Zdrav Var 2008; 47: 53-59
53
VPLIV POPOLNE GIBALNE NEDEJAVNOSTI NA DU[EVNO ZDRAVJE IN PO^UTJE ZDRAVIH MLADIH PREISKOVANCEV
EFFECTS OF COMPLETE PHYSICAL INACTIVITY ON PSYCHICAL HEALTH AND WELL-BEING IN HEALTHY YOUNG SUBJECTS
Petra Dolenc1, Matej Tu{ak2, Tja{a Dimec2, Rado Pi{ot1 Prispelo: 30. 1. 2008 – Sprejeto: 7. 4. 2008
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 796.01:616.89
Izvle~ek
Namen: Ugotavljali smo vpliv dolgotrajne gibalne nedejavnosti na stopnjo anksioznosti, uravnavanje in nadzor
~ustev ter na sposobnost koncentracije preiskovancev.
Metode: Najpogostej{a metoda za spremljanje u~inkov popolne gibalne nedejavnosti na ~lovekov organizem je
simuliranje brezte‘nostnega stanja t. i. bed rest (BR) model, ki predpostavlja dalj{e obdobje le‘anja v vodoravnem
polo‘aju. V {tudijo smo vklju~ili 10 zdravih mo{kih med 20. in 25. letom, ki so 35 dni mirovali v strogem vodoravnem
polo‘aju, ki je zrcalilo popolno gibalno nedejavnost. Preiskovanci so izpolnili Lestvico za merjenje anksioznosti,
Lestvico regulacije in kontrole emocij ter Test koncentracije in dose‘ka teden dni pred za~etkom eksperimenta in ob
njegovem zaklju~ku.
Rezultati: Po dalj{em obdobju gibalne imobiliziranosti ni pri{lo do pomembnih sprememb v stopnji anksioznosti,
uravnavanju in nadzoru ~ustev ter koncentraciji preiskovancev, izra‘eni v koli~ini dose‘ka, medtem ko se je
koncentracija, izra‘ena v kakovosti dose‘ka, po eksperimentu celo izbolj{ala (p=0,020).
Zaklju~ek: Rezultati raziskave ne ka‘ejo {kodljivih u~inkov dalj{e gibalne imobiliziranosti na psiholo{ki status
izbrane skupine preiskovancev. V prispevku posku{amo navesti morebitne razloge za dobljene izsledke in jih
primerjati z rezultati drugih podobnih {tudij. Izsledki imajo uporabno vrednost na zdravstvenem in {por tnem podro~ju.
Klju~ne besede: gibalna dejavnost, popolna gibalna nedejavnost, du{evno zdravje
Original scientific article UDC 796.01:616.89
Abstract
Objective: The aim of the study was to examine the effects of prolonged physical inactivity on the subject’s level of anxiety, emotional regulation and control, and concentration ability.
Methods: Horizontal bed rest (BR) is a well-accepted method to simulate an acute stage of human adaptation to the microgravity in space flights, and also an important model to study consequences of physical inactivity and sedentarism on human body. The subjects participating in the study were ten healthy male volunteers, aged between 20 and 25, who were exposed to a 35-day horizontal BR in strict hospital environment. The par ticipants were asked to complete psychometrical inventories - the State Anxiety Inventory, the Emotional Regulation and Control Scale and the Test of Concentration and Achievement – prior to, during and after the BR experiment. Results: After the period of physical immobility no significant decrease in the examined psychological variables was established. The level of anxiety, emotional regulation and control, and concentration ability, expressed as the quantity of achievement, remained relatively stable during the experiment, whereas concentration expressed as the quality of achievement even improved after the experiment (p=0.020).
1Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper, In{titut za kineziolo{ke raziskave, Garibaldijeva 1, 6000 Koper 2Univerza v Ljubljani, Fakulteta za {port, Gortanova 22, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: petra.dolenc@pef.upr.si
54
Zdrav Var 2008; 47
Conclusion: Research results showed no adverse effects of prolonged physical immobility on the psychological state of the selected group of subjects. We tried to identify possible reasons for the established findings, and to compare them with the results of similar previous studies. The findings are applicable to the health and sport areas.
Key words: physical activity, physical inactivity, psychical health
1 Uvod
1.1  Gibalna dejavnost za zdravje
Rezultati razli~nih {tudij opozarjajo, da sta nezadostna gibalna dejavnost in sede~i ‘ivljenjski slog vedenjska dejavnika tveganja, ki ju tesno povezujemo z razli~nimi motnjami in kroni~nimi boleznimi, kot so arterioskleroza, zvi{an krvni tlak, mo‘ganska kap, od inzulina neodvisna sladkorna bolezen, osteoporoza (1). ^ezmerna telesna te‘a, debelost in presnovne motnje kot posledica nedejavnosti in neustreznih prehranskih navad predstavljajo danes pere~ problem, ki v Zdru‘enih dr‘avah Amerike dosega ‘e epidemi~no raven (2). [tevilne raziskave so potrdile zvezo med telesno nedejavnostjo in koronarno boleznijo, ki je v industrijsko razvitem svetu poglavitni vzrok umrljivosti (3, 4). Po drugi strani pa ima zadostna gibalna dejavnost pozitivne u~inke na ~love{ki organizem v celoti ter omogo~a vzdr‘evanje psihofizi~nih in funkcionalnih sposobnosti telesa (5-7).
1.2  Psiholo{ki u~inki gibalne aktivnosti
Poleg {kodljivih u~inkov na fizi~no zdravje in imunski sistem nezadostna dejavnost vpliva tudi na posameznikovo du{evno zdravje in po~utje (8-11). Zato je v zadnjem ~asu mo~ zaslediti pove~an raziskovalni interes v smeri razjasnjevanja odnosa med gibalno dejavnostjo in nekaterimi kazalci du{evnega zdravja ter psiholo{ke prilagojenosti. Razli~ne sodobne {tudije potrjujejo, da igrata telesna pripravljenost in gibalna/ {portna dejavnost pomembno vlogo pri vzdr‘evanju in krepitvi du{evnega zdravja: prispevata k zmanj{anju anksioznih (12, 13) in depresivnih simptomov (14, 15), pove~anju odpornosti na stres (16, 17) ter h krepitvi posameznikove telesne samopodobe in samovrednotenja (18, 19). Poleg tega lahko v novej{ih epidemiolo{kih {tudijah zasledimo podatke, ki potrjujejo koristne u~inke redne telesne dejavnosti na kognitivne funkcije (20-22).
1.3  Raziskovanje popolne gibalne nedejavnosti na psiholo{ko stanje zdravih posameznikov
Raziskav, ki bi ugotavljale u~inke popolne gibalne nedejavnosti na psihi~no stanje in po~utje posameznikov, skoraj ne zasledimo. Popolno in
dolgotrajno gibalno nedejavnost je v vsakodnevnem ‘ivljenju te‘ko izzvati in spremljati. Primeri eksperimentalnih situacij, kjer tak{no stanje lahko vzpostavimo, so tako imenovane bed rest (BR) raziskave, ki predstavljajo pomemben model simulacije brezte‘nostnega stanja na Zemlji. [tevilne raziskave so namre~ dokazale, da so fiziolo{ke in psiholo{ke spremembe po dalj{em mirovanju v le‘e~em polo‘aju zelo podobne spremembam, ki jih opazimo pri astronavtih po povratku iz vesolja. Weiss in sodelavci (23) poudarjajo, da prilagajanje novim okoli{~inam (kot je izpostavljenost stanju brezte‘nosti ali simulacija le-tega) predstavlja pomemben vir stresa, ki se lahko odra‘a v psiholo{kih in vedenjskih zna~ilnostih, kot so anksioznost in nekatere spremembe razpolo‘enja.
DeRoshia in Greenleaf (24) sta prou~evala kognitivne funkcije in razpolo‘enje med 30-dnevnim mirovanjem v le‘e~em polo‘aju pri osemnajstih zdravih mo{kih. Udele‘enci so izpolnili psiholo{ke teste in vpra{alnike (deset kognitivnih testov, osem lestvic, ki so se nana{ale na razpolo‘enje in dve na spanje) pred za~etkom mirovanja, med fazo popolne nedejavnosti in po obdobju mirovanja v postelji. ^eprav je bilo opaziti trend blagega upada v vrednostih merjenih parametrov v ~asu eksperimenta, se dose‘ki in razpolo‘enje udele‘encev niso statisti~no pomembno poslab{ali po dolgotrajni gibalni imobiliziranosti. Shehab in sodelavci (25) so ugotavljali vpliv 17-dnevnega popolnega mirovanja v le‘e~em polo‘aju na kognitivne dose‘ke pri osmih mo{kih prostovoljcih s pomo~jo testne baterije PAWS (The Nasa Performance Assessment Workstation), ki so jo prvotno razvili za namene ugotavljanja mentalnih funkcij med vesoljskimi poleti. Baterija testov vklju~uje preverjanje usmerjene in deljene pozornosti, prostorske predstavljivosti, matemati~nih in spominskih zmo‘nosti ter sposobnosti vizualno-motori~ne koordinacije. Rezultati niso pokazali statisti~no pomembnih razlik v dose‘kih v primerjavi z obdobjem pred in po BR.
Ishizaki in sodelavci (26) so posku{ali oceniti u~inek telesne nedejavnosti na du{evno zdravje devetih mladih oseb ({est mo{kih in treh ‘ensk) pred, med in po 20-dnevnem mirovanju v le‘e~em polo‘aju. Udele‘enci so v razli~nih ~asovnih presledkih
Dolenc P. , Tu{ak M., Dimec T., Pi{ot R. Vpliv popolne gibalne nedejavnosti na du{evno zdravje in po~utje zdravih mladih ...                   55
izpolnjevali samoocenjevalno lestvico depresivnosti (Self-rating Depression Scale - SDS) in vpra{alnika za odkrivanje nevroti~nih simptomov (Cornell medical index in General Health Questionnaire - GHQ). Na osnovi rezultatov vpra{alnika GHQ je bila razvidna te‘nja razvoja depresivnih in nevroti~nih znakov zaradi dalj{ega obdobja popolne gibalne nedejavnosti. Ta te‘nja je okoli dva meseca po zaklju~eni BR {tudiji izginila.
Skupina japonskih raziskovalcev je v prej{njem odstavku omenjeno {tudijo pozneje ponovila in pri{la do podobnih sklepov (27, 28). V {tudijo je bilo tokrat vklju~enih deset mladih udele‘encev (pet mo{kih in pet ‘ensk v starostnem razponu od 19 do 24 let), ki so izpolnjevali ‘e omenjene samoocenjevalne lestvice. Tudi pri njih se je kazal trend razvoja depresivnih in nevroti~nih simptomov med 20-dnevnim mirovanjem v vodoravnem polo‘aju.
V  sodobnej{i raziskavi so Ishizaki in sodelavci (29) prou~evali spremembe v razpolo‘enju, stopnji depresivnosti in nevroti~nosti med 20-dnevnim mirovanjem v le‘e~em polo‘aju na vzorcu devetih zdravih mo{kih (v starostnem razponu med 18. in 28. letom). Avtorji poro~ajo o povi{anih vrednostih depresivnega in nevroti~nega do‘ivljanja po zaklju~eni {tudiji. Prav tako ugotavljajo poslab{anje nekaterih razpolo‘enjskih stanj – “vitalnost/energija” in “zmedenost” med obdobjem dalj{e nedejavnosti, medtem ko so drugi vidiki razpolo‘enja: “napetost-anksioznost”, “depresivnost-potr tost”, “jeza-sovra‘nost” in “utrujenost” ostali relativno stabilni v ~asu trajanja eksperimenta.
Na osnovi ovrednotenja razpolo‘ljivih prispevkov lahko sklenemo, da skrajna telesna nedejavnost kot posledica simulacije brezte‘nostnega stanja lahko prispeva k poslab{anju du{evnega zdravja in po~utja preiskovancev.
Da bi ovrednotili vpliv dolgotrajne gibalne nedejavnosti na du{evno zdravje in po~utje ljudi, smo si zastavili za cilj oceniti vpliv 35-dnevnega mirovanja zdravih mladih preiskovancev v le‘e~em polo‘aju na njihovo stopnjo anksioznosti, uravnavanje in nadzor ~ustev ter na sposobnost koncentracije.
2 Metode
2.1 Preiskovanci in eksperimentalni protokol
V {tudijo smo vklju~ili 10 zdravih mo{kih, starih od 20 do 25 let (povpre~na starost preiskovancev je bila 22,3 s standardnim odklonom 1,7). Podrobno smo jih seznanili z namenom in s potekom raziskave. S
preiskovanci smo opravili poglobljen razgovor in pridobili podatke o njihovem telesnem in psihosocialnem statusu, sledil je temeljit zdravni{ki pregled, s katerim je bila izklju~ena prisotnost ‘iv~no-mi{i~nih in sr~no-‘ilnih obolenj. Izbrani prostovoljci so podali pisno soglasje k sodelovanju v raziskavi. 35-dnevno le‘anje je bilo izvedeno v strogem vodoravnem polo‘aju, ki je odra‘alo popolno telesno nedejavnost. Preiskovanci so vse dnevne dejavnosti izvajali v le‘e~em polo‘aju. Fizi~na dejavnost je bila strogo prepovedana v celotnem obdobju eksperimenta. Preiskovanci so bili pod stalnim nadzorom videokamer ter imeli 24-urno zdravstveno oskrbo. Trikrat tedensko so bili dele‘ni fizioterapije, ki je obsegala pasivno razgibavanje sklepov in rahlo masa‘o vratu in hrbta. V tem ~asu so preiskovanci lahko gledali televizijo, poslu{ali glasbo, uporabljali ra~unalnik z internetom, brali ter sprejemali obiske. Podatke smo pridobili julija in avgusta 2006 v Ortopedski bolni{nici Valdoltra. Psiholo{ke vpra{alnike so udele‘enci izpolnjevali v dopoldanskem ~asu teden dni pred za~etkom eksperimenta in ponovno po {tirih tednih mirovanja v le‘e~em polo‘aju.
2.2 Psiholo{ki pripomo~ki
-   Lestvica za merjenje anksioznosti - STAI (30): za namene raziskave smo vklju~ili tisti del lestvice, ki se nana{a na anksioznost kot stanje in omogo~a ugotoviti trenutno emocionalno stanje posameznika. Vsebuje 20 postavk, na katere udele‘enci odgovarjajo na 4-stopenjski ocenjevalni lestvici. Mo‘en razpon rezultatov je od 20 do 80, pri ~emer veliko {tevilo to~k pomeni visoko izra‘eno stanje anksioznosti in obratno. Lestvica ima ugodne merske zna~ilnosti in se pogosto uporablja v raziskovalne namene.
-   Lestvica regulacije in kontrole emocij (31) vsebuje 20 trditev, ki se nana{ajo na oceno u~inka posameznikovih ~ustev in razpolo‘enja na mi{ljenje, spomin in vedenje kot tudi na sposobnost kontrole ~ustev. Udele‘enci ozna~ijo odgovor, ki jih najbolj{e opisuje (1- zame sploh ne velja, 5 - zame povsem velja). Mo‘en razpon rezultatov je od 20 do 100, pri ~emer ve~je {tevilo to~k ka‘e na bolj{o ~ustveno uravnavanje in nadzor. Lestvica izkazuje ugodno notranjo zanesljivost; v razli~nih vzorcih se Cronbach alfa koeficient (a) giblje med 0,76 in 0,81.
-   Test koncentracije in dose‘ka (32) je hitrostni test, namenjen merjenju sposobnosti koncentracije in ugotavljanju du{evne sposobnosti za dose‘ke, in
56
Zdrav Var 2008; 47
pa smo ugotavljali s korelacijsko metodo (Pearsonov koeficient korelacije).
3 Rezultati
V Tabeli 1 so prikazane aritmeti~ne sredine in standardni odkloni rezultatov anksioznosti, uravnavanja in nadzorovanja ~ustev ter koncentracije za udele‘ence pred in po BR obdobju.
Rezultati t-testa ka‘ejo, da se stopnja anksioznosti, uravnavanje in nadzor ~ustev ter, koncentracija, izra‘ena v koli~ini dose‘ka, niso statisti~no pomembno spremenile po obdobju BR. Koncentracija, izra‘ena v kakovosti dose‘ka, pa se je statisti~no pomembno izbolj{ala (p=0,020) po eksperimentu v primerjavi z obdobjem pred eksperimentom.
Na podlagi izra~unanih korelacij med prou~evanimi spremenljivkami ugotavljamo pomembno pozitivno povezanost med stopnjo anksioznosti in {tevilom napak na testu koncentracije tako v obdobju pred BR (r=0,56; p=0,015) kot tudi po obdobju BR (r=0,55; p=0,022).
Tabela 1. Razlike v stanju anksioznosti, uravnavanju in nadzorovanju ~ustev in koncentraciji preiskovancev
pred in po dalj{em mirovanju v le‘e~em polo‘aju (BR). Table 1.   Differences in anxiety, concentration and emotional regulation and control before and after bed
rest (BR).
	pred BR/ before BR M(SD)	poBR/ after BR M(SD)	razlika M / difference M	t(df=9)	P
Stanje anksioznosti/ State anxiety	28,22 (2,69)	27,72 (5,90)	0,50	0,352	0,729
Uravnavanje in nadzorovanje čustev / Emotional regulation and control	45,22 (6,98)	46,61 (7,82)	-1,39	-0,993	0,334
Koncentracija-količina dosežka / Concentration-quantitiy of achievement	93,22(35,61)	95,88 (33,14)	-2,66	0,319	0,754
Koncentracija-kakovost dosežka / Concentration-quality of achievement	10,39(4,64)	7,18(3,39)	3,21	3,756	0,020*
Legenda: M - aritmeti~na sredina; SD – standardni odklon; t - vrednost na osnovi izra~una t-testa za ugotavljanje razlik med aritmeti~nimi sredinami pri odvisnih vzorcih; p - stopnja pomembnosti razlik: * - p<0,05
daje podatke o krivulji u~enja, utrujenosti in motivaciji. Temelji na konceptu koordinacije, ki je pogojena s koncentracijo. Udele‘enci re{ujejo test, ki vsebuje 250 ra~unskih nalog z izena~eno te‘avnostjo. V vsaki nalogi sta dve preprosti nalogi se{tevanja in od{tevanja, ~as re{evanja pa je omejen na 30 minut. Navodilo zahteva, da spodnji znesek od zgornjega od{tejemo, ~e je zgornji znesek ve~ji oz. spodnji znesek pri{tejemo zgornjemu, ~e je zgornji znesek manj{i od spodnjega. Dose‘ek na testu se ocenjuje glede na {tevilo izra~unanih nalog (koli~ina) in glede na pravilnost oz. {tevilo napak (kakovost), oba pa sta izraz sposobnosti koncentracije.
2.3 Statisti~ne metode
Podatke smo obdelali s statisti~nim paketom SPSS 14.0. for Windows. Razlike v prou~evanih psiholo{kih parametrih (stanje anksioznosti, uravnavanje in nadzor ~ustev, koncentracija – koli~ina dose‘ka, koncentracija – kakovost dose‘ka) pred in po eksperimentu BR smo izra~unali s pomo~jo t-testa za odvisne vzorce. Povezanost med stopnjo anksioznosti in {tevilom napak na testu koncentracije
Dolenc P. , Tu{ak M., Dimec T., Pi{ot R. Vpliv popolne gibalne nedejavnosti na du{evno zdravje in po~utje zdravih mladih ...                   57
4 Razpravljanje
Udele‘enci so ob prvem merjenju izkazovali v povpre~ju zelo nizko stopnjo anksioznosti in podpovpre~ne vrednosti na lestvici uravnavanja in nadzorovanja ~ustev, kar ka‘e na ustrezno selekcijo kandidatov. Rezultati so namre~ pokazali, da negativna ~ustvena stanja ne ovirajo mi{ljenja in ravnanja preiskovancev, poleg tega izra‘ajo ob~utek nadzora nad lastnim ~ustvenim stanjem. Po 4-tedenskem obdobju mirovanja v le‘e~em polo‘aju ni pri{lo do statisti~no pomembnih sprememb v stanju anksioznosti. Samo pri enem udele‘encu se je stopnja anksioznosti vidno pove~ala, pri ostalih pa je ostala nespremenjena ali se je celo nekoliko zmanj{ala. Na lestvici uravnavanja in nadzorovanja ~ustev se je pri enem od preiskovancev pokazala vidnej{a razlika med prvim in drugim merjenjem, vendar so vrednosti ostale pod povpre~jem. Njihovo ~ustveno stanje se tako ni pomembno spremenilo po koncu eksperimenta.
Sposobnost koncentracije preiskovancev, izra‘ena v koli~ini dose‘ka (celotno {tevilo re{enih nalog), se ni pomembno spremenila po dalj{em mirovanju v le‘e~em stanju. Nasprotno pa je bila koncentracija, izra‘ena v kakovosti dose‘ka ({tevilo napak), po obdobju 4-tedenskega le‘anja statisti~no razli~na v primerjavi z obdobjem pred le‘anjem. Rezultati tu namre~ ka‘ejo na izbolj{anje sposobnosti koncentracije udele‘encev. Z vidika kakovosti pozornosti je eksperimentalna situacija na preiskovance vplivala precej pozitivno. Dobljene rezultate lahko posku{amo razlo‘iti s tem, da so bili posamezniki v ~asu popolnega mirovanja dele‘ni veliko manj{ega {tevila dra‘ljajev v primerjavi z mno‘ico obi~ajno prisotnih v vsakdanjem ‘ivljenju. Njihovo zmanj{anje je tako pripomoglo k manj stresnemu do‘ivljanju in olaj{alo osredoto~enost na dolo~eno nalogo. To pa se je odra‘alo kot izbolj{anje koncentracije v smislu kakovosti dose‘ka. Mo‘no je tudi, da so udele‘enci zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti svojo energijo u~inkovito prenesli v umsko dejavnost (branje, pisanje, delo z ra~unalnikom), kar je posledi~no izbolj{alo sposobnost koncentracije. Dobljeni rezultati se sicer delno prekrivajo z izsledki ‘e opravljenih raziskav na tem podro~ju, ki ne ugotavljajo statisti~no pomembnih razlik v dose‘kih (med temi tudi koncentracije) v primerjavi z obdobjem pred in po BR (24, 25), vendar niso v skladu z ve~ino izsledkov, ki poro~ajo o povi{anih vrednostih depresivnega in nevroti~nega do‘ivljanja ter poslab{anju nekaterih razpolo‘enjskih stanj po
obdobju mirovanja v le‘e~em polo‘aju (26, 27, 29). Opozoriti velja, da je neskladje predstavljenih izsledkov vsaj delno lahko pogojeno z neenotno metodologijo raziskav (npr. vzorec udele‘encev, uporabljeni psiholo{ki pripomo~ki, trajanje in oblika eksperimenta BR). Zato se zdi v prihodnje smiselno raziskovalno metodo v ~im ve~ji meri pribli‘ati drugim tovrstnim {tudijam in s tem dose~i ve~jo primerljivost rezultatov.
Raziskave, v katerih poro~ajo o poslab{anju psihi~nega stanja in po~utja udele‘encev po dalj{em obdobju mirovanja v le‘e~em polo‘aju, so bile izvedene v zelo strogih eksperimentalnih pogojih, kjer so raziskovalci poleg pogojev simulirane brezte‘nosti (to je telesne imobiliziranosti in omejenosti) posku{ali ustvariti okoli{~ine skrajne socialne izoliranosti in osamitve, podobne tistim, ki so jih dele‘ni astronavti v svojih odpravah. Prav te okoli{~ine pa pomembno prispevajo k porastu psiholo{kega stresa. Okoli{~ine na{e raziskave so se precej razlikovale od opisanih eksperimentalnih pogojev. Preiskovanci so bili v stalnem stiku z zdravstvenim osebjem in raziskovalnimi skupinami, ki so tudi med obdobjem mirovanja izvajale razli~ne fiziolo{ke meritve. Preiskovancem so bili omogo~eni stiki s svojci in prijatelji ter obiski. Prav tako so lahko uporabljali ra~unalnik z internetom, brali, gledali televizijo in poslu{ali glasbo. Te »varovalne« okoli{~ine so verjetno precej vplivale na to, da se med eksperimentom psihi~ni status preiskovancev ni poslab{al. Na{i rezultati torej ka‘ejo na to, da predstavljajo ugodne bivanjske razmere in mo‘nost socialne interakcije v ~asu popolne telesne nedejavnosti nekak{no varovalo pred poslab{anjem psihi~nega statusa ubla‘ijo negativne u~inke, ki jih povzro~a dalj{a gibalna nedejavnost.
^e bi ‘eleli prenesti dobljene rezultate na populacijo ljudi s kroni~nimi boleznimi in tiste po operativnih posegih, ki zahtevajo dolgotrajno okrevanje, je potrebno upo{tevati, da so se v na{em primeru preiskovanci ves ~as le‘anja zavedali, da bodo po kon~anem eksperimentu lahko spet za‘iveli dejavno kot prej. Ta zavest jih je spremljala ves ~as eksperimenta, zaradi ~esar je bil vpliv okolja na preiskovance manj obremenilen. Pri kroni~no bolnih in pri bolnikih po operativnih posegih, ki zahtevajo dolgotrajno okrevanje, pa je situacija nekoliko druga~na, saj se zavedajo, da jih v prihodnosti ~aka precej druga~no in predvsem manj dejavno ‘ivljenje, kar lahko negativno vpliva na njihovo psihi~no stanje. Ena mo‘nih razlag sorazmerno nespremenjenega psihi~nega statusa med dolgotrajno gibalno imobiliziranostjo je lahko tudi ta, da so se preiskovanci
58
Zdrav Var 2008; 47
za svojo za~asno popolno telesno nedejavnost odlo~ili povsem prostovoljno, medtem ko so ljudje, ki zbolijo oz. se po{kodujejo, v to stanje prisiljeni. Ravno to dejstvo pa lahko {tejemo za pomemben dejavnik, ki vpliva na dobljene rezultate.
Na podlagi izra~unanih korelacij med prou~evanimi spremenljivkami ugotavljamo pomembno pozitivno povezanost med stopnjo anksioznosti in {tevilom napak na testu koncentracije in dose‘ka. Tisti preiskovanci, ki so imeli zelo nizke vrednosti v stanju anksioznosti, so naredili tudi najmanj napak na testu koncentracije, tisti z nekoliko vi{jimi vrednostmi v stanju anksioznosti (~eprav pod povpre~jem), pa so naredili na testu tudi ve~ napak. S tem se pridru‘ujemo {tevilnim ugotovitvam, ki poudarjajo povezavo med anksioznostjo ter z njo povezanimi manifestacijami na fiziolo{ki, do‘ivljajski in vedenjski tavni in kakovostjo dose‘ka. Podoben odnos je bil pri nas ‘e ve~krat dokazan, zlasti pri selekcionirani populaciji - vrhunskih {portnikih (33). Raziskava ima morda manj{o metodolo{ko omejitev. V statisti~ni analizi smo namre~ v vseh primerih uporabili parametri~ne statisti~ne metode, ~eprav porazdelitev vrednosti pri spremenljivki koncentracija – kakovost dose‘ka ni popolnoma normalna, vendar pa smo odstopanje ocenili kot manj pomembno.
5 Zaklju~ek
Na osnovi raziskovalnih izsledkov lahko sklenemo, da ni pri{lo do poslab{anja du{evnega stanja in po~utja preiskovancev po dolgotrajni simulaciji brezte‘nosti. Rezultati govorijo o pomenu socialnih interakcij in spodbudnih bivanjskih razmer v skrajnih okoli{~inah, kot je gibalna imobiliziranost.
Prou~evanje psiholo{kih vidikov znotraj BR raziskav bi imelo veliko uporabno vrednost tako na zdravstvenem kot na {portnem podro~ju. Izsledke bi uporabili za namene raziskovanja vpliva gibalne nedejavnosti (na primer po operativnih posegih, ki zahtevajo dolgotrajno okrevanje; v primerih kroni~nih bolezni in zdravstvenih indikacij, ki predvidevajo telesno nedejavnost oz. le‘anje; pri ‘ivljenjskem slogu, pri katerem prevladuje ekstremna gibalna nedejavnost) na du{evno zdravje ljudi ter predvideli uporabo ustreznih psiholo{kih ukrepov za zmanj{anje psiholo{kega stresa in pove~anja kakovosti ‘ivljenja v pogojih dolgotrajne gibalne imobiliziranosti.
U~inke psiholo{ko-sociolo{kih dejavnikov v pogojih ekstremne gibalne omejenosti in izolacije je v prihodnje smiselno {e globlje raziskati. Poleg spremljanja psiholo{kega stanja preiskovancev je potrebno vklju~iti
tudi oceno socialnih in okoljskih vplivov na posameznikovo do‘ivljanje in spoprijemanje s tovrstnimi situacijami (medosebna interakcija, do‘ivljanje osamljenosti in omejene mobilnosti, ob~utja monotonije, dolgo~asja ter koncepte psiholo{kega blagostanja in na~ine soo~anja s stresom).
Zahvala
[tudija je del {iroko zasnovanega raziskovalnega projekta »Bed rest Valdoltra 2006 - Vpliv simulirane brezte‘nosti na ~lovekov organizem«, ki je potekal pod vodstvom In{tituta za kineziolo{ke raziskave, Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a Univerze na Primorskem, v sodelovanju z In{titutom Jo‘ef Stefan, Ljubljana in Karolinska Institutet, Stockholm. Zahvaljujemo se preiskovancem za sodelovanje v raziskavi ter vodstvu in osebju Ortopedske bolni{nice Valdoltra, ki je omogo~ila izvedbo tako obse‘nega projekta.
Literatura
1.   Agita mundo - gibanje za zdravje. Zdrav Var 2002; 41 (Suppl. 39): 77-85.
2.   Keim NL, Blanton CA, Kretsch MJ. America’s obesity epidemic: measuring physical activity to promote an active lifestyle. J Am Diet Assoc 2004; 104: 1398-409.
3.   Fras Z. Telesna dejavnost - varovalni dejavnik za zdravje srca in o‘ilja. Zdrav Var 2002; 41: 20-6.
4.   Blinc A, Bresjanac, M. Telesna dejavnost in zdravje. Zdrav Vestn 2005; 74: 771-7.
5.   Pate RR, Pratt M, Blair SN. Physical activity and public health: a recommendation from the Centers for disease Control and Prevention and the American College of Sports Medicine. JAMA 1995; 273: 402-7.
6.   Pi{ot R. Vloga in pomen gibalne/{portne aktivnosti v {olskem obdobju. Zdrava {ola 2004; 1: 24-7.
7.   Hayden J, Tulder M, Malmivaara A, Koes B. Exercise therapy for treatment of non-specific low back pain. Cochrane Database Syst Rev 2005 (3): CD000335.
8.   Fox KR. The influence of physical activity on mental well-being. Public Health Nutr 1999; 2: 411-8.
9.   Biddle SJH, Fox KR, Boutcher SH. Physical Activity and Psychological Well-Being. London: Routledge, 2000.
10. Hassmen P, Koivula N, Uutela A. Physical exercise and psychological well-being: a population study in Finland. Prev Med 2000; 30: 17-25.
11. Salmon P. Effects of physical exercise on anxiety, depression and sensitivity to stress: a unifying theory. Clin Psychol Rev 2001; 21: 33-61.
12. Arent SM, Landers DM, Matt KS, Etnier JL. Dose-response and mechanistic issues in the resistance training and affect relationship. J Sport Exerc Psychol 2005; 27: 92-110.
13. Landers DM, Arent SM. Physical activity and mental health. The Handbook of Sport Psychology. Hoboken: Wiley, John and Sons, 2007.
Dolenc P. , Tu{ak M., Dimec T., Pi{ot R. Vpliv popolne gibalne nedejavnosti na du{evno zdravje in po~utje zdravih mladih ...                   59
14. Dunn AL, Trivedi MH, O’Neal HA. Physical activity dose-response effects on outcomes of depression and anxiety. Med Sci Sports Exerc 2001, 33: 587-97.
15. Dunn AL, Trivedi MH, Kampert JB, Clark CG, Chambliss HO. Exercise treatment for depression: Efficacy and dose response. Am J Prev Med 2005; 28: 1-8.
16. Taylor AH. Physical activity, anxiety, and stress. In: Biddle SJH, Fox KR, Boutcher SH, editors. Physical activity and psychological well-being. London: Routledge, 2000: 10-46.
17. Alderman BL, Rogers TJ, Johnson TA, Landers DM. A meta-analysis of exercise and stress reactivity. Med Sci Sport Exerc 2003; 35: Supplement abstract 130.
18. Fox KR.The effects of exercise on self-perceptions and self-esteem. In: Biddle SJH, Fox KR, Boutcher SH, editors. Physical activity and psychological well-being. London: Routledge, 2000: 88-117.
19. Ekeland E, Heian F, Hagen KB, Abbott J, Nordheim L. Exercise to improve self-esteem in children and young people. Cochrane Database of Syst Rev 2004 (1): CD003683.
20. Antunes HKM, Santos RF, Cassilhas R, Santos RVT, Bueno OFA, de Mello MT. Reviewing on physical exercise and the cognitive function. Rev Bras Med Esporte 2006; 12: 97-103.
21. Etnier JL, Nowell, PM, Landers, Daniel M, Sibley BA. A mega-regression to examine the relationship between aerobic fitness and cognitive performance. Brain Res Rev 2006; 52: 119-30.
22. Hillman CH, Motl RW, Pontifex MB, Posthuma D, Stubbe JH, Boomsma, DI et al. Physical activity and cognitive function in a cross-section of younger and older community-dwelling individuals. Health Psychol 2006; 25: 678-87.
23. Weiss K, Nicolas M, Charras K. Psychological investigations of adaptation and well-being during a long-term bed rest,
2005. Pridobljeno 1. 12. 2007 s spletne strani: http://www.spaceflight.esa.inteeaindex.cfm?act=advancedsearch. record&id= 1073.
24. DeRoshia CW, Greenleaf JE. Performance and mood state parameters during 30-day 6 degrees head-down bed rest with exercise training. Aviat Space Environ Med 1993; 64: 522-27.
25. Shehab RL, Schlegel RE, Schiflett SG, Eddy DR. The NASA Performance Assessment Workstation: cognitive performance during head-down bed rest. Acta Astronaut 1998; 43: 223-33.
26. Ishizaki Y, Fukuoka H, Katsura T, Nishimura Y, Kiriyama M, Higurashi M et al. Psychological effects of bed rest in young healthy subjects. Acta Physiol Scand Suppl 1994; 616: 83-7.
27. Ishizaki Y, Fukuoka H, Ishizaki T, Katsura T, Nishimura Y, Haruna M et al. Psychological stress induced by 20 days bed rest. J Gravit Physiol 1997; 4: 95-8.
28. Ishizaki Y, Fukuoka H, Ishizaki T, Katsura T, Kim CS, Maegawa
Y et al. Evaluation of psychological effects due to bed rest. J Gravit Physiol 2000; 7: 183-4.
29. Ishizaki Y, Ishizaki T, Fukuoka H, Kim CS, Fujita M, Maegawa
Y et al. Changes in mood status and neurotic levels during a 20-day bed rest. Acta Astronaut 2002; 50: 453-9.
30. Spielberger CD. Manual for the State-Trait Anxiety Inventory (STAI). PaloAlto, CA: Consulting Psychologists Press, 1983.
31. Tak{i} V. Skala emocionalne regulacije i kontrole: provjera faktorske strukture. Psihologijske teme 2003; 12: 43-55.
32. Bele-Poto~nik, @. Test koncentracije in dose‘ka: Priro~nik. Ljubljana: Center za psihodiagnosti~na sredstva, 1976.
33. Tu{ak M, Tu{ak M. Psihologija {porta. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, 2003.