Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Vstopnina: Loža 1 K 50 vin.; I. sedeži 1 K; II. sedeži 80 vin.; III. sedeži 60 vin.; stojišča 30 vin.
Predprodaja vstopnic v „Delavskem domu“ Kosarnska ulica 30 in Pavličeva ulica 7.
Dnevne novice in dopisi.
f Profesor in vladni svetnik dr. Jakob Šket. Celovec, dne 11. aprila 1911. Danes zjutraj je umrl po kratki bolezni c. kr. profesor v pokoju in vladni svetnik dr. Jakob Šket. Pokojnik je dne 1. majnika leta 1860. rojen v Šmarju pri Jelšah na Štajerskem. Po končanih študijah se je udeležil 1. 1877. kot poročnik vojske v Bosni, po vojski si je poiskal službo v Celovcu, kjer je deloval do zadnjih dni svojega prezaslužnega življenja. Blagi pokojnik si je zaslužil častno ime v slovenskem ljudstvu kot spreten pisatelj, kot 'spisovatelj slovenskih slovnic. Kot učitelj je slovel po svojem temeljitem znanju in po odločni disciplini, ki jo je znal med dijaki vzdrževati. Dolgo vrsto let je deloval pokojnik tudi kot odbornik Družbe sv. Mohorja, po smrti gospoda Apiha je prevzel ravnateljstvo. Dne 9. aprila je bil sprevideli s svetimi zakramenti za umirajoče in je danes vdano in mirno zatisnil svoje oči. Naj v miru počiva !
Pozor, koroški Slovenci! Sliki naših narodnih voditeljev dr. Ivana Šušteršiča in dr. Janeza Ev. Kreka sta izšli v založbi »Slovenske Straže«. Sliki naj bi bili v kras vsaki slovenski hiši, v vsaki naši občinski pisarni, v vsakem našem društvu, v vsaki naši zadrugi, povsod, kjer žive Slovenci, naj bi te slike bile dokaz naše zavednosti. Zato ju naročajte vsi, ki se zavedate veljave in pomena teh dveh mož za Slovence. Posamezna slika velja 2 K, obe skupaj 3 K. Naroča se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Občni zbor podpornega društva slovenskih organistov na Koroškem se vrši v Celovcu v četrtek, dne 18. aprila t. L, ob dveh
popoldne v hotelu Trabesinger. Zlasti prosimo preč. gg. župnijske predstojnike, da se sami udeleže zbora in da omogočijo org-Javcem udeležbo. Želeti bi bilo, da bi se vsi slovenski organisti združili v društvu v pro-speh cerkvene glasbe in cerkvenega petja. Zato vabi vse društvenike in prijatelje društva odbor.
Slovenska krščansko-socialna zveza je
založila v zadnjem času tri vrste razglednic: 1. zilsko narodno nošo, 2. narodno nošo v Rožu, in 3. turške šance pri Železni Kapli. Vsi vedo, s kakim trudom dela krščanskosocialna zveza, zato prosimo vse prijatelje za pomoč ravno pri takih podjetjih. Na Koroškem sploh skoro ni slovenskih razglednic; ravno razglednica ima pa to lepo nalogo, da nese ven med svet, kako lepi in kako slovenski so vendar še koroški kraji, koroški običaji, koroške noše. Posebno hvalijo vsi narodno nošo v Rožu. Razglednica »turške šance pri Železni Kapli« nas opominjajo na krvave turške vojske. Turki so hoteli vdreti v Železno Kaplo in slovenski kmetje so zaprli celo dolino z močnim zidom in z železnimi vrati. Bistra, Bela, divji potok, je narasla, ker je bila zaježena. Ko so pa Jurki naskočili močni zid, so se nakrat vrata, odprla in voda je poplavila vse Turke in jih je pokopala pod svojimi valovi. Ostanek onega zida štrli še zdaj na visoki skali in ravno ta stari zid se vidi na naši razglednici. Razglednice imajo sledeč napis: Zilska noša: »Lepa je tvoja obleka, dekle, glej, da še lepše ti bode srce.« Noša v Rožu: »Slovensko dekle sem iz Roža doma, Slovenskega duha, slovensk’ga srca.« Turške šance: , »Tu IJirka si premagal pred stoleti, ne daj sedaj, moj rod, te zemlje si odvzeti.« — Cena komad 8 vin. Ako se jih več naroča, velik popust.
Duhovniška sodaliteta ima v Celovcu v četrtek, dne 18. aprila, ob pol 2. uri popoldne pri Trabesingerju svoj redni mesečni sestanek.
Viharji, povodnji, nesreča na Stolu. O
velikonočnem času so letos po celem svetu razsajale hude nevihte. Po nekaterih krajih je zapadlo mnogo snega, ki je pa naglo skopnel in nastale so velike povodnji. Iz Amerike prihajajo poročila, da so v Misi-sipijevem porečju nastale povodnji, ki so : uničile mnogo vasi in mest. Okrog 30.006 ljudi je utonilo, okrog 50.000 ljudi je brez, strehe. Vest je tako strašna, da se zdi uprav amerikanska, neverjetna. Tudi na Sloven- ; skem je narava zahtevala na Stolu svojo> žrtev. Dne 3. t. m. se je nekaj ljubljanskih gimnazijcev namenilo porabiti velikonočne počitnice v to, da pohitijo na Stol. Povabili so tudi gimnazijskega profesorja dr. Cerka,, ki jim je nekoč obljubil, da napi’avi ž njimi [ izlet na planine. Daši zelo nerad se je konč- j no udal, kljub temu da je znani slovenski turist učitelj Pavel Kunaver svaril pred izletom na Stol v tem času, češ, da je zelo ne- ' varen. Dijaška družba je bila za turo v spomladanskem času precej površno opremljena. Po dohodu v Žirovnico se je ekspedicija napotila proti Prešernovi koči po novi, nevarni poti, in sicer ponoči. Peli so pesem: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas-več ne bo.« Dr. Cerk je hodil prvi, za njim pa dijaki in zadaj učitelj Kunaver. Nenadoma potegne strašen vihar. Dijakom je vse popadalo iz rok, vsi so obnemogli popadali na tla. Dr. Cerk je dal nekemu dijaku svoj cepin in dereze, meneč da bo sam brez njih priplezal do Prešernove koče. Ko je Kunaver videl skrajno nevaren položaj za dija- : ke, je zaklical dr. Cerku« »Gospod doktor,, na pomoč!« Dr. Cerk je bil tedaj na kraju, kjer se pride z malega Stola na velikega. V tistem hipu je potegnil še silnejši veter, ki je dr. Cerka zgrabil, mu izpodnesel na ledu noge in ga odnesel seboj. Daleč spodaj je dr. Cerka z vso silo treščil ob skalo, da si je' j ta razbil črepinjo. Dijaki so bili popolnoma obnemogli. Brez Kunaverja bi nobeden izmed dijakov ne bil prišel živ s Stola. Kunaver je vsakega dijaka z največjim naporom spravil v Prešernovo kočo; rinil jih je naprej, nesel, vlekel, kakor je pač mogel. Ker je imel ključ do koče ponesrečeni dr.. Cerk, je Kunaver ubil okno na koči, da je : mogel spraviti dijake v kočo skozi okno...
Dr. Cerka je dobil Kunaver mrtvega 600 m pod kočo. Kunaver se je nato vrnil v kočo, zamašil okno, naročil dijakom, naj varno ravnajo s provijantom ter je šel po pomoč v dolino. Rešilne ekspedicije se je udeležilo več zastopnikov »Slov. planinskega društva« z dr. Tominškom in drugimi, 14 alpskih lovcev s tremi častniki, vsi opremljeni s smučami, krampi, lopatami. Pri tej ekspediciji je na ledu izpodrsnilo nekemu vodniku, ki je z vzklikom: »Zdaj pa gremo se mi!« zdrknil 600 m globoko, vendar pa ni zadobil nobene nevarne poškodbe. Dijake so seveda rešili. Pogreb dr. Cerka je bil na velikonočno nedeljo. Prepeljali so ga v Ljubljano in ob velikanski udeležbi izročili materi zemlji. Dr. Cerka objokujeta oče in mati in dve sestri. Star je bil šele 32 let, zelo priljubljen pri dijakih in vnet planinec. N. v m. p.!
Romarski vlaki na Sv. goro. I. Prvi romarski vlak gre v soboto dne 20. aprila in ima sledeči vozni red: Svetna ves ob 9. uri, cena 6 K tja in nazaj. Bistrica v Rožu ob 9. uri 12 minut, cena 5 K 50 vin tja in nazaj. Podgorje ob 9. uri 24 minut, cena 5 K 50 vin. tja in nazaj. Podrožčica ob 9. uri 40 minut, cena 5 K 2Ó vin., tja in nazaj. Pride v Gorico ob 1. uri 29 minut, nazaj v nedeljo dne 21. aprila 1912. Iz Gorice ob 1. uri 24 minut, v Podrožčico ob 4. uri 23 minut, v Podgorje ob 4. uri 33 minut, v Bistrico ob 4. uri 43 minut, v Svetnoves ob 4. uri 54 minut. — II. romarski vlak gre v soboto, dne 27. aprila in ima sledeči vozni red: iz PodkloŠtra ob 11. uri 40 minut, cena 7 K tja in nazaj. Iz Peč ob 11. uri 45 minut, cena 7 K tja in nazaj. Iz Posturje ob 11. uri 49 minut, cena 7 K tja in nazaj. Iz Brnce ob 11. uri 55 minut, cena 6 K 50 vin. tja in nazaj. Iz Beljaka ( državni kolodvor) ob 12. uri 6 minut, cena 6 K 50 vin. tja in nazaj. Iz Bekštajna ob 12. uri 26 minut, cena 6 K tja in nazaj, iz Bač ob 12. uri 38 minut, cena 6 K tja in nazaj. Iz Ledenic ob 12. uri 48 minut, cena 5 K 50 vin. tja in nazaj. Iz Podrožčice ob 1. uri 2 minuti, cena 5 K 20 vin. tja in nazaj. Pride v Gorico ob 3. uri 38 minut. — Častita duhovščina je naprošena, da na belo nedeljo še enkrat oznani v cerkvi romarska vlaka. — Takoj po beli nedelji naj se ali naravnost ali po č. duhovščini pošlje število udeležencev in denar na slovensko krščansko socialno zvezo. Vozne listke dobijo udeleženci dva dni pred odhodom.
Šolarski štrajk v Selah končan. »Grazer Tagblatt« poroča, da je šolska oblast naredila štiritedenskemu šolarskemu štrajku v Selah konec s tem, da je premestila učitelja Milloniga in zoper nadučitelja Ottowitza uvedla disciplinarno preiskavo. Vendar enkrat! Zadnji čas je že bil, sicer bi bila šolska oblast žela vihar! »Grazer Tagblatt« izliva sedaj na gospoda Linasija golide gnojnice i|n očita šolskim oblastem popustljivost; za zgled stavi bivšega okrajnega glavarja Mac Nevina, češ, ta bi Selanom že pokazal. Graška tetka je pa pozabila pripomniti, da pravo mažarsko kruto postopanje Mac Nevina ni dolgo trajalo in je moral ta čedni okrajni glavar v — penzijon, kakor že marsikdo, ki si je domišljeval, da sme postopati s koroškimi Slovenci, kakor se ravno zljubi nemškemu »Volksratu«. Sicer so pa dandanes drugi časi in bodo postali še drugačni, ali bo to nemškim nacionalcem prav ali ne!
Občni zbor »Zadružne Zveze« v Ljubljani dne 10. t. m. je bil povoljno obiskan-Iz Koroškega je bilo pet zastopnikov. Vsa poročila, kakor letni račun in bilanca za leto 1911 so bila odobrena. »Zadružna Zveza« je imela leta 1911 102,125.575 K 6 vin-denarnega prometa. Lastno premoženje Zveze (deleži in rezervni zakladi) znaša kom cem leta 1911 511.320 K 5 vin. Čisti dobiček znaša 38.025 K 83 vin.; od te svote je bile 30.000 K k splošnemu rezervnemu zakladu, 8.025 K 83 vin. pa k posebnemu. G. predsednik dr. Janez Krek je opozarjal na marljivo in vestno delovanje načelništva, ki je imelo 52 sej, od katerih je trajala vsaka najmanj po dve uri. Nadzorstvo je imelo devet se]-Pohvalil je vzorno delovanje pododbora na Štajerskem in izrazil željo, da bi imela rav' no tako redne seje tudi pododbora za K°' roško in Dalmacijo. Posojilnicam je prip°'
Imate bolečine 7 Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine
zdravilni in krepčujoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvahajstonca za poskušnjo 5 kron frana • lovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvaško).
ročal, da volijo načelstvo za tri leta, če tega že nimajo v svojih pravilih in da naj vsako leto volijo le eno tretjino odbornikov, sicer nastane lahko nevarnost, da pri volitvi pridejo v odbor naenkrat samo novi odborniki, kar bi bilo v zadružnem oziru slabo kakor tudi v narodnem, če bi n. pr. v obmejnih krajih naskočili kako zadrugo narodni nasprotniki in jo vsled nepazljivosti naše stranke vzeli. Debata je bila prav živahna. Sprejet je bil predlog g. Smodeja, da se sestavi spomenica, v kateri se pozove vlado, da zadružništvo na jugu malo bolj podpira, kakor je to storila dosedaj. V zmislu pravil so iz odbora izstopili in bili zopet izvoljeni §g.: Josip Dobrovc, dr. Jos. Hohnjec, Fran 'Jaklič, dr. Ivan Kovačevič Buie, Mat. Koželj, Jernej Ravnikar, Franc Smodej in Ivan Traven. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: ì'ran Verbič, Janko Bajec, Antopi Cerar, Evgen Legat, Janez Piber, dr. Miho Obul jen, dr. Vladislav Pegan, poslanec Pišek in profesor Sušnik iz Kranja. Sprejet je bil tudi Predlog načelstva glede izpremembe pravil.
Vlom v stolni cerkvi v Celovcu. Neznan yìomilec, ki je zadnje čase večkrat poizkušal svojo vlomilno spretnost 'na cerkvenih Puščicah v celovški stolnici, je pred nekaterimi dnevi odnesel darove v cerkvenih Puščicah. Skril se je zvečer bržkone v zvo-hiku in je imel potem ponoči dovolj časa za svoje delo. O tatu še ni sledu.
Samoumor. Dne 30. marca predpoldne se je ustrelil na svojem stanovanju stavbeni mojster Miha Wank v nemškem Št. Vidu. Vzrok je najbrže momentano omrače-nje duha.
Radiše. (Kmetje, pozor!) Z na drugem mestu naznanjenim občnim zborom »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva« se na belo nedeljo, dne 14. travna, Popoldne ob 3. uri združi tudi važen gospodarski shod. K temu nam je obljubil odličen .strokovnjak škocijanski, č. g. župnik V. Poljanec, svoje poročilo. Nujno zato poživljamo vso soseščino, zlasti kmete in kmečke sinove, da se udeležijo v najčast-nejšem številu. Končno sledi tudi nekaj domače zabave. Vrši se v župnijskem poslopju. Na mnogobrojno svidenje!
Poniebba, dne 8. aprila 1912. Danes je bU na laški Pontablji čuden dirindaj. Praznovali so velikansko slavnost. Cela Ponteb-l>a je bila v zastavah. Laška mladina je bila sUno navdušena. Laška trobojnica je vihrala v čast veliki slavnosti. Godbe je bilo na vseh koncih in krajih. Domačega in tujega ljudstva se je kar trlo. Laški pompieri (požarna hramba) je bila po koncu. Prostora ni bilo nikjer več dobiti. In kaj je bilo vse vkup! En vojak se je vrnil iz Tripolisa, ki je fra Podtebbi doma in ki je bil »marod«, bojam Tako Lahi časte svoje vojake!! Stvar Je sicer smešna, a nekoliko patriotizma za Avstrijo bi se pa prav lahko naučili od Lahov!
Zilska Bistrica. Na Bistrici se je ponoči ha Kajžarjevi žagi nakrat ustavila žaga. Kaj je bil vzrok? Na grabljah, skozi katere mora teči voda, se je vjel en človek. Žagar je Poklical gospodarja. Ko si človeka ogleda, je dejal: »O, pustimo ga, je le tujec!« Obležal je torej nesrečnež v vodi ter je moral Po vodi odjadrati na oni svet. Ampak ponesrečenec je bil vendarle domačin, nek Ja-veb Kajžar! Spet neko ime, ki si ga piše ^šhops« v svoje črne, smrtne bukve!
Šmarjeta pri Velikovcu. 601etnico Mohorjeve družbe obhajamo letos tako, da se bh je dalo vpisati v družbo 62 udov, katero levilo se že dolgo let ni več doseglo. Upa-rho pa tudi, da bo družba za 601etnico ljudstvu kaj lepih in pripravnih knjig podarila. T’otem bomo že še ostali tudi zanaprej zve-sti Mohorjani.
Št. Jakob. Ženski socialni tečaj se je izvrstno obnesel. Ob 8. uri je otvoril tečaj gospod župnik Limpl in je govoril o verski vzgoji. Govoril je trezno in mirno ter je vsem zelo ugajal. Njegova beseda zareže tabo mirno v živo, kot bi sir rezal. — Ob 10-hri je govoril podpredsednik »Slov. kršč,-s°c. zveze«. Povedal nam je, kdo prav za Prav kuha avstrijsko polento, in kdo jo za-oeli. Vsi smo si mislili: Rajše bi kuhali to Polento sami, bi vsaj vedeli, kar je notri. — Ropoldne ob 2. uri je nastopila gdč. Erna t erč, potovalna učiteljica na Kranjskem. .j1,2 vi j ala je jako zanimivo načrt gospodinjskih tečajev na Kranjskem in je v nas zbu-
dila vročo željo po enakih napravah. Njej posebno gre zahvala za ta trud ter pričakujemo, da jo bomo mogli na Koroškem še večkrat pozdraviti. — Ob 3. uri je govoril g. Ciril o ženi v zgodovini. Svoj jako skrbno izdelan referat je prednašal z veliko spretnostjo ter splošno ugajal. — Podpredsednik zaključi cel tečaj ob 5. uri ter se zbranim dekletom in ženam iskreno zahvali za izredno veliko udeležbo — nad 200 deklet in žen — ter je zaklical vsem zborovaikam iz srca: Na svidenje!
Malošče. O socialnem kurzu, ki je bil prirejen 25. marca t. L, pri Motlču, je izšel v nemškonacionalnih listih članek, poln laži in zavijanj. Dopisnika, oziroma dopisnico uljudno prosimo, naj se v bodoče nekoliko bolj potrudita zvedeti in poročati vsaj resnico, če sta že navezana na tiste krajcarje, ki jih za lažnjiva poročila dobita. Priporočamo pa pri tem še vseeno previdnosti, sicer preskrbimo k tisti flugmašini, s katero se ni mogel peljati gospod Kollmann, pač pa z nepričakovano hitrostjo gospod c. kr. orožniški štražmojsler Jožef Messner, kateri je postavil s tem v Bekštanju nov rekord bodisi glede višine kakor hitrosti, motor, s katerim bi gospa Kollmann ta rekord z lahkoto prekosila.
Nabor j et. Tu je nagle smrti umrl trgovec Di Centa. Bil je na Veliko noč pri sveti maši in po maši ga je poklical Bog naglo na isodbo. Njegova nagla smrt je napravila velik utis na ljudstvo. Bil je laške krvi, znan po celi dolini, pečal se je z vsemi mogočimi trgovinami! Bil je jako podvzeten in nemiren duh. Človek pač ne ve ne ure ne dneva smrti. Nad vsakim človelkom je pač le še komandant, in to je neizprosna smrt.
Resen predlog
in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar poceni kavo.
Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu inajbolj slična
jraiiclm Penit znamka : Perirò:"
Uvažujte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. — Dobi se povsod. * v
Velikovec. (Slovo.) Velikonočni ponedeljek smo se sešli ožji prijatelji in znanci g. dr. V. H u d e 1 i s t a v »Narodnem domu«, da se poslovimo od njega. Slovenci in Nemci — vsi smo bili ene misli — smo obžalovali njegov odhod. Vršili so se govori v sloves v slovenskem in nemškem jeziku; tu se je videlo — kakor že popreje večkrat v našem »Narodnem domu« — da se tudi Slovenci in Nemci moremo dobro razumeti. Pred leti je prišel g. Hudelist v Velikovec
v svojo ožjo domovipo in upal, da bo mogel tukaj delovati v telesni in narodni blagor svojega ljudstva. Brezdvomno bi se mu bilo dobro godilo, če bi bil zatajil svoj narod in trobil v nemškutarski rog. Dobil bi bil takoj javno službo in si tako zasigural svoj obstanek. Ali ker ni maral postati poturica, mora danes zapuščati svojo koroško domovino in se preseliti na zeleno Štajersko, kjer je v Brežicah dobil stalno službo okrajnega zdravnika. Kot privatni zdravnik in zlasti zobozdravnik je bil zelo spreten in ga v tem oziru štajerskim Slovencem najtopleje priporočamo. Njemu in njegovi mili soprogi, ki je imela do revežev, zlasti do slovenskih otrok, vedno odprto srce, želimo v vinorodni Bizeljski mnogo sreče in mu kličemo, če le mogoče: Na svidenje zopet na Koroškem!
Velikovec. (Blagoslovljen je pokopališča.) Velikonočni ponedeljek popoldne se je izvršilo blagoslovljenje razširjenega občinskega pokopališča. Ob treh popoldne se je zbralo precej ljudstva na licu mesta, in ob asistenci čč. gg. Treiberja in Dobrovca je č. g. kapiteljski dekan S. Čemer izvršil cerkveno opravilo. Tako je sedaj to preporno vprašanje v zadovoljstvo dobromislečih župljanov konečno rešeno.
Št. Lenart pri Setlmih studencih. (Nesreča.) Na velikonočni ponedeljek je v Poturju na državni cesti povozil avtomobil
g. barona Aichelburga iz Beljaka delavca Pavla Terbol, ki je doma v Sinčivasi. Ponesrečeni se je peljal z bicikljem iz Podkloštra in se ni mogel več ogniti nasproti vozečemu avtomobilu. Zlomljena mu je noga menda na treh krajih. Prepeljali so ga v Beljak v bolnišnico.
Jezersko. Od 19. do 27. sušca smo imeli tukaj sveti misijon pod vodstvom čč. pp. frančiškanov P. Kasijana Zemljak iz Svete Trojice v Sl. goricah in P. Klemena Gram-povčana iz Sv. Gore pri Gorici. Zadnji misijon je bil leta 1881. Ljudstvo je poslušalo izvrstne govore misijonarjev z vedno večjim zanimanjem in sprejelo svete zakramente po* stanovih. Sklenil se je misijon z veličastno procesijo z Najsvetejšim, kakršne po mnenju starih prebivalcev Jezersko še ni videlo.
Št. Tomaž. (Občni zbor) našega društva »Edinost« se je vršil na praznik sv. Jožefa. Iz poročila g. tajnika smo zvedeli, kako je društvo delavno bilo. Z veseljem smo vzeli to na znanje. Tudi g. blagajnik mogel nam je podati veselo poročilo. G. govornik iz Celovca ni prišel, zato je nastopil č. g. domači župnik in je zavrgel nekatere ugovore nasprotnikov in opominjal vse, naj se zvesto držijo »Edinosti«. LTdeležba je bila velika.
Št. Tomaž. (Občni zbor) hranilnice in posojilnice na cvetno nedeljo se je v splošno zadovoljnost izvršil. Gospod načelnik je poročal o delovanju zadruge v letu 1911, pokazal in udom v roke dal računske zaključke, iz katerih so udeleženci spoznali in se prepričali, da se naša hranilnica počasi lepo razvija in napreduje. Tudi novo nadzorstvo se je izvolilo. Stari odbor načelstva je bil na novo potrjen. Sedaj zopet z veseljem na delo za našo zadrugo!
Škofiče ob jezeru. (Smrtna ko s a.) Ne pomnijo Škofičani, da bi imeli kdaj tako žalostno Velikonoč kot letos. Dne 3. t. m. smo stali ob novem grobu, ki je zakril telesne ostanke po vsej fari in okolici ljubljene Blatnikove Anke. Odpoklical jo je Bog iz te solzne doline po kratki mučni bolezni v najlepšem cvetu življenja, v starosti 23. let. Pridnost, pobožnost, ponižnost in druge lepe čednosti so krasile njeno čisto srce, ki je vedno gorelo ljubezni do vere in naroda. Bila je vedno delavna sotrudnica društvo, »Slavček« in kot izvrstna pevka je razveseljevala vso faro ne samo v družbi, ampak uporabila je svoj lepi glas že 12 let Bogu v čast kot cerkvena pevka. Pevci bodo svojo drago sotrudnico zelo pogrešali, pri njenem pogrebu pa so ji skazali zadnjo čast s tem, da so ji zapeli dve ganljivi žalostinki ter jo ves pot spremljali s petjem. Kako je bila rajna priljubljena, je kazala ogromna udeležba pri pogrebu in krasni venci, ki jih je dobila v dokaz ljubezni. Šla je tja v lepši svet, a njen spomin bo živel med nami.
Žabnice. (Na Veliko no č.) Lepo se pri nas vse v cerkvi opravlja in ljudstvo je zadovoljno; samo eno manjka! Učiteljev v cerkvi ni! Pride namreč samo teidaj en učitelj, kadar je šolarska maša! Ljudje bi pa radi videli, da bi nadučitelj g. Roblek moško stopal tja v cerkev, ikjer možje sedijo. Otroci so namreč v cerkvi pravi »hudobci«. Mali Žabničani se tam tepejo in suvajo, gledajo na kor, kot bi tam bil oltar, s pirhi (velikonočnimi jajci) trkajo, z eno besedo: v cerkvi imajo velik »špas«. Vprašamo: je to prava vzgoja? Cela soseska se zgraža! V mladih letih bi moral otrok roke sklepati ter slišati in se zavedati, da je tam na oltarju njegov Gospod in njegov Bog! Kje pa je okrajni šolski svet? Gotovo je, da ni prisil j en učitelj biti vedno v cerkvi, ampak starišem in otrokom na ljubo, bi to lahko prostovoljno storil!
Žabnice. Dne 8. aprila smo imeli pri nas občni zbor naše posojilnice in hranilnice. Daši ne manjka nikoli ljudi, ki ji skušajo vzeti zaupanje pri ljudeh, je vendar imela denarnega prometa 397.796 K 46 v. Rezervnega zaklada ima že 6798 K 52 v. Ker je v dobrih rokah in ker ljudje vidijo, da imajo le sami dobiček od nje, zato imajo popolno zaupanje vanjo.
Žabnica. Zapustila nas je učiteljica Katarina Vertot, Slovenka, kateri se je pa nemški jezik lepši zdel, kakor pa materni. Nikdar ni bilo slišati od nje kake slovenske besede. Ljudje si šepetajo na uho to in ono! Pravijo, da je bolj za vojsko kot za šolo!
Mesto nje pride gdč. Emilija Schwiokert. — Gospod Anton Kerštein je svojo hišo prav lepo predelal, da ima res lično zunanje lice.
—	2. aprila so nadomestili, kakor se je že omenjalo; železnični most na železnici proti Trbižu. V pol ure je bil stari most odstranjen in na njegovo mesto postavljen novi. Le šest fantov je to storilo. Res zanimivo: — Veliki teden je padlo pri nas 15 cm snega, ki pa je hitro sikopnel, tako da smo obhajali res lepo vstajenje Gospodovo.
Bekštanj. »Eine windische Komodie« imenuje oskrbnik hotela »Karntnerhof« v Mlinar jah velikonoično blagoslovljen j e mesa. Iz vljudnosti je gospod župnik, dosedaj v gradu, imenovanemu sedaj hotel »Karntnerhof«, v Mlinarjah blagoslovil vsako velikonočno soboto meso za vse Mlinarje. Pretečeno Velikonočno soboto je bil pa obveščen, naj ne hodi v grad, ker oskrbnik hotela, menda Moser po imenu, tega ne trpi, češ, da je blagoslovljenje mesa »eine windische K o m od i e«. Nato se je običajno blagoslovljenje vršilo v drugi zasebni hiši. Taki vsenemški surovosti se najložje izogne, ako se blagoslovljenje mesa vrši v dotični podružnični cerkvi, kjer ima ljudstvo za svoje Versko čustvovanje veliko vešč in dostojnejšega prostora, kakor v odzunaj bliščečem se in odznotraj z raznimi, ne posebno prijetnimi papirji zapopanein gradu.
Nervoznost in motenje prebavljanja
sta Cesto v tesni zvezi, ker vplivajo oslabljeni že-lodCni in črevesni živci neugodno na delovanje pre-bavilnih organov in ker razen teh težkoč navadno tudi teka ni. Zelo dobro je torej za nervozne ljudi, da uživajo okusno, mešano, obenem pa dobro redilno in lahko prebavno hrano, kakor jim jo uporaba „Kufeke“ lahko nudi. „Kufeke“ se lahko prida vsakdanjim jedilom in se njih okus s tem pridatkom le poveča.	191
Iz velikovške okolice. »S c h u 1 v e r -
cin« in »Bauern-Zeitun g«. Ob letošnjem novem letu je več iztisov »Bauern-Zeitunge« prišlo brezplačno in nenaročeno na tukajšnje, ljudi. Ljudje so se zavzeli, kdo da ima toliko denarja, da za njih plačuje ta lutrovski list. Pa zdaj se je pojasnilo to. Učitelj sadjereje in vrtnarstva na kmetijski šoli v Velikovcu Pirker iz Zakamena pri Velikovcu je to sam pojasnil. Povedal je namreč svojim učencem na kmetijski šoli, da ima nemški »šulferajn« za naše ljudi tako dobro srce, da bo za njih plačeval »Bauernztg« nekaj mesecev, potem pa, če se jim bo dopadla, naj pa se sami naroče. Tako tedaj! Zato fehtajo ti bogati Nemci med nami s svojimi »biksnami« (nabiralniki) po krajcarjih in helarjih, da morejo s tem denarjem plačevati tak lutrovsko navdahnjen list, kakor je »Bauern-Zeitung«. Blizu po vseh gostilnah v okolici Velikovca vidimo nabiralnike »šulferajna«, po stenah pa so nabiti kalendarji itd., da bi od nas ubogih Slovencev izželi zadnji groš zase. Pa je napis na nabiralnikih: »In des Volkes eigener Kraft liegt das Schicksal der Nation.« Če je tako, potem bo pa že presneto slabo za Nemce, ker fehtati helarje od Slovencev, to že 'ni več »eigene Kraft«. Pa tudi ne nafeh-tajo ravno veliko. Nekje v župniji Št. Jurij na Vinogradih je bil nabiralnik nastavljen že blizu pol leta. Pa je šel nemškutarski učitelj in vpričo več ljudi z vso slovesnostjo odprl nabiralnik, in glej! iztresel je celih
—	8 (reci osem) helarjev! Nekaj dobrega so pa vendar napravili ti nabiralniki. Vsi zavedni Slovenci namreč ne zahajajo več v te nemškonacionalne gostilne, ampak hranijo svoj denar zase.
Politične vesti.
Delegaciji.
Delegaciji boste sklicani najbrž dne 20. aprila, da se posvetujete o dvamesečnem proračunskem provizoriju.
Absolutizem na Hrvaškem.
Na Hrvatskem je ustavljeno ustavno življenje. Namesto da bi se bile vršile volitve, je ogrski min. predsednik Khuen-He-dervary izposloval za Hrvaško kraljevega komisarja, prejšnjega bana Slavka pl. Čuvaja. Kar dela Čuvaj kot kraljevi komisar s Hrvatsko, je tako neverjetno, da ga vse avstrijsko in inozemsko časopisje z naj-ostrejšimi izrazi obsoja. Z nasilnostjo bi Čuvaj rad ukrotil Hrvate in jih še zanaprej usužnjil Ogrom. Hrvatom je odvzel zadnje, po ustavi dovoljeno obrambno sredstvo. Časopisje ne sme o teh protizakonitih razme-
rah prav ničesar poročati, ali je pa konfisci-rano. O privatnih osebah ne smejo listi ničesar več pisati, razven če se pisec podpiše s polnim imenom, da, ga Čuvaj lahko takoj vtakne v luknjo. Na ta način hoče Čuvaj prikrivati škandalozno postopanje svojih uradnikov. Ker je Čuvaj pričakoval v Zagrebu izgrede, je dal mesto takorekoč zasesti od vojaštva in orožnikov; toda ljudstvo je kljub razburjenju ohranilo na zunaj mirno kri. Tudi javni shodi so prepovedani. Le zaupni shodi za povabljene goste v zaprtih prostorih so dovoljeni, pa tudi ti samo tedaj, če jih dovoli vlada, toda obravnavati se sme tam le o stanovskih zadevah. Za take shode je treba tri dni prej prositi dovoljenja. Celo pisemska tajnost je odpravljena. Na poštah odpirajo pisma, da ne bi šla v svet poročila o barbarskih razmerah na Hrvatskem. Brez dvoma se bo o teh razmerah na Hrvatskem razpravljalo tudi v avstrijski zbornici in v delegacijah.
Po stavki rudarjev na Angleškem.
Rudarji so ob zadnji velikanski stavki sia Angleškem izgubili na plačah nad 140 milijonov kron, strokovna društva so delavcem izplačala 48 milijonov kron. V podjetjih, ki so morala radi stavke rudarjev počivati, so delavci izgubili 192 milijonov kron, lastniki premogokopov so izgubili 240 milijonov, druge industrije tudi 240 milijonov kron, tako da je stavka povzročila 860 milijonov kron direktno škode, škodo, ki jo je stavka posredno povzročila, pa cenijo na 330 milijonov kron. Dozdaj dela na Angleškem zopet 150.000 rudarjev. Voditelj delavcev Hartson pa napoveduje novo stavko, ki bo sedanjo stavko še prekosila, ker bodo skupno stavkali rudarji, železničarji in pa transportni delavci.
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Manjši boji
so se bili dne 31. marca in 1. aprila pri Tobruku. Turki so v teh bojih po turških poročilih zmagovali. Dne 4. t. m. je 50 Turkov pri Tobruku zasedlo italijansko utrdbo. Trije laški bataljoni so Turke napadli. Ko so dobili Turki 500 mož podpore, so se morali Lahi umakniti, dasi so jih podpirale laške vojne ladje. Turki niso imeli izgub, Lahi so izgubili 30 mrtvih.
MOJA STARA
izkušnja me uci. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Bergmanu & Go. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Društveno gibanje.
Celovec. Slov. kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu priredi v soboto, 27. aprila, svoj redni mesečni shod v mali dvorani hotela Trabesinger. Na sporedu je zanimiv govor, nato prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer.
Železna Kapla. Slov. katol. izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo svoj redni mesečni shod. Na sporedu je govor in igra »Dve materi«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dobrlavas. Na nedeljo, dne 21. aprila, napravi tukajšnje katol. slov. izobraževalno
društvo mesečni shod z govorom in žensko igro »Vestalka«. Vstopnina 20 vin. Pridite vsi moški in ženske! Da vam ne bo žal, za to jamči odbor.
Zilska Bistrica. Na belo nedeljo, dne 14. t. m. priredijo dekleta Marijinega društva v Zahomcu pri Hrepcu ob pol osmi uri zvečer igro »Sv. Neža«. Vstopnina 50 v. K obilni udeležbi' uljudno vabi predstojništvo.
V Kioširu pri Grebinju se vrši dne 14. aprila, na belo nedeljo, ustanovni shod izobraževalnega društva. Govori dr. Rožič iz Celovca.
Ženski shod v Prevaljah. Na belo nedeljo priredi Slov. kršč. isoc. zveza velik ženski shod v Prevaljah. Vrši se med prvo in drugo sveto mašo v prostorih pri »Steklu«. Žene in dekleta pridite v obilnem številu!
Radiše. Kat. slov. izobraževalno društvo na Radišah priredi na belo nedeljo, dne 14. aprila t. 1. svoj letni občni zbor ob 3. uri popoludne v svojih popravljenih prostorih v župnijskem poslopju. Pridejo tudi govorniki iz Celovca. Za obilno udeležbo članov uljudno prosi odbor.
Loterijske številke.
Brno, 3. aprila:	90	24	19	80	2
Trst, 6.aprila:	87	13	39	50	85
Line, 6. aprila :	61	81	23	79	2
istersko, dalmatinsko. soriško vino
(Teran, Opolo, Lisa, Vipavec).
Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT.
Trgovina z vinom na veliko in na drobno
JosKOFLER
BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123.
Rajnarjeva gostilna
v Lipi nad Vrbo
ob državni cesti in železniški postaji, pri farni cerkvi, dvorazredni ljudski šoli, s trafiko, amerikansko ledenico, 19 V2 oralov zemljišča, od tega je 35 birnov polja,
ge takoj naprodaj.
Kupovalec potrebuje samo 5000 kron. Pojasnila daje županstvo Lipa nad Vrbo, pošta Vrba ob jezeru, Koroško.
Zahvala.
Od bridke žalosti radi prezgodnje smrti svoje preljubljene hčere, oziroma sestre
Anke
pretresena družina Aleš, p. d. Blatnikova v Škofičah, izreka vsem udeležencem pogreba najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljuje se še posebno prečastitemu gosp. župniku in vsem onim, ki so rajnico v njeni bolezni obiskavali, ter prosi, da bi ji ohranili blag spomin.
Družina Aleš, i d. Blatnikova
v Škofičah ob jezeru.
Odbor Družbe sv. Mohorja naznanja tužno vest, da je častiti gospod
dr. Jakob Šket
c. kr. vladni svetnik in gimn. profesor v p., odbornik Družbe sv. Mohorja,
slovenski pisatelj itd.
v četrtek dne 11. aprila 1.1. zjutraj v 60. letu svojega prezaslužnega življenja, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni umrl.
Pogreb bode v soboto dne 13. aprila ob pol 4. uri popoldne na mestnem pokopališču v Trnji vasi pri Celovcu.
V Celovcu, dne 11. aprila 1912.
" ■.	■. r. .
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
------ uraduje_____=---=
pričenši od Velike noči 1912 vsak dan.
Uradne ure: V četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in od ll22. do 4. ure popoldne, druge dni pa od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar! Ugodna posojila posestnikom!
^	^	------nM.


za provizijsko prodajo šivalnih strojev na zmerne obroke sprejme J. KLIMESCH, veletrgovina šivalnih strojev, Praga-Smichov595.
I
'olneno
blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Sfermechi » Celju št. 308.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
200.000 koSOD
zelo močnih in lepih
posebno lepih divjih kostanjev, oblastih akacij, oblastih jesenov, trnovcev, javorjev, jesenov, hrastov, raznih krasnih žaluj k itd., en kos od 60 v naprej. 1 milijon sadnih drevesc vseh veljavnih plemen in le izkušenih vrst. 100 kosov jabolčnih drevesc za visoko rast od K 25’— naprej. Zbirka 100 drevesc za olepšanje in drevorede in 100 grmov za olepšanje v 10—15 vrstah K 70-—, ista po 50 kosov K 40-—. Najboljše rastline za grmovje: akacije in gladicije, eno-do 40 letne, 1000 kosov po K 12-— do 70-—. Pasemska perutnina, lovski in lepotični fazani ter vseh vrst jajca za valjenje. Glavni cenik gratis. Grof Žiga Batthyàny-jevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak Pri Radgoni.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša ,
PROKOP SKORKOVm IN SIN
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke.
• vi'.-,v
masažo
ali mazilo pri protinovih, skrninastih, nevral-gičnih bolečinah in pri ozeblinah priporočajo gospodje zdravniki toplo
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gjbčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravniku.
MMIj in Slavna zaloga B. FRAGHEIl, lO&SIDl,
c. kr. dvorni zalagatelj,
PRAGA-IIL, vogel Nerudove ulice štev. 203.
Proti predplačilu K 1'50 dobi se l'škatlico \ o »	»	»	5*— m » 5 škatlic / c
v	n	n	9*— h » 10 a J 4-
Pozor na ime izdelka, Izdelovatelja In varstveno znamko 1 -«s®
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gutt.
H.Thierry-iev balzam
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Rilgin echter Balsam
>« JtrSehutungtiAptUiekiiii
A.TMwry in Pregrada
ta. MkiMl-SutriiRifl»
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo kazenskosodnijskim potom zasledovala. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo pri kašlju, zasli-ženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnih boleznih, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, zgagi, želodčnem krču, napenjanju, koliki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinam, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5’60.
linrja JUMa
edino pristno
centifoliisko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, črmu, prisadu, ozeblinam, kurjim očesom, žuljem itd.; odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bo lestno operacijo. 2 lončka staneta K 3-60.
Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se skore po vseh lekarnah. Na debelo v medioinaldregerijah.
Manjše posestvo
v Vernbergu ob državni cesti med Beljakom in"|Vrbo je naprodaj. Čedna hiša, lepa lega, velik ograjen sadni vrt, travnik in vse polje okoli hiše, gozda zadosti. Oglasila na Tomaž Dollinger, Št. Martin 99, pošta Beljak.
v Jl f l:
'
za tiste, ki trpijo
na težkem prebavljanju vsake vrste, gorečicl, tvorbi kisline, zaprtju, bolečinah v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabostih, nudijo že 80 let sem priznane pristne
Bradyjeve želodčne kapljice
prej Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podpisom^ C. Brady. — Dobiva se v lekarnah. Pošiljatev v provinco po lekarnarju C. Brady, Duna], Fleischmarkt 2, 385. 5 steki, za K 5-30, 8 podvojne steki, za K 5’60 franko.
Lejz uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko postavno zavarovanega
posta-
nejo
V	■■■
crevlu
.Seetiund'
gumijevega frana
mazila za usnje_______________________________
res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase:
Prosim, pošljite mi 5kg gumijevega trana. S prejšnjo pošiljatvijo sem bil zelo zadovoljen. Schonlinde, 14. septembra 1908.	K. Schiirrer, kmetovalec.
več vrst: silvanec zeleni, muškat silvanec, traminec, žlahtnina bela in rdeča, rulandec, izabela, laški rizling mešane vrste in še več drugih. Cena za 100 kom. od 11 do 15 kron. Pošiljam od 25 kom. :-:	naprej. — Imam tudi
razna vina
bela in rdeča. Cena po dogovoru.
Josip Cotič
vinogradnik in trtnfčar v Vrhpolju pošta Vipava, Kranjsko,
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borevska oražnotouar-niška družba
Peter tei,
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
Ceniki brezplačsto in poštnine prosto.
Učenca
za tkalsko obrt sprejme takoj P. Lužnik v Št. Lipšu, pošta Dobrlavas, Koroško. Ugodni sp:rejemni pogoji. Dela se z vodno silo na stroj.
Iznebili so se
tisoči tudi hudega krčevitega kašlja z uporabo zdravniško priporočenega, po izne-nadljivem učinku znanega sredstva, ime-nova nega
Thymomol Scillae.
Izvolite vprašati sì /ojega zdravnika.
Steklenica K 2*20. Po pošti franko proti predplačilu
po pošti franko proti pred-iklen ic po pošti franko proti
K 2’90. Tri steklenice plačilu K T—. Deset stel
predplačilu '.K 20*-.
Izdelovatelj In glavna zaloga
lekarna ì. FSHS. c. b. torni dobavili,
PRAGA-IIL, ogel Neruc love ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja In varstvi :no znamko !
Dobiva se v večini lekarn, v C 'elovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor H; uiser, H. Gutt.
VZIG701.XCE: družbe sv. Ciriia in Metoda.
Zaloga pri Jv. Perdanu vi-jubljani.
BlSfflSP»»
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril In Metodove užisnlice
ki so priznano najboljše.
i
VZIGAXjXCE družbe sv. Cirila in Metoda Zaiogapri Jv.Perdanu vLjubijani.
mmmmm

Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
obstoji'posebno v podpiranju in uravnavi prebave in v odstranitvi zaprtja.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče, je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi,
5
VARILO! V51. deli 1embalaJ3Ee
________ imajo postavno de-
ponovano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
e. in kr. dvornega
B. FRAGMER-ja, dobavitelja,
„Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
Po pošti se razpošilja vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-
elio Ltti V t •	c? n v, /~» o 1 ,	«-.Ir. ol-ol-l 1 .. .. T*” o _ 11 o 1*1 
šiljatvi K 1*50 se pošlje mala steklenica, za K 2*80 velika steklenica, za K 4*70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga

v vseh lekarnah Avstra-Ogrske, v Celovan „Pri angelu11 P. Hauser, V. Hauser, H. Gutt.

3$
lis

Friderik Kocher
m in i^elovgislj mmm orodja in posoOe
Beljak, LelMsieiigassg ste?. 10
se priporoča prečastiti duhovščini
za vsa v to stroko spadajoča dela,
kakor : kelihe, monštrance, sveč-
nike, posode za sveto olje, po-
pravljanje cerkvenega orodja ka-
kor posrebrenje in pozlačenje
galvanično in v ognju.___
Za dobro in solidno delo se jamči.



sr
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
1 orlg. Stnr-Mtc
stabilen ali nepremaklj. in
poljdlski sirup
iz tovarne
C. Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja!
V najem se da takoj
dobroidača
TRGOVINA
s 3000 do 3500 K prometa na mesec z ravno -----------tako dobroidočo — ■■ ■ -
GOSTILNO
v trgu Grebinj na Koroškem. Zraven je tudi nekaj posestva, nova hiša za stanovalce, naravnost izvrstne, kleti j. in moderni hlevi.
Zglasila sprejema: »Hranilnica in posojilnica v Velikovcu«.
Posestuo
z novo hišo in obokanim novim hlevom:
pet minut od postaje Grabštajn in 14 minut z vlakom od Celovca, v slovenskem kraju, obsega okoli 20 oralov zemlje (ki obstoji iz najboljših, tilt železnice ležečih njiv, travnikov in gozda), se takoj za 17.500 K proda z nasejanim žitom vred in tudi več zraven spadajočih premičnin. Denarja je treba samo okoli 10.000 kron, drugo more na posestvu ostati. (Pripravno tudijza vpokojence.) To posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na okoli 23.000 kron. — Vprašanja s priloženo znamko sprejema posestnik Anton Renkoi trgovec v Celovcu.




Male
orgle
s tremi spremeni in popolnim pedalom, še skoro nove, za majhno cerkev ali kapelico jako pripravne, se poceni prodajo.
Več pove Juri Rašer, organist, Vetrini pri Celovcu.
Trabesinger o Celovcu
ili
VeiihouSka cesta št. 5
se priporoča
potnikom, kš prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
kegljišče, senčnatem vrtu.
Za zabavo služi Poleti sediš na
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Uelihe doorane za shode in oeselice.

f. P. VidiC & KompJliubljana
:: ;
fovarnalzarezanih strešnikov
ponudi v vsaki poljubni množini patentirani dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
Spretni zastopniki se iščejo.
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«.
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.
:	. .'.V '	. 'V.... ..'"v,,	..."	‘	. ■
1
I •_______________________________________________________________ •	__________________________________•________________________________ _________________________________________________________ '	.____________________________________________________________•______________________________________________-	_________________________________________________________________'
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 809.000.
gH le viol I le vil.
Kolodvorska cesta 27, v lastni Mši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v Liuliliani. PoMcs v Spliela, Irstu, Sarajevu in Goricj.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'- za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10‘— za komad.
Prodaja vsaii vrst vrst!, papirjev proti gotovini po dnevnem kurza-

za
lanji ^ pia- I
irza- [
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.