Deška mešč. šola v Ljubljani je nujno potrebna. (Dalje). 6. Deželni odbor ne prevzame plač. Deželni odbor glasom dopisa z dne 13. junija 1910 soglaša z ustanovitvijo IV. deške ljudske šole, odklanja pa zopet prošnjo za plače učiteljstva za meščansko šolo. 7. Brerae za raestno občino. S tem, da je deželni odbor odklonil plače učiteljstva, bo moral pa občinski svet sklepati, če ustanovi meščansko šolo tudi v slučaju, če bo morala mestna občina v smislu deželnega šolskega zakona z dne 19. decembra 1874. leta prevzeti aktivitetne prejemke učnega osobja. O sklepih občinskega sveta bo treba obvestiti c. kr. deželni šolski svet. Če bi dežela prevzela aktivitetne prejemke učiteljstva, kakor je storila za meščansko šolo v Postojni, bi za ustanovitev meščanske šole ne bilo ovire. V tem slučaju pa, ker deželni zbor odklanja vsako podporo, si pa naloži mestna občina z ustanovitvijo meščanske šole občutno breme. Nastane vprašanje, ali bi kazalo pod takimi okolščinami vseeno ustanoviti meščansko šolo in ali bi donašala meščanska šola z ozirom na stroške tudi primerne koristi ljubljanskim davkoplačevalcem. 8. Naloga, vrednost in važnost meščanskih šol. Poglejmo si, kakšno nalogo in vrednost imajo meščanske šole. Meščanske šole imajo v prvi vrsti nalogo, pripravljati učence za praktično življenje tako, da dobimo izobražene obrtnike, trgovce in umne gospodarje, ki so sposobni slediti napredku časa. Nekateri učenci pa hrepene še po večji izobrazbi, in ministrski razpis z dne 23. avgusta 1904, št. 26.005, daje absolventom meščanskih šol te-le ugodnosti: Na podstavi prebitega sprejemnega izpita smejo vstopiti v 4. razred realke, v učiteljišče, v višje trgovske šole in kadetnice. Dalje smejo absolventje meščanske šole brez sprejemnega izpita prestopiti v dvorazredno trgovsko šolo; v mornarsko (navtično) šolo; v strokovne šole na c. kr. tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju; v razne grafične zavode in višje strokovne tečaje na Dunaju; v državno obrtno šolo v Ljubljani, Gradcu na Dunaju in drugod; v vse strokovne šole; v kmetijske srednje šole; v višje šole za vinorejo in sadjerejo; v vse gospodarske šole; v učiteljski tečaj na godbenem konservatoriju na Dunaju itd. Absolventje meščanskih šol postanejo lahko poduradniki in celo uradniki pri železnicah, in v državnem zboru se zadnji čas deluje na to, da postanejo absolventje meščanskih šol celo lahko državni uradniki. Zaradi tega je državni poslanec dr. Rorošec pozivljal v državnem zboru kranjsko deželno vlado, da naj ustanovi čim več meščanskih šol na Kranjskem. Važnost in vrednost meščanskih šol | je pripoznal tudi državni poslanec Bufi- I yal, ki je v odseku za službeno pragma- i tiko državnih uradnikov predlagal. da naj se dovršeni 4. razred meščanskih šol šte- ' je kot enakovreden četrtemu razreda srednjih šol. Pri utemeljevanju tega predloga se je poudarjalo, da dovršeni 4. razred meščanskih šol podaje zaključeno in zaokroženo znanje, da je učni načrt meščanskih šol prav moderno zasnovan ter da se bodo s tem razbremenile srednje šole. Široki sloji Ijudstva ne morejo pošiljati otrok v srednje šole, pač pa jim bo meščanska šola odprla pot v praktične stanove. Zastopnik naučnega ministrstva, dvorni svetnik Huemer, se je tudi izjavil za nasvetovano izenačbo nižjih srednjih šol ter se je nato sprejel predlog Bufivalov. Ta sklep je največjega pomena za razvoj meščanskih šol sploh in osobito pa še za ustanavljanje četrtih razredov na meščanskih šolah. V koroškem deželnem zboru se je letos tudi razpravljalo o meščanskih šolah. Poslanec dr. Steinwender je poudarjal sicer, da meščanske šole ne dosezajo svojega namena, ker so prenapoljene z manj kvalificiranimi učenci; število učencev bi bilo treba omejiti, ker ni namen meščanskih šol, da bi imele prenapoljene razrede, ampak da dosežejo učenci programatični učni smoter meščanskih šol. Poslanec Pichler je z največjo vnemo zagovarjal meščanske šole ter poudarjal posebno njih potnen za roditelje v mestih in trgih ter je ugovarjal poslancu Steinwendru. da bi se reduciralo število učencev a!i še celo odpravilo paralelke. Tudi poslanca Metnitz in Eich se nista strinjala povsem z dr. Steimvendrom, ampak sta želela le nekaj izprememb glede učnega načrta. Poslanec dr. Steinhender opravičuje svoj predlog glede odprave pararelk v graški »Tagespost« z dne 3. marca t. 1. tako - le: »Was endlich die Haltung des Karntner Landtages zu den Biirgerschulen betrifft, so war bei dem Verlangen nach Beseitigung iiberfliissiger Pararellklassen weniger die Kostenfrage maBgebend als das Bestreben, die Biirgerschulen aui ein hoheres Niveau zu heben. Denn, wenn wie es die Schul- und Unterrichtsordnung verlangt. alle Kinder nach zuriickgelegter fiinfter Volksschulklasse in die Biirgerschule aufgenommen \verden miissen, so tritt eine Ueberiastung mit minder qualifizierten Elementen ein. die der Biirgerschule die Erfiillung ihrer Aufgabe, fiir die gewerblichen und Iandwirtschaitlichen Beruie eine bessere Vorbildung zu geben, ganz unmoglich machen. Alle Kinder mit 11 Jahren in Orten, wo es Biirgerschulen gibt, in diese hineinstopten, heiBt nichts anderes, als die Biirgerschule ruinieren; eine gesunde Entwicklung dieser Schulgattung kann doch nicht darin bestehen, daB sie moglichst viele Schiiler zahle, sondern, daft die Schiiler das programmatische Lehrziel der Biirgerschule erreichen.« Če ta ali ona meščanska šola ne doseza svoiega namena, je treba edinole prenarediti učni načrt ter ga prikrojiti krajevnim potrebam in razmeram primerno. Meščanske šole nimaio enotnega učnega načrta kakor ljudske šole, ampak ima skoraj vsaka meščanska šola poseben učni načrt, ki se ozira na praktične potrebe dotičnega kraja. ki je zanj ustanovljena meščanska šola. Zaradi tega imamo meščanske šole s kmetiškim, trgovskim in obrtnim značajem. Meščanska šo!a v Krškera ima kmetiški, ona v Postojni pa trgovski značaj. Za Ljubljano bi bila bržkone najbolj praktična meščanska šola z obrtnim značajem. (Dalje.)