glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica datum: 01.03.1984 Cena 20 din Leto 5 Številka 14 Dragi krajani, znova skorajda presenečeni ugotavljamo, kako hitro mineva čas: še ni dolgo tega, ko smo tako in drugače in vsak po svoje praznovali odhod starega leta - da bi sedaj že krepko zakorakali v leto 1984, pričakali slovenski kulturni praznik, prve šolske počitnice naših otrok . . . Večina letošnjega leta pa je še pred nami in izpolniti ga bo treba z dobrim delom, z uresničitvijo vseh tistih pomembnih in navidez nepomembnih stvari, ki naj življenje vsakogar od nas spreminjajo v to, kar življenje je: velik dar, ki ga je potrebno ohranjati, vsakič znova oblikovati v naslednjega jutra svetel dan. Vsekakor nič takega, česar bi ne zmogli s skupnimi močmi z mnogo dobre volje in ustvarjalne pameti. Da bi hitreje napredovali, tudi v naši krajevni skupnosti. Še tole: pred nami je Dan žena. Lepo bi bilo, ko bi tega dne k običajni cvetlici iz bližnje cvetličarne priložili tudi toplo, sočloveka priznavajočo besedo. Kar bi sicer lahko naredili tudi vsak dan v letu, mar ne? Lep pozdrav, Uredniški odbor P.s. S pričujočo številko vstopa vaše, naše glasilo v peto leto svojega izhajanja. Po svoje kar zavidljiv uspeh - zahvaljujoč predvsem vam, ki list z zanimanjem preberete, sodelujete. Naj tako tudi ostane. S programsko volilne konference KK SZDL 6. decembra je bila programsko volilna konferenca krajevne organizacije socialistične zveze. Poleg delegatov rajonov socialistične zveze, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev so se je udeležili tudi predstavniki krajevne samouprave ter predsednik Skupščine občine Ilirska Bistrica tovariš Ivan BERGOČ in sekretar OK SZDL tovariš Jadran MOŽINA. Konferenca je ocenila delo krajevne organizacije socialistične zveze in krajevne samouprave v minulem enoletnem oziroma štiriletnem obdobju in sprejela programske usmeritve dela. V Ospredju razprave, v kateri je sodelovalo sedemnajst razprav-Ijalcev, so prevladovala vprašanja s področja infrastrukture in komunalne dejavnosti. Delegate je poleg ostalega zanimala usoda plavalnega bazena, ki je praktično brez gospodarja in prepuščen nadaljnjemu razpadanju. Vprašanje ureditve sejmišča v Rečici se vse prepočasi rešuje, so menili delegati. Izdelana sta le aproksimativen predračun, ki znaša nad 3,500.000,00 din in načrt sejmišča. Sedanji (divji) sejmišči na Trgu maršala Tita in na križišču Vojkove iff Gubčeve ulice so bolj v sramoto kot v ponos krajanom Ilirske Bistrice, poleg tega pa še prometno nevarni. Ker je sejmišče širšega družbenega pomena, bi moralo realizacijo programa financirati vseh dvajset KS, HMEZAD in Samoupravna komunalna interesna skupnost Ilirska Bistrica. Ta naloga, ki spada v domeno KS Ilirska Bistrica, bi morala biti zaključena do konca 1985, so menili delegati. Na konferenci, kakor tudi na zborih občanov, je bilo slišati precej kritičnih pripomb glede neprimernega delovanja in obnašanja mladine in mladinskega kluba Nade Žagar. Delegati so kritizirali tudi mlačnost poravnalnega sveta, kije imel v tem obdobju le eno sejo in ni zaživel. V bodoče bo potrebno posvetiti temu organu večjo pozornost, saj se v naši KS pojavljajo in obstajajo določeni problemi, ki bi jih bilo potrebno nujno reševati. Za neaktivnost posameznih organov v KK SZDL in KS je deloma krivo tudi predsedstvo KK SZDL, ki svoje naloge v skladu s pravili in njegovo družbeno vlogo ni opravilo. Iz poročila in razprave je razvidno, da sta bili v tej mandatni dobi najaktivnejša Sekcija za družbenoekomska in politična vprašanja žena, ki je organizirala več razstav in srečanj s podobnimi aktivi iz drugih republik ter uredniški odbor Krajana, ki je svojo nalogo vestno opravil in s tem opravičil zaupanje krajanov. Naloge na področju obveščanja občanov zahtevajo nadaljnje razvijanje informiranja v KS s posebnim poudarkom na vsebinski izpolnitvi glasila KRAJAN, z vključitvijo prispevkov o delu in življenju mladinskih organizacij in kluba INbda Žagar. Za krepitev delovanja rajonskih odborov SZDL in odborov KS si bo novoizvoljeno predsedstvo KK SZDL prizadevalo, da se le-ti pogosteje sestajajo in sklicujejo občasne sestanke s krajani, kjer bi reševali vsa odprta vprašanja v svojem okolju in dajali napotke za delo samoupravnih organov v KS in KK SZDL. Ena glavnih nalog socialistične zveze je usklajevanje dela vseh organov v KK SZDL, v ta sklop nalog se povezujejo tudi aktivnosti spremljanja delovanja samoupravnih organov in delegacij v Krajevni skupnosti. Na koncu so bili soglasno izvoljeni v 9-člansko predsedstvo KK socialistične zveze naslednje tovarišice in tovariši: Ivo KOVAČIČ, Maistrova 20 - predsednik, Jože VIČIČ, Cankarjeva št. 14 — podpredsednik, Ivanka MIKULETIČ, Gregorčičeva 8 - sekretar, Lado ŠKRLJ, Gubčeva 26/a — član, Franc GODEC, Vojkov drevored 2 — član, Edo LENARČIČ, Kidričeva 18 - član, Stanko COLJA, Cankarjeva \/b - član, Jože POLH, Kidričeva 14 - član in Stevo GRBIC, Vojkov drevored 8 - član. Jože VIČIČ Želežniški prehod čaka ureditve Občane že nekaj mesecev razburja zaprt cestno-železniški prehod pri marketu ILIR I JE. Prehod je zaprt zaradi popolne dotrajanosti in iztrošenosti naprave za zavarovanje prehoda. Naprava je bila vgrajena že leta 1941 in za njeno vzdrževanje ni več rezervnih delov. Krajani so na zborih občanov zahtevali, da se čimprej usposobi signalno varnostno napravo in omogoči varen promet preko prehoda. Predračunska vrednost obnove prehoda z montažo nove naprave znaša 420 starih milionov din. Po zakonu zagotavljajo sredstva 50% železniško gospodarstvo in 50 % družbenopolitična skupnost občine. Tako nosi naša skupnost breme ureditve prehoda v višini 210 starih milionov din. Glede na to, da je znesek precej visok smo se uspeli dogovoriti z Zavarovalno skupnostjo TRIGLAV za kredit pod ugodnimi pogoji Predlagano je, da obveznost vračanja anuitet prevzame Samoupravna komunalna interesna skupnost Ilirska Bistrica. Upamo, da bomo s tvornim sodelovanjem odgovornih rešili tudi ta problem. J.Z. Zima prinesla obilo snega Prvi dan po sneženju so bili pločniki neočiščeni in pešcem je ostala le ozka pešpot V naslednjih dneh pa so delavci KG P kar solidno očistili mestne ulice in pločnike. Letošnja zima je natrosila obilo snega in razveselila zlasti najmlajše v času zimskih počitnic. Takšno zimsko idilo pa smo zabeležili pred stavbo banke. Sneg je pobelil tudi bregove reke Bistrice in zakri! marsikatero navlako, ki je obstala na bregu in je ni tok vode odnesel. Storimo vse, da bodo spomladi gozdovi zeleneli in ne goreli! Pred nami je spomladansko sušno obdobje, ki je usodno za naše gozdove, saj jih iz leta v leto požirajo ognjeni zbulji. Med povzročitelji požarov v naravnem okolju je na prvem mestu človek, ki s svojim malomarnim, nepremišljenim, neodgovornim ali celo zlonamernim obnašanjem ogroža naše gozdove. To počne tako da v času velike požarne nevarnosti kljub prepovedi neti ogenj na prostem. Zato pozivamo vse občane, da dosledno spoštujejo in upoštevajo opozorila, ko je proglašeno stanje velike požarne nevarnosti za gozdove ter se zavzamejo za preprečevanje nastanka požarov. R.B. O delu v krajevni skupnosti v letu 1983 Svet krajevne skupnosti je v preteklem letu namenil največ pozornosti izgradnji komunalne infrastrukture in ne bo odveč, če na kratko pregledamo, kaj je bilo storjenega na tem področju; ugotavljamo uspešno opravljena naslednja dela in naloge: - zgradil in asfaltiral se je pločnik v delu Vojkovega drevoreda, - zgradil se je podporni zid in pločnik v Gregorčičevi ulici nasproti Metala, za kar je finančna sredstva prispeval SKIS, -- zgrajena je bila javna razsvetljava v Podgrajski, Prešernovi, Šercecjevi, v delu Vodnikove in obnovljena javna razsvetljava v Jurčičevi ulici, - na križišču in prehodih za pešce so bila postavljena močnejša svetlobna telesa, ki zagotavljajo varnejši prehod pešcev v nočnem času, - v Jurčičevi ulici se je pristopilo k izgradnji telefonskega omrežja in po kar precejšnjih težavah to nalogo tudi izpeljalo, - v sodelovanju z občani in KGP se je uredilo odvodnja-vanje in kanalizacija v delu Podgrajske in delu Vojkove ulice, - v zdravstvu je uspelo nabaviti rentgenski aparat za potrebe občanov, - KS uspešno sodeluje tudi na področju urejanja in vzdrževanja mestnih zelenic in parkov, predvsem v zbi ranju potrebnih finančnih sredstev. Za vsa navedena dela je KS Ilirska Bistrica uspešno združe- vala sredstva z delovnimi organizacijami, SKIS in drugimi. Sredstva za vsa navedena dela so znašala 550 starih milijonov, vanje pa je všteto tudi funkcionalno delo KS v znesku 63 starih milijonov. Če primerjamo vsa opravljena dela v letu 1983 s planom del za to leto, lahko ugotovimo,da je plan za leto 1983 skoraj v celoti realiziran. Povejmo še nekaj o delegatskem sistemu v naši KS. Skupščina KS, najvišji organ samoupravljanja, je imela tri redne seje in eno svečano, na katerih je obravnavala program dela njegovo realizacijo, delo njenih organov, komunalno problematiko in delo samouprave v KS. Svet KS je imel v tem obdobju 11 sej, na katerih je bilo 74 točk dnevnega reda, prav toliko sklepov in še več raznih zaključkov. Udeležba sej je bila v povprečju 66 %. I\la seje sveta se redno vabi predsednika skupščine KS in predsednika KS SZDL. Potrošniški svet je imel v tem obdobju tri seje. Zlasti pomembno vlogo je odigral v času, ko je bil trg slabo založen s posameznimi artikli. V sodelovanju z Ilirijo je potrošniški svet zagotavljal v največji možni meri zadovoljivo oskrbo s prehrambenimi in drugimi artikli. Poravnalni svet je v tem obdobju imel le eno sejo in ni zaživel tako, kot bi moral. Temu bo treba v nadaljnje posvetiti več pozornosti, saj se v naši K3 pojavljajo določeni problemi, ki bi jih moral obravnavati poravnalni svet. Še večjo pozornost bo treba posvetiti delu delegacij na SIS. Ugotavljamo namreč, da je delo delegacij na SIS najbolj črna točka v delegatskem sistemu — ne vseh, ampak večine Tudi za sejmišče seje zasvetila zelena luč Na zborih občanov KS Ilirska Bistrica pa tudi na sejah občinske skupščine je bilo večkrat postavljeno vprašanje ureditve prostora za živinski sejem Pred leti je bila imenovana posebna komisija za ureditev živinskega sejmišča, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev do realizacije ni prišlo. Izbrana je bila le lokacija, in sicer v Rečici, na zemljišču, ki je delno v uporabi Hmezada TOZD Kmetijstvo, delno v privatni lastnini. Vprašanje ureditve sejmišča je postalo še zlasti aktualno, ko se je začel urejati Vojkov drevored v križišču z Gubčevo ulico. V zvezi s tem je bil na seji sveta KS Ilirska Bistrica, dne 28.9.1983 sprejet sklep, da se takoj pristopi k reševanju tega problema. Za ureditev živinskega sejmišča na že izbrani lokaciji v Rečici je izdelan idejni projekt v predračunski vrednosti 350 starih milionov, ki ga je možno realizirati po fazah. Pri opremljanju tega prostora bo potrebno upoštevati minimalne pogoje, ki jih predpisuje zakon. Le-ta določa, da mora biti prostor ograjen, imeti mora priveze za živino, razkladalno rampo, tekočo vodo za napajanje živine, korita za razkuževanje, poti in stojišča morajo biti tlakovana in še nekatere druge pogoje. Minuli mesec je bil na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo sestanek, katerega so se udeležili predstavniki odgovornih in zainteresiranih dejavnikov za rešitev tega vprašania. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je lokacija na »redvkienem prostoru v Rečici možna. Sklenjeno je bilo, da i ira biti investitor Hmezad Kmetijstvo Ilirska Bistrica, k lunalno gradbeno podjetje pa bo pripravilo ustrezno dokumentacijo s projektom. Dogovorjeno je, da bodo potrebna finančna sredstva nepovratno združili naslednji udeleženci. SKIS Ilirska Bistrica, Hmezad Kmetijstvo, Kmetijska zemljiška skupnost in Sklad za intervencije v kmetijstvu ter vse krajevne skupnsoti v občini. V KS Ilirska Bistrica menimo, da je izgradnja živinskega sejmišča širšega pomena za celotno občino in ne samo za našo KS, zato predlagamo, da bi čimprej pristopili k realizaciji. Predlagamo, da Izvršni svet redno spremlja izvajanje zastavljenega programa. Lahko ugotovimo, da določene aktivnosti vendarle potekajo, kdaj pa bomo začeli to vprašanje reševati, je odvisno tudi od že prej navedenih subjektov. Ko bomo čez leto dni ugotavljali, kaj je bilo storjenega v preteklem letu, upamo, da bomo lahko zapisali, da je vsaj deloma tudi ta naloga rešena. V KS Ilirska Bistrica imamo še dva velika zalogaja. O njih pa kaj več prihodnjič. K.S. O planu krajevne skupnosti za leto 1984 Kot podlaga za sestavo plana KS bodo vsekakor upoštevana izhodišča, pripombe in predlogi, ki so bili podani na zborih občanov konec 1983. leta. Naj omenimo, da je bilo na zborih občanov čutiti veliko pripravljenost za prostovoljno delo povsod tam, kjer bi se s prostovoljnim delom dalo marsikaj narediti. Tako so krajani izrazili pripravljenost, da prispevajo svoj delež v prostovoljnem delu pri ureditvi kanalizacije, hudournikov, čiščenju okolja, urejanju peš poti in rekreacijskih stez. Pri obravnavi pripomb in predlogov z zborov občanov je Svet krajevne skupnost na svoji seji, dne 20.12.1983 sprejel sklep, da se sestavi plan dela za leto 1984 po sledečih kriterijih: — problematika, ki ne zahteva finančnih sredstev (sklepi upravne narave), — naloge, ki zahtevajo določena finančna sredstva, — naloge, ki se bodo izvrševale ob pomoči prostovoljnega dela krajanov. Prioriteto pa naj bi imele tiste naloge, ki so bile planirane za leto 1983, pa niso bile realizirane. Pri dosedanjem delu v KS moramo omeniti tudi veliko pripravljenost delovnih organizacij, s pomočjo katerih smo v KS uspešno zaključili določena dela oziroma izpeljali pomembne naloge. Tu ne moremo mimo Lesonita, TOK, GG in drugih. Na pomoč DO tudi letos računamo. Na delovne organizacije smo se obrnili s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč seveda v okviru njihovih možnosti. Obenem pa tem delovnim organizacijam predložimo konkretna dela v KS, ki bi jih bile pripravljene financirati ali pa sofinancirati. Primer: Na Plutalu smo zaprosili za financiranje dokončne ureditve Vodnikove ulice in ureditev hudournika z Drage. Dogovarjamo se tudi z drugimi delovnimi organizacijami. Pred nami so naloge, ki niso rešene že več let. Sredstva za dokončno ureditev Vojkovega drevoreda so zbrana in Cestno podjetje Koper čaka samo na ugodne vremenske razmere. Sredstva za to so prispevale delovne organizacije Ilirija, GG, Transport, večji delež pa predstavljajo sredstva TOK. Na KS trdno zastopamo stališča občanov; da se železniški prehod v Vojkovem drevoredu ne sme ukiniti. Predračunska vrednost zamenjave naprav na tem železniškem prehodu znaša 420 starih milijonov. Za finančno pomoč smo se obrnili na zavarovalno skupnost Triglav. Polovico finančnih sredstev za prehod krije železniško podjetje, polovico pa občina. V KS se zavedamo, da je krajevna skupnost v bistvu sestavni del združenega dela. Del dohodka TOZD je gotovo eden najpomembnejših virov za uresničevanje in nadaljnje dograjevanje krajevne skupnosti. Trenutno se KS financira iz občinskega samoprispevka, ki pa se v letu 1985 izteče. V tem letu moramo razmišljati o novem načinu financiranja v KS. Nfelog je vsak dan več, ker so tudi potrebe vsak dan večje. Kako jih bomo reševali, je odvisno od vseh nas. Uspehov si vsi želimo in od kolektivnega dela, ki mora sloneti na povezovanju, usklajevanju in dograjevanju, želimo, da bi bili haši uspehi jutri še večji. O sejmišču pa nekoliko več v drugem prispevku. K.S. Letošnji jubilejni, deseti zimski vzpon, ki bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. marca 1.1., bo gotovo spet privabil nekaj tisoč udeležencev, ki se bodo spoprijeli s snegom in Snežnikovo višino. V planinskem društvu SNEŽNIK Ilirska Bistrica so že stekle priprave na to veliko množično rekreativno in spominsko prireditev, ki že vrsto let nosi značaj pomembne republiške prireditve. Kot vsako leto so med soorganizatorji številna domača društva, delovni kolektivi in organizacije. Oba dneva bodo vozili avtobusi v jutranjih urah izpred kmetijske zadruge v Bistrici do Sviščakov, na Snežniku bo spet delovala snežniška pošta — najvišja zimska pošta v Jugoslaviji, spet bodo udeleženkam namenili posebno značko z vošči lom za Dan žena. Čeprav se je vseh dosedanjih zimskih vzponov na Snežnik udeležilo že skoraj deset tisoč udeležencev, bo posebno značko za udeležbo na vseh dosedanjih vzponih prejelo le nekaj deset najbolj zvestih obiskovalcev Snežnika. Snežnik, ta čas obilno obložen s snegom, tudi letos pričakuje svoje redne obiskovalce - pohodnike na ledeni vrb Lesonit prejel visoko republiško priznanje Na 8. zasedanju skučščine Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, je bilo dne 28. decembra 1983 v Ljubljani, na svečan način podeljeno naši delovni organizaciji visoko republiško priznanje za posebne dosežke na področju požarnega varstva v SR Sloveniji za leto 1982. Priznanje je sprejel tov. Polak Branko, predsednik delavskega sveta delovne organizacije. Komisija za priznanja pri SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije je na osnovi „Razpisa" o roku in načinu prijave možnih kandidatov za podelitev priznanj za posebne uspehe pri razvijanju ter krepitvi požarnega varstva v SRS v letu 1982 in na osnovi obravnave več prejetih predlogov s strani občinskih SIS za varstvo pred požarom ter občinskih gasilskih zvez, izvedla izbor dveh posameznikov in ene delovne organizacije. Podelitev priznanja je bila utemeljena z naslednjo obrazložitvijo: „Delovna organizacija LESONIT Ilirska Bistrica" spada v panogo kemične in mehanske predelave lesa. Obsega 7 TOZD in DSSS. S svojimi proizvodnimi TOZD in skladišči ter pomožnimi objekti spada v I. kategorijo nevarnostne stopnje za požar. Trenutno je v DO zaposlenih cca 1100 delavcev. Glede na raznolikost proizvodnih procesov in stalnih požarnih nevarnosti, se je požarni varnosti vedno posvečalo izredno skrb. Z razvojem DO, z uvajanjem novih proizvodnih in delovnih procesov, uvajanjem novih materialov, se je zelo povečala požarna obremenitev in požarne nevarnosti, pri tem pa je delovni kolektiv vedno imel veliko posluha do požarne varnosti, gasilskega orodja in opreme ter požarnovarnostne preventive. Z zaposlitvijo poklicnih gasilcev se je ur«-2 in seveda vodo. Glavni proizvod je bil sifon in pokalice (pasarete). Steklenice pokalice so se zapirale s stekleno kroglico, ki jo je pritisk plina potiskal v grlo steklenice in tako tekočino hermetično zapiral. K-oglice pa ni bilo mogoče vzeti iz grla, ker je bilo to zgoraj zoženo. Pokalice so bile priljubljena pijača otrok, še bolj milo pa so gledali kroglico, ki jo je bilo mogoče dobili le* če se je steklenica po nesreči razbila. Leta 1940 je bila taka embalaža menda zaradi higienskih razlogov prepovedana, saj je bilo steklenico res težko dobro oprati. Danes je kava nepogrešljiva v slehernem gostinskem lokalu. Včasih ni bilo tako, toda Bistrica je že pred 80 leti imela pravo „turško kavarno. Bilo je takole. Od časa do časa, enkrat ali dvakrat na mesec sta prišla v Bistrico dva možakarja s črnimi brki in rdečo kapo na glavi. Bistričani so jim rekli Turki, verjetno pa sta bila iz Bosne. Na trgu pod kostanji sta postavila šotor, v njem namestila nizke klopce, sredi šotora pa je bilo nekakšno ognjišče, na katerem sta kuhala pravo turško kavo. Servirala sta jo na pladnjih v skodelicah brez ročaja. Ena od večjih starih gostiln je bila Smukova gostilna v današnji Levstikovi hiši št. 29. Delovala je že pod Avstrijo in potem ves čas do I. 1948. Od leta 1938 je imela gostilno Danica Renei. Sobe so bile prostorne, prav tako je bila kuhinja. Med gosti je bilo precej voznikov, kmetov, ki so pripeljali les na bližnje žage, Hlistovo, Ivetovo, Vencinovo, Ličanovo, Mehlinovo. Posebno sobo so obiskovali izbrani gostje, ki so imeli svoje stalno omizje. Ob vodi je bilo tedaj vse drugačno življenje. Obilica rib, race in gosi na vodi, perice, ki so izplakovale perilo.ob ploščatih kamnih, vse to je dajalo drugačen ritem življenja ob naši rečici! Pa žage, ki so pele svojo pesem dan in noč. Najvišja v ,,Guranjem kraju" je bila gostilna, pravzaprav bife pri Bilcu, danes Levstikova št. 32. Hiša je stala onkraj vode, čez njo pa je vodil lesen most. Pravijo, da je pekla gospodinja izredno okusne kekse in maslene hlebčke. Bife z romantično okolico so radi obiskovali Bistričani na svojih sprehodih. Nadaljevanje prihodnjič F .M. Čebelarji so zborovali Že od nekdaj je na llirskobistriškem slovelo čebelarstvo in to tudi v današnjem času ni zamrlo, kar je potrdil zadnji občni zbor Čebelarskega društva Ilirska Bistrica, ki je bil dne 11.1 2.1983. Udeležba na rednem občnem zboru je bila izredno številna in je presegla pričakovanje. Poleg članov ČD so bili prisotni načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri SO, direktor Hmezad TOZD kmetijstvo Ilirska Bistrica, predstavnik čebelarske zadruge Žalec in predstavnik čebelarske zveze Slovenije. Iz poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora društva ter razprave članov društva in vabljenih gostov je razvidno, da je društvo zelo delovno in je postalo zelo pomembna veja kmetijske dejavnosti. Posebno razveseljivo je to, da se v društvo vključuje vse več mlajših čebelarjev in med temi tudi nekaj žensk. Skoda, da imamo na območju občine še nekaj mlajših čebelarjev, ki še niso vključeni v ČD, pričakovati pa je da se bodo tudi ti čimprej priključili svojemu društvu, v katerem je že preko 80 članic in članov. Brez združitve si ni mogoče zamisliti bodočega čebelarstva, posebno zaradi nove čebelje zelo nevarne bolezni, imenovane varrooza, ki je, na žalost, že razširjena tudi na našem območju. Čebelarji omenjenega društva pridelajo ob primerno dobri letini 18000 kg medu, poleg tega pa še druge čebelje proizvode kot so: vosek, cvetni prah in propolis, le čebelji strup se pri nas še ne proizvaja. Vse to je zelo koristno v prehrani in zdravilstvu. Po poročilih članov upravnega in nadzornega odbora ter po razpravi navzočih, so bili med drugimi sprejeti naslednji sklepi: — v Ilirski Bistrici bi bilo nujno ustanoviti trgovino, ki bi skrbela za nabavo vseh čebelarskih potrebščin in odkupovala čebelje proizvode. Tako ne bi bilo treba odhajati za vsako najmanjšo potrebo v Ljubljano. — Ukreniti je treba vse potrebno, da se prav vsi čebelarji vključijo v ČD, ker le tako bo moč imeti evidenco nad pojavom nevarnih nalezljivih čebeljih bolezni. — Da bi se čimveč mladine seznanilo s čebelarstvom je nujno organizirati krožke tudi v osnovnih šolah, kjer takih krožkov še ni. — Potrebno je še večje sodelovanje s kmetijsko zadrugo in veterinarsko službo. Le tako bomo lahko uspešno zatirali čebelje nalezljive bolezni in zaščitili čebele proti zastrupitvi, posebno ob škropljenju sadnega drevja. Pred zaključkom občnega zbora so navzoči čebelarji sprejeli sklep, da bo društvo nabavilo svoj prapor, ki ga do sedaj še ni imelo. V ta namen so navzoči člani društva prispevali po 100 din. Manjkajoča finančna sredstva si bo društvo pridobilo na druge načine. Ivan Skrt Čebelarji po končanem predavanju v OŠ II. Bistrica pred spomenikom Žnidaršič Antona. Bistriške plakete Delovni kolektiv LKI LESONIT Ilirska Bistrica je prvi prejel občinsko plaketo. Sklep Skupščine občine o tem je bil sprejet že 4. junija 1971, vendar je do vročitve plakete prišlo šele čez štiri leta, ko je bil sprejet ustrezen občinski odlok in je bila izdelana plaketa. Podobno kot domače bistriške medalje, ki smo jih bralcem KRAJANA predstavili v 7., 9. in 11. številki našega lista sodijo tudi plakete v materialne dokumente kraja in časa, v katerem so bile izdelane in kovane. Tudi za plakete velja, da jih navdihuje pomembnost dogodka, oblikuje in izdela roka umetnika iz plemenitnih kovin in jih dobivajo posamezniki, skupine ali organizacije za posebne zasluge. Za razliko od medalj plakete niso prirejene za nošnjo na prsih ali krog vratu, pač pa so kovinske ploščice različnih oblik z vtisnjenimi oznakami darovalca, zelo pogosto pa tudi imena dobitnika plakete. Plakete so tudi dosti mlajše od medalj, svojih vzornikov. Tudi za bistriške plakete velja ugotovitev, d.i so tako maloštevilne, da so tudi zaradi tega vredne naše pozornosti. V nekaj nadaljevanjih jim bomo predstavili bralcem Krajana. PLAKETA 4. JUNIJ - za najzaslužnejše občane in organizacije. Vsi zbori Skupščine občine Ilirska Bistrica so na svečani seji 4. junija 1974 sprejeli ,,Odlok o priznanjih občine Ilirska Bistrica", po katerem naj bi podelili posebna priznanja delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in društvom za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki po membneje prispevajo k razvoju in ugledu občine. Praviloma naj bi se vsako leto podelilo pet priznanj, v jubilejnih lotih pa lahko tudi več. Čeprav 5. člen omenjenega odloka določa, da ustrezna občinska komisija sprejme pravilnik o svojem delu, takega pravilnika še ni pač pa komisija ? vsakoletnim razpisom postavlja pogoje, ki jim morajo kandidature zadostiti. V desetih letih, odkar se podeljujejo občinske plakete, se je izoblikovala praksa, da organizacijam podeljujejo veliko plaketo, posameznikom malo, včasih pa tudi pismeno priznanje. Občinska plaketa je v tem času pridobila tudi ime ,,plaketa 4. junij" po občinskem prazniku, ko se plakete podeljujejo. Prve plakete so prejeli LKI Lesonit, Plama Podgrad in Taborniški odred Snežniških ruševcev ob občinskem prazniku 1975. leta. Kasneje pa Gasilsko društvo Ilirska Bistrica 1976, Planinsko društvo, Emona — Ilirija, Transport, AMD Ivan Brozina Slovan Ilirska Bistrica v letu 1977, K-ajevna skupnost Novokračine 1978, Tovarna organskih kislin in Krajevna skupnost Koseze 1979, Krajevna skupnost Knežak, Moški pevski zbor „D. Kette" in Garnizon JLA v letu 1980, Krajevna skupnost Harije, Občinska gasilska zveza in Občinski odbor ZZB NOV Ilirska Bistrica v letu 1981, Krajevna skupnost Topole 1982 in Domicilni odbor III. prekomorske brigade. Male plakete, namenjene zaslužnim posameznikom, pa so prejeli: Franc Munih 1976, Janko Stadler in Marjan Lukan-čič 1977, Albin Kuret in Jože Grilj 1978, Anton Šajina, Edvin Tomažič 1979, Edvard Gregorčič, Jože Žnidaršič 1981, Anton Dolgan Branko, Viljem Kindler 1982 ter Bojan Brozina in Dušan Smajila v letu 1983. Vključno do leta 1980 podeljene plakete ,,4. junij" je oblikoval Rastislav Pavlovsky v debeli bakreni plošči velikosti 195x105 mm v jed kan i tehniki. Leva stran plakete nosi oznake občine: grb, podobo spomenika na Hribu svobode in partizana prekomorca ter napisa „4. junij" in ,,Ilirska Bistrica". Desna stran plakete je namenjena podatkom o dobitniku plakete in njegovim oznakam ter letnici podelitve. Z letom 1981 pa ta občinska priznanja oblikuje Borislav Zejnulovič, ki je tudi nekoliko spremenil podobo plakete. Leva stran nosi le grb občine ter napis ,,4. JUNIJ — SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA", na desni pa ime dobitnika. Okvir in obe polji so razmejeni z nizom malih peto krakih zvezd. Komisija za občinska priznanja ubira dobro pot, ko se odloča za manjše letno število podeljenih plaket, saj le tako dosegajo svoj namen, da jih dobivajo res najzaslužnejše organizacije in posamezniki v naši občini. Vojko ČELIGOJ Občinska raziskovalna skupnost je diplomantom podelila nagrade Dejavnost Raziskovalne skupnosti sega tudi na področje usmerjanja diplomantov v raziskovalno delo, in sicer na ta način, da študent v obliki diplomske naloge strokovno obdela konkreten problem v določeni delovni organizaciji. Takšen pristop k rezreševanju nalog ima dvojno korist, in sicer neposreden prenos znanja iz fakultete v delovno organizacijo, razrešitev problema v delovni organizaciji in navajanje študenta na raziskovalno delo ter možnost, da se spozna z delovno organizacijo, še preden se v njej zaposli. Ne nazadnje je potrebno upoštevati tudi danost glede večje možnosti zadrževanja kadra v matični občini. Na podalgi idzpisa so kandidate prijavile delovne organizacije LKI Lesonit, PLAMA in Transport. Raziskovalna skupnost je obravnavala prijave ter podeliki 7 denarnih nagrad diplomantom iz vseh treh delovnih organizacij. Prejete nagrade niso samo priznanje za opravljeno diplomsko delo, ampak obenem poziv in vabilo mlajšim generacijam študentov, da se odločajo za diplomske naloge, ki pomenijo doprinos na razvojnem področju v naši občini. Vladimir ČELIGOJ PLesno. kemička industrija ILIRSKA BISTRICA Aktivnosti smučarskega akluba Snežnik so v polnem razmahu V soboto 11. februarja 1984, je potekalo v Trbižu tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal bratstva treh dežel, katerega so se udeležili Slovenci iz zamejstva, foroške in iz Slovenije, vsega okrog 12 klubov s 300 tekmovalci. Organizator tekme je bil Smučarski klub Devin, ŠD Mladina iz Trsta. Kulturno društvo Lepi vrh iz Žabnice, k uspelli prireditvi pa sta pomagala še Slov. planinsko društvo iz Trsta in SK Snežnik iz Ilirske Bistrice. Slednji so izvedli časomeril-stvo z novo elektronsko uro na daljši progi, kar potrjuje, da se sodelovanje SK Snežnika z zamejskimi Slovenci še bolj poglablja. Boljše uvrstitve naših tekmovalcev v posameznih kategorijah: Mala proga: Baby sprint ■ Baby sprint • ženske Velika proga: Miške: Miški: Medvedki: Cicibanke: Mladinke: Mladinci: z. m 2. Černetič Helena 3. Prime Matjaž 2. Šircelj Nija 3. Rozman Marjanca 2. Zadnik Valerij 2. Bevčič Alan 3. Božič Martina 2. Šajn Alenka 2. Batista Aleks Članice: 2. Kopriva Vlasta Amaterke: 1. Mikuletič Ivanka Veterani: 1. Prosen Dušan Prehodni pokal je ponovno osvojil SK Snežnik z največ doseženimi točkami. Drugo mesto je osvojila Sava Kranj, tretje pa SK Sežana. V šolskih zimskih počitnicah je Smučarski klub Snežnik tudi letos organiziral smučarski tečaj za predšolske in šolske otroke na Sviščakih. Tečaja seje udeležilo preko 170 otrok, od tega 16 predšolskih. Vodili so ga smučarski vaditelji in vodniki SK Snežnik. Tudi letošnji tečaj je popolnoma uspel, tako kot tečaji v prejšnjih letih, ki jih je klub začel organizirati že pred več kot desetimi leti. Težave so bile le zaradi dvakrat neplužene ceste, zaradi novo zapadlega snega zaradi česar je bil tečaj podaljšan še za en dan. Na koncu so se vsi tečajniki pomerili v veleslalomu in pokazali svoje pridobljeno znanje. Že ves ta mesec, pa se vrstijo smučarski tečaji za odrasle po delovnih organizacijah tako na Sviščakih in Mašunu pod vodstvom vaditeljev. Kazalo pa bi v bodoče organizirati tečaj za odrasle podobno kot za otroke z organiziranim prevozom, prehrano in vaditelji. Pri tem bi se morale povezati vse zainteresirane OZD in SK Snežnik. — Poleg zgoraj omenjenih aktivnosti potekajo že vso sezono tekmovanja in treningi za Notranjski pokal, o katerem bomo poročali kaj več po zaključku tekmovanj. Bistriški smučarji so se udeležili tekmovanja za pokal Kaliča ter osvojili drugo mesto. V mesecu marcu bo organizirano tudi občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Boža Rozman MAREC PROGRAM KINA SVOBODA ILIRSKA BISTRICA 28.3. 29.3. 30.3. 31.3. APRIL VABA TELESNA STRAST OČE ZA DOLOČEN ČAS RESNIČNE ZGODBE (8. 18.3 BANANA DŽO (ameriški) 21. 22.4. SAMA V NOČI (ameriški) 21.3. MEČ, KI PRINAŠA SMRT (ameriški) 25.4. ČLOVEK S ŠTIRIMI NOGAMI (jugoslovanski) 22.3. FRANCOSKE RAZGLEDNICE (ameriški) 26 4. IZGINULI (ameriški) 23.3. MEJA NA RIU GRANDE (ameriški) 27.4. VELIKA AVANTURA (ameriški) 24. in 25.3. ODRED ZMAJEV (hongkonški) 28.-29.4. ZMAJEVA IGRA SMRTI (hongkonški; Planinci so zborovali Zadnji petek v januarju so se bistriški planinci zbrali na red nem občnem zboru, pregledali opravljeno delo in si zadali nove naloge za bodoče. Predvsem jih čakajo zahtevne naloge pri zaključmih delih v Zavetišču na Velikem Snežniku, pa tudi pri dejavnosti s članstvom, zlasti tisoč mladimi, ki jih vključujejo v društvu. Z velikim navdušenjem in enoglasno so ob tej priliki sklenili, da se planinsko društvo poimenuje po Snežniku — gori, ki ji prav planinci posvečajo pretežni del svojih naporov. Starosta bistriških planincev tov. Drago Karolin je v imenu planinske zveze Slovenije podelil marljivim društvenim delavcem častne znake slovenske planinske organizacijo. Z najvišjim odličjem - zlatim častnim znakom PZS so bili nagrajeni Hinko Poročnik, Janko Muha in Emil Maraž. V.Č. Bridž v Ilirski Bistrici Najbolj priljubljena igra s kartami ima svoje jjrivržence tudi v našem mestu. Po zgledu nekaterih BRIDŽ klubov v Sloveniji smo leta 1969 ustanovili ta klub tudi v Ilirski Bistrici. Vse klube v Sloveniji povezuje Bridž zveza Slovenije, Republiške zveze pa se združujejo v Bridž zvezo Jugoslavije. Gre torej za panogo, ki jo lahko primerjamo z ostalimi športnimi panogami, še najbolj pa s šahom Nobena igra ne pozna tako zamotanih pravil kot BRIDŽ (angl. BRIDGE) Aompletna knjiga pravil, delo Elyja Culbertsona, najslavnejšega pionirja bridža, obsega skoraj 700 strani. Tudi sicer obstaja ogromno tuje in domače literature, ki po obsegu prekaša šahovsko. Prav zaradi tega je brid/ tako napeta in zanimiva igra. Težko je z nekaj stavki pojasniti bralcem zapletena pravila igre. Ime igre (angl. BRIDGE = MOST) izhaja iz partnerstva, ki je pri bridžu obvezen med dvema igralcema, ki si sedita nasproti in med seboj tvorita „most". Velikega pomena za uspeh v igri je torej uigranost med partnerjema, ki sta lahko zelo uspešna tako s točkovno „močnimi" kakor tudi ,,šibkimi" kartami. Z isto razdelitvijo kart namreč igrajo Na kratko - Te dni je v Ilirski - i strici pričela z delom poslovalnica delovne organizacije STEKLO Izola. Poslovalnica obratuje vsak dan od 8.-4. ure in ob sobotah od 8.-12. ure. Želimo, da bi trgovina uspešno poslovala v zadovoljstvo naših občanov, ki v minulem obdobju niso bili zadovoljni s ponudbo tovrstnih storitev. - V naši občini smo leta 1983 zabeležili 176 rojstev in 147 smrti, kar pomeni, da smo številnejši za 29 občanov. Poročali smo se tudi radi, saj je bilo sklenjenih 93 porok oziroma 6,5 porok na 1000 prebivalcev, kar je nekoliko' več kot je republiško povprečje, kjer je bilo sklenjenih 6,3 porok na 1000 prebivalcev. - V prihodnjem mesecu bo Cestno podjetje iz Kopra dokončno uredilo in saniralo lani začeto rekonstrukcijo ceste v Vojkovem drevoredu. Asfaltno prevleko bodo položili od železniških zapornic v Gubčevi ulici pa do Tovarne organskih kislin. Krajevna skupnost je izvajalcu del že plačala celotni znesek vrednosti del v višini 165 starih milijonov din. Finančna sredstva za izvedbo del so prispevale vse večje delovne organizacije v naši občini. igralci pri vseh mizah. Uspeh para ali ekipe se oceni šele na koncu turnirja po pregledu zapiskov posameznih iger na vseh mizah. Na velikih tekmovanjih je ocenjevanje prepuščeno iacunalnikom, medtem ko pri navadnih turnirjih to zapleteno delo opravijo posebej za to izurjeni sodniki. Klubi organizirajo prijateljske turnirje, najboljši pari ali celotne ekipe pa sodelujejo na območnih prvenstvih in republiških ter državnem prvenstvu. V evropskem merilu so zelo znani parski turnirji na Bledu, Portorožu, Puli, Radencih, Zagrebu in drugod. V Ilirski Bistrici organiziramo vsako leto memorialni turnir, posvečen prvemu predsedniku Bistriškega kluba Aleksandru Ličanu. Zadnji turnir je bil 15. januarja 1984. Med 19 pari je prvo mesto pripadlo paru KON-DUPOR (Reka), drugo mesto sta osvojila JERETIČ-PAVLIJA (Koper), tretje mesto pa sta zasedla domačina ŽMIDAR-ŠIČ-UJČIČ. Privržence te lepe igre in novince vabimo v naš klub. Javite se pri Telesno kulturni skupnosti v Ilirski Bistrici. IZDAL: Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica Glasilo izhaja občasno GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Popit Ivan UREDNIŠKI ODBOR: Franc Munih, Vojko Čeligoj, -Boža Rozman, Zmago Trebeč, Dimitrij Bonano FOTO: Fmil Maraž, Vojko Čeligoj, P. Nikolič OBLIKOVALEC: Edvard Seles NAKLADA: 1000 izvodov RAZMNOŽIL: Edvard Usenik, Kadilnikova 8, Ljubljana Glasilo je po 6. točki 1. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju Sekretariata za informacije SRS, št. 421 — 1/72, prosto plačila prometnega davka.