5 Predgovor Frančišek Karel Remb in slikarstvo v habsburških dednih deželah okrog leta 1700 Kljub razmeroma številnim slikam je ostal opus v Radovljici rojenega ter v Gradcu in na Duna- ju delujočega slikarja Frančiška Karla Remba (1675–1718) široki javnosti doslej večinoma neznan. Prva in zaenkrat edina razstava Rembovih del je bila od 26. oktobra 1973 do 19. maja 1974 na ogled v Spodnjem Belvederu na Dunaju ter junija 1974 v vogalni sobi Stare galerije muzeja Joanneum v graški Neutorgasse. Razstavni katalog z naslovom Der Barockmaler Franz Carl Remp 1674–1718 vse- buje sedem strani obsegajoč uvod v umetnikovo življenje in delo, kataložni del z dvajsetimi enotami, časovnico in seznam literature. Georg Lechner se je s Frančiškom Karlom Rembom ukvarjal v okviru svoje leta 2010 na Dunaju obranjene doktorske disertacije. Ko je spomladi 2018 Lechner opozoril, da se jeseni bliža tristota ob- letnica Rembove smrti, vendar ni niti na Dunaju niti v Gradcu načrtovana kakšna razstava slikarje- vih del, smo se odločili za organizacijo simpozija, ki je pod naslovom Slikarji in naročniki. Frančišek Karel Remb in slikarstvo na Štajerskem okrog 1700 potekal 23. novembra 2018 v Laterneng’wölb dvorca Eggenberg. Naslednji dan so si udeleženci pod vodstvom Georga Lechnerja ogledali palačo Attems in pod vodstvom Paula Schusterja reprezentativne prostore dvorca Eggenberg. Simpozij so podprli univerzi v Gradcu in Mariboru ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Bil je del bilateralnega projekta BI SLO-AT/16-17-18: Umetnostni naročniki kot nosilci deželne identitete. Vloga in pomen naročnikov za gradnjo in opremo plemiških rezidenc in romarskih središč na Štajerskem, ki sta ga financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Österreichischer Austauschdienst, ter temeljnega raziskovalnega projekta J6-7410: Umetnostna reprezentacija plemstva. Naročništvo na Štajerskem v zgodnjem novem veku (2016–2018), ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Simpozij so otvorili Georg Lechner s temeljnim prispevkom o Frančišku Karlu Rembu med Gradcem in Dunajem (Franz Carl Remp zwischen Graz und Wien), Christine Rabensteiner, ki je predstavila dela priseljenih in na Štajerskem rojenih baročnih slikarjev v depojih graške Stare galerije (Werke immigrierter und gebürtiger steirischer Barockmaler. Ein Blick in das Depot der Alten Galerie), ter Karin Požin s študijo o Rembovih stropnih poslikavah v palači Attems v Gradcu in likovnih virih zanje (Case Study of Remp’s Ceiling Paintings in Palais Attems in Graz. From Reproductive Prints to Frescoes). V drugem delu je Edgar Lein predstavil ceno in vrednost slikarskih del okrog 1700 (Preis und Wert der Malerei um 1700), Tina Košak pa je na podlagi virov v mestnem arhivu v Antwerpnu raziskala trgovce z umetninami iz družine Forchondt in njihove štajerske stranke (The Forchondt Art Dealers and their Styrian Clients. Excerpts from the Antwerp City Archives). Renata Komić Marn je analizirala portrete Eleonore Marije Rozalije kneginje Eggenberg (The Portraits of Eleonora Maria Rosalia Princess of Eggenberg), Polona Vidmar pa je predstavila slikane genealogije štajerskega plem- stva okrog leta 1700 (Gemalte Genealogien des steirischen Adels um 1700). Meje historične Štajerske so s svojimi referati presegli Ulrich Becker, ki je Stephanu Kesslerju pripisal upodobitvi Rešitve ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 26|2 ∙ 2021, 5–10 6 PREDGOVOR Dunaja leta 1683 (Weltgeschichte als Wimmelbild. Stephan Kessler und der Entsatz von Wien 1683), Andreas Gamerith, ki se je ukvarjal s stropnimi poslikavami pred Trogerjem oziroma okrog leta 1700 v samostanih Zwettl in Altenburg (Vor Troger. Aspekte der Wandmalerei um 1700 am Beispiel der Klöster Zwettl und Altenburg), ter Martin Mádl z izčrpnim predavanjem o češkem stropnem sli- karstvu okoli 1700 („So ist nun … der Pracht im Bauen so hoch gestiegen …“. Profane Ceiling Painting in Bohemia around 1700). Udeleženci simpozija so svoje referate pripravili za tisk ali pa so prispevali nova raziskovalna spoznanja, ki jih v Acta historiae artis Slovenica objavljamo pod naslovom Frančišek Karel Remb in slikarstvo v habsburških dednih deželah okrog leta 1700. Prispevka Karin Požin in Georga Lechnerja poglabljata vedenje o Rembovih stenskih poslikavah v palači Attems in o delih, ki jih je ustvaril po selitvi na Dunaj. Nekatere Rembove oljne slike so obravnavane tudi v prispevkih Edgarja Leina, ki se je posvetil stroškom za slike na Štajerskem, ter Renate Komić Marn, ki je raziskala slike iz Attemsove zbirke v Slovenski Bistrici v slovenskih javnih zbirkah. Slikarstvo zadnjih desetletij 17. stoletja je tema prispevkov Polone Vidmar, ki se je posvetila delom Dominika Frančiška Kalina von Marien- berga za Habsburžane, in Ulricha Beckerja, ki je upodobitvi Rešitve Dunaja atribuiral tirolskemu slikarju Stephanu Kesslerju. Andreas Gamerith je Gallerio maior v samostanu Zwettl predstavil kot eksperiment v stropnem slikarstvu poznega 17. stoletja v Spodnji Avstriji, zvezek pa zaključuje prispevek Martina Mádla, ki se je posvetil transformaciji srednjeevropskega slikarstva okrog leta 1700 in pomembnim zgledom zanjo. Upava, da bodo raznoliki prispevki in številne upodobitve spodbudili nadaljnje raziskovanje baročnega slikarstva. Edgar Lein, Polona Vidmar