ARlltVl XVII 1994 Članki in ra/pra^c 29 Valorizacija dokumentarnega grad .va gospodarskih podjeti s poudarkom na računalniških nosilcin iiformaci v Sloveni VLAD!h*IR ZUMER Posvetovanji; Arliivsk^;! ifstrativna s'niktura ujmfflji na organizacijski itriikinri podjetia. Velik lel članka sta avtor1 i namenila razlagi, kaj vse mora arhvisl "znati in vedeli, preden začne škart.rati arhivsko gradivo" s področja gospodarstva, kar seveda spada mod najodgovornejše naloge arhivske službe, Pii :zkičanjii ariiimt ne določa, kateri spisi so mogoče danes pcmcmbn- in kateri nepomembni, ampak kater bodo lahko pomembni v prihodnosti. To dolo čani : po mnenju avtorjev n lahko, tako da mi arhivsti že pnšl i do spoznanja, da je miu.go bone izločat, marj kot preveč K tcniii, še dolgo časa tif enemu stališču večine arhvistov (ki sc veei- F. Škcrl, J. fturn, Škartiranic privrcdtiih srhivn, Arliiviil, VII, /v. 1-2, iK-o^nd 1957, str. 24 :»!>. notna strokovno ukvarjajo z gradivom, nastalim pr:d letom 1945), pa dodajata, dn na ta način težavnosti zloeanja ne olajšamo, problem osta jajo še mipR.j isti in arliivisti sc jih morajo zavedal, Na koncu članka avtorja vseeno ugotavljata, da sc da potegnili črto med gradivom, ki sc ga nc sme mučiti, in gradivom, ki sc lahko izloči, icr navajala konkretne primere iz slovenske arhivske prakse (primer zločarja fonda Združene pipi; niee Vevče, Goričanc, Medvode). Ohraniti se morajo: "zap:s:iiki vseh vj>t, to so zapisniki s,"' npravnih svetov, nhpisniki sci zvršmh odborov zapisniki sej delavskih svetov itd., plaedn seznami, seznami cen, statistika, karteli,- sporazum' korespondenca z domačini in tuji ii firmami, korespondenca z. organ' oblast., podajanj» z dc-lavci okon kolektivnih pogodb, razni zapisi o štrajkih ni podobno. Sh-finskih skupiiin in obvinskin uprav lih urbanov /a področju grspodarslva. Arhivi. IV.Si. I 7. I.jnbljana 198!. sir. 89 93. M.-nin J.orbir. Klasifikacijski njčrl in nbetedni register gesel h klasifikacijskemu natMii.Br os nlck 10 1 ¡980. razmnoženo pradivo Viijc unravne iole v l.jnbljani. I.jnbljana 198(1. Pri-in .j- 1 ud i: Miha Hrcjc Vsebinski način ra/vricanja gradiva v Ijospodarslvu. Sodob. arhivi 8.1. Maribor 1983. sir. 41.50. Glej Theodore R. Setiellenberg. Die Hewer1iin(i imxlcmen Versal t uni?s Schriftguts. übe rs Jt/1 u.id herausgegeben von Angelika Menne- llarilz. Venifrenllichimtfcii der Archivsehnlc Marburg. Nr. 17. Marburg '990. Iloiln Uh'. Ufr Wandel in naj le prizadevanja Janeza Kopača in sodelavcev arhiva k' .«o leta 1980 pripravili skromen posknsni katalog z naslovom "Pomembnejša vprašanju pri proučevanju zgo doviuc delovnih organizacij v gospodarstvu ,6 v katerem so evidentirali glavna vprašanja in teme k b; na kakršenkoli način skušale zanimati zgodovinarje oziroma raziskovalce. Izbor tem, pri katerih raziskovalci siccr niso neposredno sodelovali, temelji na naslednjih glavnih skupinah vprašanj, 1. Splošno o delovni' organizaciji 2. Samoupravljanje 3. Ksdrovskc zadeve 4. Varstvo premoŽenja 5. Investicije 6. Proizvodnja 7. KonierCiaiiL, nabava ir. prodaja 8. Gospodarsko finanačno poslovanje 9. Dnubenopol-tičnc organizacije in društva 10.Informiranje " podjetju Predla gumi sistematiktf raziskovalnih vprašanj" ie povnem podobna členitvi poslovanja gospo darskih m drjgih orgamzaci' na poslovne timk cijc, na kr.tcri sloni klasifikacijski sistem za razvrščanje gospodarskega grad /a M Lorharja, ki jc b;l nato 111 cisprejet kot izhodišče valorizacije oziroma kot osnova za določitev seznama arhivskega gradiva v na*'odi!ih za odbiranje gradiva s področji gospodarstva. Na seminarih, ki sta jih v letih od 1980 do 1982 organizirala Višja upravna šoU in Zgodovinski arhiv Ljubljana je Vladimir Zuiner leta 1080 v razmnoženem predavanju "Odbiranje arhivskega gradiva v gospodarskih organizacijah"'naslonil problematiko odbiranja in se znam arhivskega gradiva s področja gospo darstva na "L osnutek kla: ifikai Ijskega načrta M. Lorbarja. Bnako sistematiko oziroma naslonitev na poslovne fnnkeije v seznamu gradiva za odi 'ranjc s področja gospodarstva jc V. /.niner uporabil tuc'] v rcleratu "Odbiranje arhivskega gradivi' iz po»lovni' dokumentacije v delovnih organizacijah s področja gospodarstva na HI. posvetovanju o strokovnih ii1 tehničnih vprašanjih v Radencih leta 1981B ter v nekoliko dopolnjen' in spremenjeni obliki v seznamu tipskega navodila za odbiranje arhivskega gradiva tler archivisclirn Hcw(.Hiing.siliskMS5siDiit Dtr Archivar 43, 1990./.v. 4. str. 529-53R ■ Angcliks. Mcnric-1Laril/. Anfiirilerungcn der licwtrtunjjs pnxis in dic areliivi.ichc Tlicric, A.chivmineilnngcii 41. /v. 3/1991, sir. 101 I0ft Tinkopis v Zidovi nsken t arhivu I.jnbljana. Vladimir Žinncr.OilHirniije arhivskega gradiva v gc spodai skih (irjniii/ae-ah; Univerz» lidvarda Kardelja v l.jnbljani Vifja upravna Šola. i.jnbljana 1980. rnzninn/cnr gudivo /a seminar, JojMiIiijenii tel a 198! in 1982 Vladimir Žnmcr. OtlhirJnje artmskega gradiva iz poslovne ilokiiincnincijc v delovnih organiiicijtfK r področja gospo, darstva. Arnivi Kl.Maribnr J98l,st' 130-142. ARHIVI XV]] 1994 i lanki m razprave .Î] organizacij združenega dela v griidivn za seminar Vi._i* up ru vnu iofl v 1 .j 11 bi j ;i 11 i I*SS 1^82 (ur v Pri rotili kn /;i s(ri)k»vui) iispnsn bij inije delavcev, ki dehejo z dokumentarnim gradi-\oiii hita 10R4.9 Zadnja ver/pjn seznama arhivskega gradiva tipski "i navodil za odbiranje gradiva na področju gnspotiarstva v priroénik'.i ima nuslccliijr: strukturne enoic, ki več i tlom a temeljijo na poslovnih funkciiah H Splošno o orgiioizaciu 2. Samoupravm in drugi splošn. akt 3. Samoupravi'i a k i in pogodbe ki jih O/D sklene z drugimi orgai izaeijair i in skupnostmi 4. Vol i Ive, referendumi 'n i.lično vanj a 5. Samoupravni organi, delegacije. poslovodni organi, strokovni in drugi organ i upravljanja fz.arisi.iki sej z gradivom) 6. Statistika 7 Planiranje in analize K. Delovna razmerja B. Investicij:, razvoj in tehnologija 10. t inančno poslovanje 11 Kome r;i a hm positivante 12. Vzdrževanji* in zavarovanje premoženja ]3.13ružbcntip' liučne organi zariH in dnistva v O/,13 14.lnfbrmaciisko-dokiimonta ;ijska dejavnost Na (cm mestu moramo puiid.iriti splninn it navodil v pri rofiiikn. ki so za n-il i tega uporabna pravzaprav pr valorizaciji in odbirarju arhivskega gradiva ne le vseli organizacij zt iižcnega dela s področja gospodarstva (podjetij), temveč tudi družbenin d tj a vnosu fjavnn zavodov in ustanov) ter pri delovnih s upnostih upravnih organov, SIS, družbenopolitičnih organizacij, pa tudi dmštcv seveda pil gradi u, ki nast.ija pri opravlj.inju tloločcnin splošnih poslovnih fiink-pjJ ki so znneilne za vse družbene pravne osebe in dništva (kot jc* na primer upniv janjc. samoupravljanje, kadrovska in finančna po. ovna funkcija. informacijska dejavnost ud,). V tem smislu so navodila za organizacije* združenega dela v določer meri vsebovana v vseh osta'ih navooilih za posamezne dejavnosti Tipska navodila obsegajo predvsem sczniim ili)kunii'ii(arni'^a grmlivji, ki ima hnitnosl arhivskega gradiva predvsem glede na ugotovljen oziroma predviden pomen vsebine, po men ustvarjalca gradiva ter glede na dosedanja spoznanja m potrebe znanosti oz i nima zgodovinopisja. V manjši meri navodila poleg seznama gradiva navajajo tudi micclu in kri (cri j t z» od hi rnnj c Nasploh velja ugotovitev, da so načela in kriteriji valor-zacije slabo oziroma pomanjki'ivo obrazloženi, tako tla o njihovi upo- 1'iiniiiik /a simkiwno nspos.ihljitijc (klavcev, ki dr lajn 7. dokumentarnim gradivom. Republiški k-miik ?a kultur«. Časopisni 7,1 «od Uradni list Sit SWniijc, Ljubljana 1984. rabi lahko le sklepamo na podlagi analize seznamov tiokiu nemarnega gradiva, ki ima lastnost, arhivskega gradiva. Otl sicer skfcniinil] splušnih načel in kriterijih odbiranja grJdivri. k povečini niso izrecno navedeni- moramo pr tipski n navodilih za gospodr.rstvo v priročniku omeniti 1. Kriten da se d upi i ran o gnitlho in razmnoženo hli tiskano gradi"'o. ki ga ustvanalei prejemajo le v vednest, r.c pa v reševanje, ne odbira. V tem obdobju je bil ta kjven1 namenjen predvsem odbiranj» masovnega gradiva s pod roeja samoupravljanja in delegatskega gradiva. 2. Da imajo glede na stiipnjo ponavljanja in koncentracije puthilkuv I ust nosi ' arhivskega grad'va tlokiinienti z najvišjo stopnjo koncen-tracijc kot na primer letni, sicdnjcroen in dolgoročni plani, letna poročila, analize, statistična poročila itd. 3. Daje glede dnplirnnjii gradivu med fondi praviloma določeno tudi odbiranje dup.ikatov gradiva Qri t!, tih ustvarjalcih, kjer se določene v iste arhivskega gratiiva zaradi različnih vzrokov zb.n.njo oziroma koncentrirajo, kot na primer zaključm računi podjetij pn ekspoziturah SDK plani m poslovna poročila pri upravnih organih in gospodarski združenjih. gradbeni načrti pri republiških in občinskih upravnih organih, itd, 7arad- previdnosti jc zaenkrat v navodilih predvideno odbiranic tovrstnega gradiva tudi pri ustvarjalcih, ki so avtorii gradiva Takšno zbiranje oziroma dupliramc grjdiva ima namreč svoje pomanjklnvosli (ne velja za daljša časovna □hdohja. pristojnost zbiranjr1 prelita od enega k drugemu 'i siva rja len. zbiranje ni popolno iti' ) in zahteva stalno preverjanje, 4. Da podoben prirrip velja tudi za ponavljanji- in končen(rir;inji podatkov in informacij o pravnih ali fizičnih osebah, podatkov o stvareh predmet,;, in pojavih pn nekaterih, zlasti npravnih, statisučnin in pravo« otl ni h fondih, Le s to razliko, da se več i 1. orna primarni pod;; tki in inkirmaoiiC posameznih ustvarjalcev pri teh ne ohranjajo v celoti, temveč le vzorčno ali po drugih feriterijjh (na primer letna m občasna statistična poročila vseh pravnin oseb pi zavodu za stal isti ko). Kot primer tako zbrar i h o; i roma kon-ccntmanili podatKov monimo omeniti zlasti ^se uradne evidence kot so na primer zemljiški kataster, zemljiška knjiga in register organfzaeii pi temeljnem sodišču . pn zavodu za statistiko, obrlm register, evidence motornih vozil, ild., vključno z zb.rkai ii osebnih podatkov (kadrovske evidcnce), ter zbirnimi slatisticnn. obdelavami. Primarno gradivo. Ki služi za vpis v te zNmc oziroma uradne cvidcnec tako v taksnih primerni praviloma nima značaja arhivskega gm-dua. razen nekaterih izjem kot na primer zbirka listin zemljiške knjige aii registra organizacij pr temeljnih sodiščih! 5. Da je v navodilu tud navedeno, da imajo značaj arhivskima gladiva (udi novi* vrs(c 32 ,liinki in rfi/.prnvc ARHIVI XVII IQ94 ilol.uinctiimcgii grail i vsi kol so fotografije, filmi, magnet o fonski zapi: i, gramofonske plošče, kasete, zapisani ustni vii t ("spomini, govori, intervjuji, izjave, topografija} ¡ji drugo, vendar ob i čajno brez navajanja kriterijev vnlori::iiei;e. Posebej je določeno odbiranje -biografij ;n filmov o objektih, stro'ili, proizvodnem proces«, o delavcih, proslavah, prireditvah in razstavah. 6. V navodilih se m^d arhivsko gradivo uvršča tudi tipkano arhivsko gradivo in drobni uski, kot na primer; - tiska:., plan1 iij poslovni? poročila, stahs'.icnc publikacije, za pi sni k scjr analize n elaborati, pravila m statuti, unižben' dogovori in samoupravni sporazumi itR, tiskane jubilejne publikacije, zborniki, brošn rc, tiskar i tovarniški in dni» i časopisi informatorji, biltcr.i, interna glas I a! revije, itd., - plakaii, letak1, vabila, sporedi prireditev, pro gramr.kc kniižicc, nalepke, diplome, priznanja iii drugi drobni tisk- (živilsk' n bc:ici isk boni. vstopnice, vozovnice, itd j - tiskana dokumentacija o ekonomski propagandi in reklam* (prospekti, reklamni in prodajni katalogi, katalogi razstav, vabila ikl.) Kritcnji, ki sn posebej značilni /.j valorizacijo in odbiranje nrätfifl s področja gospodarstva p;i iloUičiijn: i Da sc iz zelo obsežnih oziroma štev.In,h satnou p ravnili in drugih splošnih aktov 0-Jbi.mjo le akti ob ustanovitvah, orgar.izacitsk-h sprcincmbuh, spremembah obsega n predmeta pesi o vanja, akti, k. se pp'aviio prvič ter akti, ki so specifičn za določeno organizacijo ali panogo dejavnosti. Sicer se samoupravni aku odNrajo le vzorčno za določimo časovne obdobje.10 2. Da sc ilnplininii gniilivi» s področja upravljanju in sainoupriivljfiiijfi pravilom.! odmira v okviru gradiva za seje upravnih in samoupravnih organov, p:i katerih gradivo nastaio, torej skupaj z vabili in zapisriixi sei druž-bcnopolu čnih, samoupravnih, poslovodnih, strokovni!' in dnigih organov ter '.lelcgacij, čc je na tak na'j in graoivo k: d i cv'dcntinino, razvrščeno ■i odloženo v stalno zbirko dokumentarnega gradiva. Za nekatere manj pomembne in pomožne organe (komisije odbori, sveti) upravljanja in samoupravljanja ter (9«gacijl za družbenopolitične skupnost1 ir samoupravne skupnosti jc predvideno le odbiranje zapisnikov sej hrez gradiva. Za uporabo različnih vzorčnih krilerijcv valorizacije in odbiranja arhivskega gradiva glej: I'elix I lull, The Ose of sampling techniques in ihc relcnlion ■f records, j RAMI' nludy wilh guidelines. UNESCO. 1'aris mi in Aclcs de la XXlIc Conference inlernalionale de la Tnbte ronde dis Archives (Bralislava 19B7), The archivist ami ihc inflation nf eon-temporary records, Preti niinarv repnf trckhart (> ¡'ran/, Paris 1983. 3 Da sc s področja volitev, referendumov in imenov;mj odbirajo le dokumenti, ki razpisujejo, ugotavljajo in razglašajo rezultate volitev ir. referendumov, 4. Da sc pri vseh ustvarjalcih gradiva v celot i oUliira gnulivo n usianov.tvi, organizmianiu, konstiluiriinui, združitvah, pripojitViili, izločitvah, razdeli'vali, liKv:dacij., prciiieliaiiiu ter dnigih slalustii)i spremembah, gradivo o ukrepih dnižbcncgii varstvii in vpis v sodili register, kljub temn, da se pi' ffineljnih sodiščih oziroma pred tem pri okrožnih gospodarski j sodisuh odbira gradivo registra organizacij vključno z pripadajočo zbirko jisii.i. V vsakem primeru je tovrstno gradivo pr, ustvarjalcih popoiiujše v primerjavi z dupliraniiji gradivom v zbirk! 'istin pri temeljnih sodiščih. ril »k kriterij dvornega odbiranja vcliii tu ti i za odbiranje zemljiškoknjižnih zadev ji-rl ustvarjalcih na eni slrair ter v zcmlii.ški knjigi z zhii.") listin na temeljnih ;:odišcih oziroma pred tem na okrajnih sodiščih, za tehnično mi tehnološko dokumentacijo (pn investitorjih in prr upravnih organu ter patentnih uradih), za pl;,nc in poročila, zap.snike sej, zaključne račune gradivo s področja delovnih raz-gicrij ter še za nekatere dnige vrste dnpI Vancga gradiva. 5. Da sc s pedrou « delovnih niz meri j pri vseh družb en ili pravi i It osebah od bi raj o pied-vsem matične kniige 'n kartoteke zaposlenih dclavccv in dnigo izvirno gradivo (letni kadrovski plani in poročila, gninira o nesrečah p,< delu itd.) in da se v velik' meri računa na odbiranje dupiininin oziroma koncentriranih podatkov o delavcih v predpisanih 'zbirnih cvi-dcnciih na področju dela, ki jilj vodijo pr-iitojni zavodi pokoinmskcga m inviiiidskcga zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zavodi za /a pos'ovanj o Dfj jc pri klinični in tehnološki diiKinueii-facij ustvaijalccv s področja gospodarstva potrebno odbirati le najbolj značilno lastno doku-inculin ijo, kar pomeni tehnično dokumentacijo (načrte in spisovno gradivo) liistnih objckiov, strojev in naprav ter lastno ustvarjeno izvirno dokumentacijo tehnološkega procesa ;n prt izvodov (tako imenovano dokumcntaciio o in-dustrijsk1 lastnini). Kot arhivsko strokovno pripombo moramo omeniti kršenje pri) veni'.'ličnega prineipa, ker navodila vsebrjejo tudi seznam arh'vskcga gradiva dnižbcnopoliiičnih organ izac-j in društev, ki delujejo v nkvrni al pri pifgHnizsciji z.dniž.cncga deh. Kršitev načela pmvci^cnec |e zavestna, ker jc gradivo teh organizacij in društev v praKsi večinoma v administrativnem snislu pri ki-učene oziroma zdniženc /. gradivom pedj:tja (na primer gradivo s i no i kal ne m mladinske organizacije, Športncgii društva iul). Ta določba pa seveda ne pomeni, da sc provenicnčn'i princip nc bo upošteval po prevzemu gradiva v arhiv. ARHIVI XVII tW la liki in razprave 3.1 Podrobneje je seznam arhivskega gnuliva |rganiz;pj združenega dcia m krilerijt odbiranja obrazložil Vladimir /jimer na posvetovanji' v Rüdcncih leta 1981 ter nato ponovno na zborovanju v Portorožu leti 1*187 v referatu "Problemi valorizacije doku in «ti I arnega gradiva s področja gospodarstva" V tem času je bila v Sloveniji že v celoti opravljena tudi sclekcija o/i rom a določi t rv d ni ž he m ih pmvnili oseh s področja tti>4ra>-dnrstva, katerih arhivsko gradivo ic bilo proglašeno za zgodovinski spomemk. S tem je bil storjen prvi korak, k; bistveno vpliva na količino ■ti kakovost odbranega gradva. Od celotnega po letu 1976 izjemno povečanega števila v.sch registriranih TOZD, OZD, S O/D, POZJJ in drugih pravnin oseb s področja združenega dela je bilo na območju ljubljanskega regionalnega arhiva zbrano 14% ustvarjalcev, na območju eeliske-a 17%, novogoriskega 27%, plii'skcga 31 %, koprskega 42% ir. na območin mari borskega skoraj vsi. Postavlja se vprašanje, zakaj lo'iksno nesorazmerje, če pa so se arhivi na že omentenih posvetovanjih n;i Ptuju leta 1980 lii v Ankaran n leta 1()81 dogovorili, da bodo upoštevali enotna načela 11 kriterije za scickeiio ustvarjalcev. Alianza selekeijc je poleg lega pokazala, da ni bilo dovolj upoštevano enakomerno zastopanje vseh gospodarskih panog, tako da so bi ¡i c nekatere celo izpuščene a[j p;j preslabo zastopane. V nekaterih primerih so b , izbrani povsem nepomembni nstvr.rjdci kol na primer razne 1'OZD s področja oddih? in prehrane, vzdrževanja m servisnih dejavnosti, razne trgovske poslovalnice in enote. Povsem očitno na določitev nlso vplivali samo strokovni kriteriji, tem več tnd' eksistenčna vprašanja regionalnih arhi vov, nuliovc trenutne delovne zmogljivost* in prostorske kipeci_lcjl ler raí.lična programska usmcrjcnosi. V. 2umcr je predlagal, da b ob pred vi den i H revizijah selekcije določili vsa gospodarska /draženja in skupnosti v SR Sloveniji ter vse SOZD. Najstrožja naj bi bila selekcija 1'OZD in siecr le v primerih, kadar ima '1'OZD specifičen prednici poslovania, dolgoletno tra-di" jo, samoslo';;o pisarniško poslovanje, ali 'e didocirna od OZD ild. Glede ip.sk i r' pa tudi p osa mi on iti na vod'1 za odbiranje arhivskega gradiva .s področj:: gospodariva avlor opozarja na premajhno nposle-vanje "dnpliranjn gradiva in informacij v fondih, kjer se gradivo koncentrira od vseli iislvnrjíik'cv" s tega področja. Pri vsaki otlloitfvi glede zajemanja dupliranega IradiVa jo" potrebno preučiti kje se gradivo duplira, koiiko časa (od kdaj), čemu služi, koliko časa ima praktična pomen za poslovanje, kdaj gre za obvezno dnp-ranje, urejeno z zakonodajo ild, Neracionalno jo '' Vladimir Žtmicr. 1'roblcllli valorizacije dokumentarnega gradiva s področja gc.spodarxtva. Alhivi, XI. it. I■ 2, l.jnhljan.n Mr. 5ÍÍ-5H. n a 111 reč tako 7. viciika odbiranj;: arhivskega gra diva kot z vidika poslovama posameznih ustvar jalccv, da arhivi na primer ne določajo za prevzem splošnega gradila o organizaciji (registracije) v okvim registra in zbirke listiri pri tcmcf;n'li .sodiščih, zr.dcv v zvezi z 'astni.štvom družbene lastnine prt zcmljišk kn.^i lemcljnih sodišč, giadi^o s področja delovnih odnosov od leta 1972 pri skupnostih pokojninskega ni mva ■ ¡idskoga zavarovanja, zaključnih računov od lela 1%7 pri ekspoziturah službe družbenega knjigovodstva, investicijskih programov in tehnične dokumentacije pr- upravnih organih in pr< iek ta ni sk i h organizaciji), graoivo o idu.itivsk. lastn i n i (izvirna tehnološka dokumentacija, tehnično .zboljšavc in iiiovaiiic) pri patentnih uradin ild. Tipsko navodilo za od hiranje gradiva * področja gospodarstva poleg tega premalo upi»števn (ndi dnplirnnji' gradiva v okviru enega fniida. P; i tem jc mišljeno zlr.sli dokumentarno gradivo s področja samoupravljanju, k< se ga še vedno odbira pievcč. Predlagal ih rešitev je več: al napravili hri enem ustvanalcii selckci'o samoupravnih organov glede n:> pristojnosti in siopnio odločanja, ali odbira t. zapisnike sej 7. d i brez. gradiva za seje, ali odbirau samoupravno gradivo v ccloti le pri vzorčnih organ-zacijah, itčfi Pomembna je zlasti od [oči te v za od lura 11 je zapis-nikciv S' j z gradivom za seje, saj je v takem p rim eni zajeto zelo Številno gradivo, na primer vsi samoupravn in drugi splošni akti, plani, poslovna poročila in an, ■im, nvcsiienski programi. podatk- o volitvah in referendumih . do prošenj i 1 pritožb posameznikov. Poleg lega so tipska navodila naravnana preveč na pisano m risano gradivo, premalo pr. upoštevajo nove vrsie zapisov (mikro ilm, računalniški zapisi) Premalo se tudi upošteva načelo vzorčnega od lit ni 11 j a vseh i jem no številnih različnih vrši masovnega dok'.imcnlamcga gradiva na področju gospodarstva. Na to nač< ;> so lela 1981 v specialnem članku "V seli i 11 s k;i 1111 al i za, valorizacija 111 evidence prispelih ničnim v • k:ik'-gori ju gmdlvii iz gospodarstvu, in sicer trgovine / vinom na področju Ptuja na Jali.u časovno razdobje" po:,cbcj opozori i B-ranc Oblak. Mania Hemja - Masten ir Krhlma Sam peri - P'irg. Dokazovali so, da imajo onranjciii vinski računi od 19. stoietja do leta 1945 'zreden pomen kot zgodovinski viri za preučevaivc virske trgovine. Po tem leti: računi kol arhivsko gradivo izgubljajo pomen, ker jih nadomeščajo drugi viri. Kijnb (emu predlagajo vzorčno oh ni nianic določenega števila računov, Ki bodo šo bolj celostno dokumentirali in omogočali po- llianc Oblak Marija lleriija.Ma.sicn. Kristina S:mpcil' 1'urg, Vsebinska anali/a, valorizacija in cvidcnci piSfVtlK računn\ kaiegnrijc gradiva u. grspodarMvp in sicci Irpovinc 7. vinom na podrtij ¡11 l'tnja lia daljlc ijsovno razdobje, Arf,,,"i IV, i'. 1?. I.jnbljana 1'JKI, Mr. 71-75. 34 ■' Innk in razprave ARHIV! XVI! 1994 drobno analizo vinske irgo 'inc ob zaključnih račumhv pcr.loviun poročnih, knj gah faklur po godbah, izvoznih zaključkih, knjigah izvoza itd Leta 1°86 ,;o sej na rcpubl-skcm posvetovanju Zveze d rti ste v Arhivskih delavcev Srhijc v Muti?roški>j hanji specialno loii]i vrednotenja masovnega gradiva s področja samoupravljanja, ki je rnvnc v teli letih v nekdanji Jugoslaviji in seveda tudi v Sloverij doseglo zastrašujoč obr.cg. Milic Petrovič v referatu "Vrednotenje nekaterih masovnih dokiiincii-tnv, ki si1 do /daj imeli značaj arhivskega gradiv:!113 ob:avnava vrednotenje gradiva s področja samoupravljanju (predvsem samoupravne splešne akte manj pa ostalo gradivo s tega področia). ptrsoititlne dnsjcje zapuslenih delavcev in Študentske dosjeje VnC navedeno gradivo je do tedaj razen v Šlovenui. kjer so sc že v začetku osemdesetih let hohlikovaii kriteriji selekcije "samoupravnega gradiva*', imelo značaj trajnega arhivskega gradiva. S 'aksno določitvijo so sc šc poi.cbci ponašale vse liste dokumentarnega gradiva z roki hr.injcr.ja. Za ilustracijo masovnosti je M. Petrovič navedel, da je po analizi konce leta 198"* v vsej Jn^oslav u obstajalo preko 5 mili ionov veljavi ih samoupravni]. sp!oš-nijj aktov (dražbc.nh dogovorov, samenprav/uh sporazumov, statutov, pra\ ilnikov in poslovnikov), ob dejstvu, da j s obstajalo 120.364 temeljnih organizaeii združenega dela (1'OZD), ki so imele vsaka v povpicčji. po 35 do 40 takih aktov. V večjih organizaciiah združenega dela jih je bilo Sc več V p-ilo^i referata avtor poimensko navaja 50 samoupravnih splošnih aktov. Seveda v število 5 milronov samoupravnih splošnih aktov ni'c všteti Jiiplikati m multipiikati, ki so zarsdi načina informiranja in koncepcije samoupravljanja sploh osnovna značilnost. De lanski obseg jc bii sc neprimerno večji. Ob takšnem obsegu pa Uidl ob vse večjL nepomembnosti gradiva so dotedanji kriteriji tudi v Srbiji postali nevzdržni Kol primer drugih vrst masovnega gradiva, k. so do tedaj v jugoslovanski teoriji in praksi v celoti šteli /a trsino arhivsko gnid*vo M Pelrovic obravnava vrednotenje personalnih dosjejev dehivccv in študentskih dosjejev. Gradivo dos:qcv razčlenjuje po vrstah dokumentov, ki ]ih ti vsebujejo in sc zavzema za njihov« posamično vrednotenje. V načelu naj bi po sovjetskih piMicinih personalne mape odbinili v eeloti Ic za delavce, ki so opravljali pomembne družbene iunKCMC, dosjeje znanih javnih kulturni]-: in drugih delavcev, priznanih strokovnjakov, vodil neg.*. krdra, hurriiclicv in iznaiditelfcv ter drugih pognanih in priznanih o-,cb Sicer pa sc iz delavskih dosjejev lahko izloči skoraj dve tretjini (odločbe o dopustih m osebnih dohodkih, razna potrdi.a iz dela in deiovnih odnosov, potrdila o delovni dobi, itd.J. Podobno velja tiufi za študentske dosjeje, kjer se lahko uniči vse gradivo, k vsebuje podatke iz matičnih knjig, regi ftrov- kartotek n drugih evidenc o studim in uspehu štndcnla. Trajno pa n;.j se hranijo biografije .štiuicntov, karakteristike, polivale, nagrade ,pd. V steni času si je za nove kriterije vrednotenja gradiva s pod.-ocja samoupravljanja pri z¡.de vala tudi Olga Giler na 8. posvetovanin o strokovno tehničnih vprašanjili v Radcixih v referatu "Vrednotenje dnknmeiitiiv, ki nastajajo pri samoupravljanju delavcev"1'1 s skoraj povsem podob:iiirii ¡kriteriji kot M. Petrovič. Za izhodišče je ugotovila, da sta na spremembo do.icdanja strokovnega stališča, da je vse gradivo s področja samoupravljanja trajno arhivsko gradivo vplivali dve okoliščini m sicer: - maso vnos t dokumentov, ki jo pevečnje zlasti mu'tiplieiranjc -n spoznanje., da samoupravno gradivo tako po vsebini k jt pn drugih kri.criiili nc predstavlja zgotlovinsko pomembnih virov ;iiti za razve ' samoupravljanja ■):'• za organizacijo, v katci jej gradivo nastalo. Taksna sprememba kriterijev je veljala .seveda le za jugoslovansko valor^ac' .sko prakso. V Slo-vcr.iji so namreč takšna stahSča začela pn vladovati že konec sedemdesetih let, prva snlos-na navodila za otlbiranic ariuvskcga gradiva iz dokumentarnega gradiva s področja gospodarstva pa so že t Lid i predvidela zelo konKrctnc kriterij« odbiranja samoupravnega gradiva, ki so v sklaui z ožjo definicij" arhivskjg;- gradiva v Sloveniji šc bolj selektivna. Referat O. Giler s tega vidika za slovenske razmere ni b;l primeren, ker je vnašal zmedo na področju kriterijev valorizacij*:, še manj pn je bil aktualen, sa< je predlagane krile rije vrednotenju slovenska teorija in praksa žc osvojila inj presegla žc nekaj let prej. 'lega pa 0. Giicr v referatu n. upoštevala. Zaradi lažje primerjave s takratnimi slovenskimi kri er>j- ii zaradi novosti v jugoslovanski arhivsk' tcnnji; k si jc upala ustvariti svoje strokovno mnenje o sr.monprav'janj'.i oziroma njegovemu grad'vu, n,ij povzamemo predloge kriterijev za udiranje, kot .¡It e predlagala v referatu O. Giler 1. Zapisnik se', s'.;nogrami, sklepi, /akljttčki, priporočila, mišljenja, stališča, ki so bila sprejeta na s jah samoupravnih organov in teles - traino. 2. Originali samoupravr.il) splošnih aktov in drugih splošnih aktov v okviru organa, ki jih jc sprejel ■ trajno. 3. Iniciative, teze, osnutke, predloge samoupravnih aktov it drugih sposníh aktov jc " Milič Pel rov ič. Vred nova nje nekih masovnih doku me nal a, k..j i su do ¡¡ada smatrala arhivsko 111 .-rajoni, Arhivski pregled, i I 2, H¡ograd 1986. sir. 10-2- Olga I). Giler. Vicdnt.varijc 'lokuincnala, k nji riaslajit nsl vari vanj cm samoupravljanja radnika, .Sodnbrl 11 h i v i MaiiHor 19Sft,sir. frl-64. ARHIV) XVII 1954 ' lank- in razprave 35 Ircbu hraniti trajno v okviru gradivu organa ali tclc.sa, ki iih sprejemu kol definitvne tekste. Vsega ostalega gradivu «Tri vseh drugih organih 1:0 telcs'h, ki sodelujejo le pri njihovih ot> ruvnuvah uli razpravah, ]ia tli potrebno ohranili? 4. Program . poročila, analize, Študije, informacije ■ 11 drugo analitično gradivo se hrai,i o trujno siuiic1 pri :is,;h o-ganin in telesi 11, k 'ill d.iKončnci sflccjejB«i:ae']i ne zadostuje le ana!lzn in pre-jiskuiiranjc "zainteresiranih strokovnjakov", ker ti zastopajo Ic svoje interese z vidika svojih raziskav m potreb. Ustrezne pa so avtorjeve Ziihtcvc, da se ohrani največ možnegu gradi v;i, da se nujprrj prouči ciup1 i ranic gradiv;- :n da se opravi analiza gradiva. Zanimivo cb vsej problematiki pa jc da še leta 1990 v slovenski strokovni literaturi zašle [luno pnporočila ci izločanju nepotrebnemu doku-incnlamegit gradiva m sieer v članku lMra Pavla Kliisincii ki govori z ozvom na stopn/o razvoja arhivske stroke in obstoječo arhivsko zakonodajo v Slovcnl i o žc zdaleč preživelih ju 36 članki in .-azpravc ARHIVI XVII 1994 neustreznih "načinih hitrega škarliniuja".17 Glede na strokovnost vsebine članka ga moremo uvrstiti in rrunerjati le s členki iz petdesetih let oziroma s še nekaterimi nekdanim i jngoslo-vanfiKim. Priporočile o "hnrem Skart i ranili" samo na seb; ne moti ker ic izločanje nepc trebnega dokumentarnega gradiv« še vedno jk'ualno 'n bo verjetno vedno bolj pač pa način, postopek in vseb.na izločan.a gradiva. S takšno metodologije Pokrajinski arhiv Maribor sknrt.j deset let po sprejetju Zakona o naravni in kul-turiv dediščin (Ur. 1 SRS št. 1/81) ne b- smel nadaljevati in jo celo priporočati. Poglejmo vrste d m ki i m ct ar n (.'gn grailivn delovnih urgnni/urij, ki jih f P Klasiiic predlaga /ii hitrci izhičnnjc brez Kakršnegakoli postopka: "P'str materiali, ki ■ie obJikujejc kot podloga za pripravljai.ic skupnih n formami . Tako gradivo spoznamo takoj, saj je dostikrat nepredpi ¿¡anega iormuta, pisano z roko, brez štampihk ;n poda no. Tako gradivo laliko seveda brez težav in brez postopka škartiramo. Prav tako odmaknemo čimprej iz arhivskega skladišča vse nepotrebno multiolieirano gradivo U jih ustvarjalcev gradiva, npr. kopije raznih poročil samoupravnih interesnih skupnosti, ki sme jih sieer zdai uk-n-li, vendar se bomo .sre-čeva s iakšnim gradivom v arhivskih skladiščih Še lep čas. Cik!oslirano gradivo, ki ga je izdala ta ali ona iiwliBeijy, lahko brez izvršilnega iz Jo čitvencga seznama Sfernim® Različno lilcra turo, periodiko itd. je potrebno pregledati in se posvetovati s strokovnim delavcem iz pristojnega arhiva ali iz lokalne krjižniec, nalo pa ukrepati Po mej err je potrebne izhajati iz načela, naj tako gradivo hranij" tisti, ki seje izdali."Ifi Seznam gradiva za hitro izločan.e ne vzdrži olzifiWna ne upošteva niti enegz od strokovnih kriterijev valorizacije, še manj pa upošteva njihovo komp'eksno uporabo, zalo smatramo, da je nestrol,ceven, pa tudi površen. To velja tako za i/ločanje gradiva, iz kaiercga se poda* k i in informacije ponavljajo in koncentriralo v raznih zb rr> kih oziroma "skupnih informacijah," kot za muli i;, lii.i rano gradivo med različn mi fondi ter eiklosti/ano gradivo, ki ga ni dopustno brez upoštevani nigih kriterijev že a priori izločat, zato, ker je ciklostimno. Poleg tega literatura ju periodika, če ni sestavni del arhivskg;: fonda, ni stvar valc-izncijc dokumet-irncga gradiva. Prav tako v članku, ki govori j izločanju ni na mestn segmente rno opozarja me na nekatere dokumente at' le posamezne podatke in informacije, za katere se "prelahko odločamo, da jih škartiramo", kot so te na primer izd ar. i a" pnspcli računi ter mater-alnc kartice in periodični obračuni, v katcriii je "nesporno veliko informacij, ki jih iz Pelcr Pavel Klasinc, Arhivi-nosilci inform!,cij II.1. Načini hiircgs Saniranja, Sodobni arhivi 90. Maribor I9;0, sir. 7.1 32. 18 Opomba 17 si r. 30. klasičnega opisa kategorije dokum:ntarnega gradiva sploh ne morcinr, spoznali" Viilarizacija ntčuuiilniskili nci.silccv ¡iifiiniiacij19 K'iub tenni, da se že več kot dve deset le tj v Slovcnin srečujemo z tax.licni.ni vrstami računalniškega dokumentarnega gradiva (luknjane kartice uiknjar i tokovi, magnetni trakovi, diski diskete, opličn; diskil ter s še bolj različno strojno iij programsko računalniško opremo, se še nismo resno lotili njegove valorizacij. Viai praktično nc. To dejstvo ic že povzročile nepopravljivo škodo, saj smo že večkrat poudarili da je računalniško gradivo nujno potrebno valo-riziiali vnaprej, ob nastajanju pli takoj po njcir Praktično je mogaee vrednotni računalniško ar-hjvsko gradivo Ic na pozitivni način, to je i neposredno določilviio tisi J baz podatkov (d ilo-tek) in tiste programske opreme, ki omogoča njeno ohranitev, nadaljnjo kompatihiluost ■ .i s tem tudi uporabnost V Slcvcni'i -mamo pri podjetjih le red k» ohranjene starejše datoteke oziroma baze po-daikov na magnetnih trakovih ir diskih ki bi bile ohninjene neokrnjene in v celoti uporabile, kot so na primer baze podatkov popisov prebivalstva za let;- 1971, 198! in 1991 pri zavodu za statistiko a'1 nekatere druge baze podatkov pri upravnih organih. V tehnični naravi računalniških datotek, če so v uporabi, je namreč dejstvo, da so žive in da se 'lenchno dopolnjujejo in spreminjajo glede na možnosti, k; jc omogoča progra 111 ska oprema i tj gicdc na viiof, ažurininj': in sortiranje podatkov i.t mlonnaci'. Tako se na primer računalniško voden register organov in organizacij pri zavodu za statistiko stalno spreminja in če nč bi bii kdaj pa kuaj natiskan tudi na ptipu ali izpisan v obliki mikrofilma (COM sistem), nikoli nc bi mogl! primerjal stanja registriranih cvga-nizicijj v do očen'1! prcišnjili obdobjih, če ga seveda nc h. kdaj pa kdaj načrtno tudi kopirali na računalniške nosilce. Podobno je na primer tudi z računata.ško vodenimi poslovnimi knjigami, lehnično dokumentacijo iid. ['omeni bi i-j S a slovenska ¡11 uv: - Elarulil Nanfiler, 'Ilic Arch,val Appraisal of Midline Utail ihl" Keenrils, I'aris '984, E*GI/84/W/.:7, {KAMP SlttiJija). Vlailimir Žnrrcr Problemi vainrizacijc zapisov računalniških informacij. Arhivi, Vil. St. I-2,1.j«Hjara I. sir. 2-1.2]e.li s poudarki na rezultatih ohiichiv podatkov (vrste datoick) vključno z. ugotavljanjem upora hni.sk i h raču-nalni.šk.h programov, 3. ugotavljanje vrst nosilcev računalniških zapisov, 4. določile v vrst računal 11 i škili obdelav ¡11 idiličnih daloicK za arhivsko gradivo, Nit lipska niti posamična navodila z.i odbiranje arhivskega gradila v Sloveniji v osemdesetih letih te metodologije niso upoštevala. Tudi V žumer se je v članku še preveč zanašal na računalniško izhigljg graJivo nu p;: p i.i m in mikrofilmu, na katerem bn tudi še v bodoče zapisano naj pomembnejše arhivsko gradijo. Klinb leiru, da je nu številnih primeri 1 različnih računalniško vodenih posiovnih knjig, evidenc, rc gistrov m drugih vrst grailiva ugotavljal, da jih 111 več mogoče določati za arhivsko gradivo v dotedanjih klasičnih oblikah na papirju v oblki knjig, kartotek, registrov itd., temveč le Sc na magnetnih nosilcih ali z. občasnim (..skaujcin na pup;r oziroma mikrofilm To pa jt v pruk:;i predrago in neraeionalno. Preveč je poudarjal, da gre pri valorizaciji računalniškega gradiva za problomc tehn,čnc narave, povezane s hranjenjem. ohranjaniem, reprodukcijo, kompati-bi'nosijo, strokovno obdelavo in nenazadnje z. naei ri uporabe tovrstnega gradiva v arhivih. Razvoj računalništva v zadmh Ic-li jc te probleme potisnil v ozadje, predvsem z. rcšjiv.jc vprašanji: kompatib Inosu raz.ličnh daiotek oziroma baz podatkov ter z uvajanjem vse kva- Vlaitimir Žiimcr, Problemi valorizacije /apfsov računalniških in farmacij Arhivi, Vil, St. 1-2, Ljubljana 1984, sir. 24-26. lilctnejših in Injncših nosilcev zapisov za shranjevanje baz podatkov. Povsem enako metodologijo valorizacije s klasičnim kriteriji odbiranja m mnogimi prak-ičnim' pr meri vrst računalniških obdelav je leta 1984 uporabil Naroki N.iujikr v Studu R\MP "Valorizacija strojno čitljivih doknintnlov"-1 ler dve leti kasneje sovjetski učbenik "Strojno čitljivi il ("ki i in en t in - teorija in praksa nVjji-vistike" Praktični primer valorizacije po tc; metodologiji je leta 1993 v Der Archivarju onisal Arie Nnhriiis v članku "Vrednotenje in arhi-virnnjc elektron tkili podatkov" Splošne k-ilcrije ocenjevanja iij vrednolenia računalniških zaprov navaja ludi najnovejši članek Marjana Pivke in Miroslava Novaka "Valorizacija strojno m rljr ili /ap.sov" iz leta 1993,7A Med načela in kriterije ocenjevanja avtorja uvrščata: - pomembnost vsebine; - pomembnost orgmvzaciic, pr' kale p ic gradivo nastalo, s posebnim ozirom na uporabo strojne in programske računalniške opreme; - čas m kraj nastanka; - avtorstvo oziroma izvor gradiva (pomembne osebe 'ii delovne skupine s področja :nfor-matiKC in organizacije poslovanja, - jc/ikovne, likovne in druge zunanje zna-čilrosti gradiva (/.lasti pomembne so zunanje značilnosti, kot so oblike nosilccv in načini zapisov); - ohranjenost gradiva (še zlasti, ker je mnogo za p i.' o v uničenih); - podvajanje gradiva oziroma prepletanje ki pa nI pomembno; pona"lji-injc jo sumranjc podatkov v gradivu (zlasti pomembno i c sum-ni nje podatkiv); - vzorčni kriterij in - vpliv na razvoj informacijske tehnologije. Avtorja, take kot vsi predhodniki, kol izhodišče valorizaciji poudarjata potrebo po "klasifikaciji", to ;c evidentiranju obstoječih infbr-maeij.ikih sistemov (pcslovniir in družbenih) ter samih vrst slroino beri i i'i h zapisov. Nato pa predlagala pripravo splošni'» in posebnih kriternev za valorizacijo vsebin. Tu metodologija mora bit: osnova tudi za konkretno vrednotenje in odbiranje računalniških zapisov gespodarskih in dng:h podjetij T I llarohl Nangler. The Archiv.il f\pprarsal ol" M.ichinc- ricddablc Rcrords, l'aris 1984 l'Ca/84AV'27, (ilndij;. RAMI'). K.H. Oclirian-Vinojirado^ m. Danilcnko, V.A. Tsiioniii, Maiiiiociiacriiyc dokuirtcnly. Teorija i piaktika arhivnogo dela. Moskwa 1986. Arie Nabritigs, Ucwcnuny und Ardiivining elektronischer llntcicn, Per Archivar 46 7v. 4, i99.1, sir. 555-570. ^ Marjan 1'ivka, Miroslav Novak, Valorizacija strojno berljivih rapi.Miv Soilobni arhivi XV, Miritioj 199.1, str. 79-85. 2fc Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 Sklep: f c opostevamo dosedanjo domačo in liro strokovno literaturo, potem sc jc pr valorizacij? računalnikih zap*sov putrebno naslon' ti na arhivska strokovna hhodišča, to pa pomeni predvsem: - proučiti vrste računalniških obdelav podatkov po posameznih področjih dejavnost* in pri posameznih pravnih osebah, - ugotoviti obstoječe in predvsem tndi hoiločc ha: e podatkov in njihove ip.ira Itimki programu ter - jih valorizirati n:i podtagi splošnih načel in kriterijev valorizacije klasičnega dokumentarnega gradiva, predvsem glede na pomen vsehinc podatkov in informacij. zusamm Einfassung BEWERTUNG DES SCHRIFTG1TES DER WIRTSCHAFTS1 'NTERNEHMUi GEN MIT BETONUNG AUF DI'.N COMPUTKRINFORMATIOXSTRÄGCRN IN SI.OWliN'EN VaDIMIRZUMUR FTine planmäßige fachliche Bewertung verschiedener Alten des Seh 'flgiites im wirtschaftlichen Ueieich in Slowenien ist in der l'achtiieiaiur ab dci Mitte dei fünfzigci Janre zu finden Im Beiirag wird die Obersicw der riewertiingjcniwicklimg in dei Zeit nach 1980 beioni. als sich die sogenannie ptsiiivc Weise tlei Bewertung und Aussonderung des Aichivgntes aus dem Schriftgutes niifgmnd arehivistisehei Grundsätze und Kriterien, sowie auch inii der Hilfe ^on Anweisungen fiir die Aiehiv-gutabsDndeiung dmchsetzie. Fiir die Bewertung de^ fichrflgntes ans diesem Bleich lind von bcondcicr Bedeutung voi allem die am Anfang der ac*)izigcr Jahre zusamnengesetzte Typcnanweisnngen fiir die Arehiv-giiiabsondemng, sowie auch ihcoictischc eine spezifische Pioblcmatik behandelnde Aufsätze, voi allem die Masscnaitcn des Scmiftgiitcc. Unte. ihnen sol! voi allen das Sciniflgut ans dem Bereich dei sogennan'en Arbeitcr-selbst Verwaltung von 1950 bis zum Anfang der neunziger Jahic erwähnt weiden. hr ¿weiten Teif des Beitrags sieht die Betonung auf dei Bewertung der lnasehinenweise lesbaren Dokumente, die jedoch von Archiven ptaklisch nuch nicht ausgeführt weiden. Ziemlich klar und in der l.iteraim ber>ibeitct sind »bei nxihodologisehc Ausgangspunkte dieser Beweiiung. die vorsieht: Durchsind ,en dcr Aren der Compntci datenveraibeitung nach eingehen Tätigkeitsbereichen nnd bei inzclnen Rechtspersonen, - l'cstciellnng der bestehenden und voi allem auch künftigen Computeidateicn nnd ihrer VerwendimgS' prflgiamme, sowie arch Bcwcrinng anfguind ailgemcinci Gnindsätze und Kritcucn.voi allem mit llinbl.ck auf die Bedeutung dei Daten und Infonnationcn, ihiei Uispriiniilielikeit und Unwiedcrholungskeii . z" ■ti. 7 voti t: "«H.. ryf,.( wu. AH **** A Adalbert G. Stiadal, načrt Palače Deželne vlade (Izvrini svet skupščine Republike Slovenije), IH95 Arhiv Republike Slovenije, Zbirka načrlo". št. 29