GEOGRAFSKI OBZORNIK KRAJEVNA IMENA 2 Anton Sore UDK 801.311(497.12) KRAJEVNA IMENA 2 Anton Sore, dr., Kajuhova 7, 61000 Ljublja- na, Slovenija Krajevna imena na ozemlju Republike Slove- nije smo glede na njihov izvorni pomen raz- vrstili po geografskih panogah in pri tem upoštevali njihovo pogostost in razširjenost. Drugi del predstavlja imena glede na podne- bje, vode, rastje in živalstvo. UDC 801.311(497.12) LOCAL NAMES 2 Anton Sore, Dr., Kajuhova 7, 61000 Ljublja- na, Slovenia According to the original meaning the local names of the Slovene teritory have been classified into geographical branches con- sidering their frequency and common oc- curance. The second part represents the local names with reference to climatology, hidro- logy, and biogeography. V prejšnji številki smo predstavili krajevna imena, ki se navezujejo na lego kraja, kamnine in površje, tokrat pa predstavljamo tista, ki so povezana s podnebjem, vodami, rastjem in žival- stvom. Ponovimo naj, da smo pogostnost toponimov razdelili na osem stopenj, ki jih v tekstu označujemo z rimskimi šte- vilkami: I. (1 do 10 pojavljanj), II. (11 do 30), III. (31 do 50), IV. (51 do 70), V. (71 do 100), VI. (101 do 150), VII. (151 do 300) in VIII. (nad 300). Podnebje. L. Pintar je leta 1913 zapisal v Ljubljanskem zvonu: "Tudi kli- matične razmere se pri imenovanju kra- jev čestokrat upoštevajo in taka imena naglašajo vremensko razmerje dotičnih pokrajin, češ, da so mrzle ali tople, ali suhe ali mokre, ali na vetru, ali v zatiš- ju" itd. (21). Sodeč po imenih, so hladni naslednji kraji: Mrzlica, Mrzlek, Mrzla Planina, Mrzli Vrh, Mrzla Rupa itd. (II.), topli pa: Sončni Hrib, Sončna Plat, Topla Jama, Znojile in morda tudi Preserje (I.). O senci govorijo krajevna imena: Osoje, Osojek, Osojnica, Osojnik, Senčna vas itd (I.), slabo namočeni pa so: Suha Gora, Suhi Vrh, Suhi Dol, Sidol itd. (1.). Pri- devnik suh se pogosto nanaša na suho strugo, grapo, "na tokavo nestanovitne vode" (1). V gornjo skupino krajevnih imen spadajo morda tudi naselja Spodnje in Zgornje Veterno in Veterni Vrh. Največ s podnebjem povezanih imen je v sredo- gorskem svetu. Vodovje. Toponimi: Voda, Vode, Vo- dice, Vodenice, Medvode itd. so razširjeni po vsej Sloveniji (II). Izvir, vir je kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje (25), to še ni urejen studenec. Krajevna imena: Vir, Virje, Izvir, Izvirk niso pogostna (I.). Precej več (II.) je kra- jevnih imen: Studenec, Studence, Studeno, Studenci, Studenčnice, Studenice itd., to- ponimov te vrste ni na skrajnem severo- vzhodu Slovenije. Roja, najčešče množin- ska oblika roje so plitve ozke struge, po katerih včasih teče voda, ali lesena kori- ta, umetne struge, po katerih je speljana voda na mlinsko kolo (25). Krajev s tem imenom ni posebno veliko (II.), znani so zlasti v Spodnji Savinjski dolini in na Dolenjskem. Potok ni samo izredno pogos- ten hidronim, ampak tudi toponim (III.). Naselbinska imena: Potok, Potoki, Zapo- tok, Črni Potok, Krvavi Potok itd. pogre- šamo v Slovenskih goricah in v Prekmur- ju. Mnogo manj krajev je imenovanih po reki in rečici (II.). Precej takih toponimov je v porečju Savinje, pa tudi na območju Notranjske Reke in v Pohorskem Podrav- ju. Vodna imena Bistra, Bistrica, Bistriči- ca so se prenesla tudi na naselja. Ime predstavlja hitro tekoč potok ali reko, redko je mišljena prozorna, čista voda (25). Toponimi tega tipa (II.) so povečini v razgibanem površju. Po Pleteršniku je söpot-a ali sopöt-a "Der Dunst vom ko- chendem Wasser, der Wasserfall" (22), po Badjuri pa sopihanje, žuborenje šumečih, brzečih potokov po tesni kamniti, razko- pani debri, grapi ali položnejših tesnicah (1). Krajevnih imen: Sopot, Sopota, Sopo- te, Sopotnica ni veliko (I.). Črna, Črnec, Črni Potok itd. (II.), Bela, Belica, Bele Vode, Beli Potok itd. (I.) so večinoma primarni hidronimi, ki so jih prevzela naselja. Barve v toponimih so v zvezi s 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK kamninsko podlago, rastjem ali s čim drugim. Na kraško površje in hidrografijo nas opozarjajo Ponikva, Ponikve, Ponkvi- ce itd. Kraji s temi imeni (II.) so pogosti zlasti na Dolenjskem in Notranjskem, pa tudi drugod, kjer so globoko zakrasela tla. Vodo, ki vsebuje večjo količino razto- pljenih mineralnih snovi, imenujemo sla- tina. Krajevna imena: Slatina, Slatine, Slatne, Slatno, Slatjek, Slatnik itd. (II.) so razširjena po vsej Sloveniji. Zelo poznana in razširjena so krajevna imena: Mlaka, Mlake, Mlače, Mlačina itd. (II.). V zvezi z obstoječimi ali že izginulimi vodnimi površinami so krajevna imena: Jezero, Jezerce, Jezerca, Jezerje itd. (II.). Topo- nimi: Kal, Kale, Kalce, Kaleč, Kališče, Kališe, Kališovec itd. so na Slovenskem pogosti (III.) in imajo različen pomen. Badjura jih razlaga: 1. mesto, kraj v naravi, kjer voda kali, sili na dan, 2. mokrotno mesto, ki ga voda zamaka, 3. kalno umazano lužo, lokev, kjer napajajo živino in 4. kraški zidani vodnjaki, kap- nice (1). Krajevna imena te vrste so v osrednji, južni in zahodni Sloveniji, ni pa jih v severovzhodnih pokrajinah. Posebno zanimiva je etimološka razlaga toponima Vrhnika. Ramovš ga pojasnjuje s krajem "ob vrhu vode, ki privre iz jame" (23), Skok pa kot "Vrh reko" (24). Čeprav je vodnih in krajevnih imen Lava malo, je besedni pomen vredno omeniti že zaradi možne zamenjave. Pleteršniku pomeni narečno občno ime lava "tiefe sumpfige Stelle neben einem Flusse" (22), Badjura pa razlikuje tri pomene: 1. vulkansko žarečo, tekočo tvar (maso), 2. vodni tol- mun nasploh in 3. tolmun ali lužo, ki ostane v posušeni potočni ali rečni stru- gi (D- Rastje. Prvotno je imel vsak tip gozda svoje ime, bodisi po botaničnih in terenskih značilnostih bodisi po legi, šele kasneje tudi po gospodarskih funkcijah. "Abstraktni kolektiv" je plod verjetno zelo mladega razvoja (4). Naselij, imenovanih z apelativom gozd, les, hosta, goša je raz- meroma malo, vseh je okrog trideset. Naj navedemo nekaj primerov: Gozd, Gozdec, Zagozd, Črni Gozd (II.), Les, Lesje, Zales, Prilesje, Velike Lese (I.), Hosta, Hoste (I.), Goša in Gošavje (I.). Gaj pomeni redek negovan gozd (22), toponimi tega tipa (II.) so bolj pogostni na Štajerskem, kjer ozna- čujejo gozd in naselja tudi z izposojenko Foršt (I.) ali še večkrat Boršt in Bošt (II.). V isto skupino toponimov spadata tudi Tezno in Utik (21) ter Knej in Okrešelj (3). Med gozdnimi drevesnimi vrstami se v toponimih najbolj pogosto pojavlja breza (VI.). Naselja: Breza, Brezje, Brezova, Brezovica itd. srečujemo zlasti med Gorjanci in Posavskim hribovjem, pa tudi drugod niso redka. Breza je pionir- ska drevesna vrsta, ekološko dokaj prila- godljiva. Pri nas je povečini primešana vrsta, zaradi svetle skorje in slikovite krošnje jo opazimo že od daleč. Dobrave so z gozdovi porasli deli ravninskih brd različnih razsežnosti, kjer je nekdaj mor- da rasel dob (hrast), sedaj pa so navadno že zelo mešani gozdovi ali zaradi sečnje gole, z grmičevjem porasle, ali obdelane površine (1). Dobrava, Dobravca, Dobravi- ce, Dobravlje, Dobrova, Dobrovnik itd. so znana krajevna imena na Gorenjskem, v Krško-Brežiški kotlini in drugod. Nasploh so to bolj pogostni in razširjeni toponimi na Slovenskem (IV.). Predvsem na Dolenj- skem in v Posavskem hribovju so doma krajevna imena: Dob, Dobovec, Dobje, Dobovje, Dobovica, Dobeno itd. (II.). Na- selja: Cerje, Cerovo, Cerovec, Cirje, Cirina itd. nosijo ime po vrsti hrasta (III.). Pri- bližno enako število krajev (III.) je ime- novanih po hrastu, npr.: Hrastnik, Hras- tovica, Hrastje), gabru, npr.: Gabrje, Gabr, Gabrovca, Gaberce in bukvi, npr.: Bukov- je, Bukovina, Zabukovica), za stopnjo niž- ja (II.) pa so poimenovanja po javorju, npr.: Javorje, Javorica, Javornik in jese- nu, npr.: Jesenice, Podjasen, Jesenik. Gaber je prisoten v krajevnih imenih zlasti na Dolenjskem in Kozjanskem, na splošno pa so toponimi tega tipa dokaj enakomerno zastopani, pogrešamo jih le na subpanonskem severovzhodu. Lipa je dala osnovo krajevnim imenom: Lipje, Lipnica, Lipovec, Lipnik itd. (III.). Krajev- na imena tega tipa so znanan po vsej Sloveniji. Za pretežno nižinski svet, po- sebno za obrečje z visoko podtalnico in občasnimi poplavami, je značilna črna jelša, na višjih peščenih in ilovnatih tleh ob rekah pa siva jelša (20). Toponimi: Jelša, Jelšje, Jelševec, Jelševica itd. (II.) so bolj pogostni na Dolenjskem in v Po- savskem hribovju. Nekdaj prevladujoča in zelo razširjena bukev se je morala mar- 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK sikje umakniti iglavcem, ki so šele z uporabo premoga postali tržno bolj za- nimivi. Kasna poselitev višinskih predelov (od 13. do 15. stoletja), težave pri razli- kovanju iglavcev do novega veka, spre- membe v gospodarskem izkoriščanju goz- da in v njegovi drevesni sestavi so vpli- vali, da je krajevnih imen po iglavcih razmeroma malo (29). Bolj pogosti topo- nimi so: Jela, Jelovec, Jelovica, Jevnica, Jelce itd. (II.), Smrečje, Smrečno, Pod- smreka Itd. (I.), precej za njimi so krajev- na imena označena po boru, hoji in macesnu. Na gozdno podrast kažejo: Pra- prot, Prapretno, Prapreče itd. (II.). Več takih krajevnih imen je v notranjih de- lih Slovenije in na Primorskem. Prvotni pomen za log je bil verjetno "močviren ravninski gozd" (3). Naselbinska imena: Log, Medlog, Založe, Ložina itd. so precej pogostna in razširjena (V.). Posebno bo- gata s temi imeni je severna stran Spod- nje Savinjske doline ob potoku Ložnica in v Ložniškem gričevju. Toponimi: Loka, Lokavec, Loče, Ločica, Lokovica itd. so po številu dokaj blizu logu. Loka je "nekoli- ko močviren travnik ob vodi" (25). Čret, čreta pomeni "močviren nižinski svet porasel s travo in nizkim grmičevjem" (25). Tovrstna krajevna imena so značil- na za Štajersko in Dolenjsko (II.). Planina je najprej pomenila plan, brezgozdni pros- tor sredi gozdov, ne glede na obliko in višino površja. Največ starih planin je bilo v hribovitem, gorskem svetu, zato je planina izgubila svoj nekdanji gospodar- sko-topografski pomen in postala orograf- ski pojem: gora. Samo gorskemu prebival- stvu v Alpah pomeni planina enoto gor- skih pašnikov, kjer se pase živina čez poletje in so zanjo uredili hleve in za pastirje stanove (15). Toponimov Planina, Planinca itd. je v Sloveniji precej, razen v njenem severovzhodnem delu. Iz osnove gol so nastala naselbinska imena: Golo, Golica, Golnik, Golek, Golišče itd. (II.). Krajevna imena tega tipa so značilna za "strm, s travo porasel svet nad gozdno mejo" (25), zato ne preseneča, da so doma predvsem na Gorenjskem. Podoben pomen imajo toponimi: Plešivec, Plešivica, Pleš, Plešivo itd. (II.). Krajevna imena: Trata, Trate, Tratne itd. (II.) poznajo po vsej Sloveniji, manj krajev pa ima ime po travi ali travniku (I.). Iz množice toponimov, povezanih s krčenjem gozda in pripravo novin, smo izbrali samo nekaj takih, ki so bolj po- gostna ali pa ponazarjajo način pridobi- vanja novih kmetijskih površin. Mednje smo uvrstili naslednje kraje: Laze, Lajše, Požeg, Požarje, Požarnica, Gorelec, Ogorel- ke, Ogorevc, Razgor, Pale, Seč, Osek, Pres- ke, Žlak, Krč, Krčevina, Velenje, Velunja, Preloge, Podlog, Prevoje, Rovte, Novine, Ograda, Ograja, Razbor, Trebež, Trebnje, Pušča, Pustota, Trbiž. Trzin, Bane, Ula- ka, Volavče in še nekatere (3). Nekatera krajevna imena so značilna predvsem za vzhodno Slovenijo, npr.: Krč, Krči, Krčevi- na itd., druga srečujemo po vsej Sloveniji, npr.: Laz, Lazi, Laziše, Lajše itd. Iz Bez- lajeve razprave Krčevine smo prevzeli tudi odgovore G. Križnika Podšavniškega iz Motnika (1804-1904): ".... stoječa hosta se imenuje hosta ali zavod, boršt: poseka- na hosta za požar se imenuje velna: požgana velna požar: požar, večkrat ob- sejan, laz, kadar začno laz gnojiti in je pripraven za orav in setev, imenujejo nji- vo" (2). Pod vplivom tuje kolonizacije so se to onstran Karavank ter na zahod- nem delu predalpskega sveta za krčevine in naselja uveljavila nemška imena: Rovt, Rovte, Rut in Rute (II.). Rovt, rut je "s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče", rovte pa so "samoten odmaknjen kraj, zlasti v hribovitem svetu" (25). Naj v zvezi s krajevnimi imeni: Novak, Novaki, Novine, Novinje itd. (II.) omenim, da je priimek Novak med Slovenci najbolj po- gost in prisoten v vsej Sloveniji: vsak stošestdeseti Slovenec je Novak (9). Vseh imen tipa Novak ne gre povezovati s krčenjem gozda. Živalski svet. Marsikatero krajevno ime, vzeto po živalih, je izvedeno iz an- troponima, čeprav ni mogoče vselej zanes- ljivo sklepati na apelativ (3). Na Sloven- skem so znana in dokaj razširjena krajev- na imena: Volče, Volča, Volčje Jame, Vuč- ja vas itd. (II.), Maček, Mačkovec, Mačkin Kot itd. (II.), Rakovec, Rakovica, Rakov- nik, Rakovlje itd. (II.), Petelinjek, Petelinje itd. (II.). Toponimi: Kurja vas, Kurja Doli- na, Kurnik itd. (II.) so pogostni zlasti v Ljubljanski in Celjski kotlini ter na Do- lenjskem. Imena so verjetno le prispodoba skromnih bivališč. Več krajev je imeno- vanih po žabah: Žabjek, Žabče, Žabnica, 31 GEOGRAFSKI OBZORNIK Žabja vas itd. (II.), pogrešamo jih v Prek- murju. Naselja Konj, Konjsko, Konjice, Konjišče, Konjiška vas itd. (II.) so pogost- nejša v osrednjem in vzhodnem delu Slo- venije, tudi krajevna imena: Kobile, Kobi- lje, Kobilnik itd. niso redka (II.). Na koze, njihov hlev in pastirje spominjajo toponi- mi: Kozje, Kozjak, Kozjek, Kozji Vrh, Kozi- na, Kozarice, Kožarje, Kozarše, Kozarišče itd.: iz apelativa kozel in tudi antropo- nima so izpeljani toponimi: Kozlova Gora, Kozlovec, Kožljek itd. Omenjena skupina toponimov je pogostnjša v hribovitem svetu (III.). Razmeroma malo naselij je imenovanih po ovcah, kravah in govedu nasploh. Zaradi tega tudi nismo ločili hlevskih živali od ostalih vrst, upoštevali pa smo jih v zaključnem pregledu pri živinoreji. V naslednji številki bomo spregovo- rili še o imenih, ki so povezana s prebi- valstvom in njegovimi aktivnostmi. 1. Badjura, R. 1953: Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. Ljubljana. 2. Bezlaj, F. 1955: Krčevine. Slavistična revija. VIII, 1-2. Ljubljana. 3. Bezlaj, F. 1956, 1961: Slovenska vodna imena, I. in II. del. SAZU Razred za filo- loške in literarne vede. Ljubljana. 4. Bezlaj. F. 1959/60 a: Pomenska kate- gorija "gozd" v slovenščini. Slavistična revija XII. Ljubljana. 5. Bezlaj, F. 1959/60 b: Vas in selo v slovenski onomastiki. Jezik in slovstvo. Ljubijana. 6. Gams, I. 1983: Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana. 7. Gams, I. 1986: Za kvantitativno raz- mejitev med pojmi gričevje, hribovje in gorovje, Geografski vestnik. Ljubljana. 8. Grafenauer, B. 1991: Enciklopedija Slo- venije, knjiga V. Ljubljana. 9. Jakopin, F. 1977: Slovenski priimki. Naši razgledi 28. Maribor. 10. Keber, J.. 1988: Leksikon imen. Izvor imen na Slovenskem. Celje. 11. Kos, M. 1930: Stari trg in sorodna krajevna imena. Geografski vestnik. Ljub- ljana. 12. Kos, M. 1955: Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja. Ljubljana. 13. Kos, M. 1966: "Vas" in "selo" v zgodo- vini slovenske kolonizacije. Razprave V. Ljubljana. 14. Kos, M. 1968: Kolonizacija med Dravo in Rabo pa krajevna imena na -ci. Svet med Muro in Dravo. Maribor. 15. Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana. 16. Melik. A. 1957: Štajerska s Prekmur- jem in Mežiško dolino, II. del. 3. knjiga. Ljubljana. 17. Melik, A., 1960: Slovensko Primorje, II. del, 4. knjiga. Ljubljana. 18. Melik, A. 1963: Slovenija, I. del. Ljub- ljana. 19. Mladinska knjiga in geodetski zavod SR Slovenije 1985: Atlas Slovenije. Ljub- ljana. 20. Mlakar, J. 1990: Dendrologija. Ljub- ljana. 21. Pintar, L. 1912. 1913: O krajevnih imenih. Ljubljana. 22. Pleteršnik, M. 1894, 1895: Slovensko nemški slovar, knjiga I in II. Ljubljana. 23. Ramovš, F. 1952-53: Iz slovenske toponomastike. Zgodovinski časopis VI-VII. Ljubljana. 24. Skok, P. 1934: lz slovenačke topono- mastike. Etnolog VII. Ljubljana. 25. Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKJ, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991: knjige I, II, III, IV, V, SAZU, Ljubljana. 26. Uradni list SR Slovenije 1948: Zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš. Št. 10. Ljubljana. 27. Uradni list SR Slovenije 1953: Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij, Št. 2. Ljubljana. 28. Uradni list SR Slovenije 1980: Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb, Št. 5. Ljubljana. 29. Valenčič, V. 1970: Gozdarstvo. Gospo- darska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek. Ljubljana. 30. Zavod SR Slovenije za statistiko 1977: Seznam zaselkov v SR Sloveniji, Metodološko gradivo 21. Ljubljana. 31. Zavod SR Slovenije za statistiko -1981: Popis prebivalstva, gospodinjstev in sta- novanj, podatki po naseljih. Ljubljana. 32