Katolški cerkveni list.
»v.
V cetertik iS. kiniovca.

V SPOJU*
rajnciga gospod fajmoštra .Matiju Verlovc«.
V vinogradu Očeta
Je skerben delavc bil. Je delal mnoge leta. Se tru lil in potil.
Je delal neutrudno.
Zderžval ga ni nikdar \e grom, ne vreme studno. Xe toča ne vihar.
Vinogradič ogradil
Z zeleno ie mejo, Planote [a nasadil S terticami lepo.
Mladike je obrezal,
Jih lično poravnal, Očedil in povezal.
Skerbno jih okopval.
De bi vinograd blagi
Še sladui sad dajal Prihodnosti predragi. Si vse je prizadjal.
Pa dan težave mine,
Plačila pride čas, Iu delavc iz višine Očetov sliši glas:
„Sim vidil dela tvoje,
,.Zaslužik tvoj poznam; „V kraljestvo pridi moje,
..Na veke ti ga dam!" —
In delavec poneha
K pokoju gre vesel. Ne dela več. nc peha. Plačilo je prejel.
Vinograd scer žaluje, Sc milo joka zdaj;
Pa slav n o d c I o slujt,
Sc v njem na vekomaj —	K
Trezna l»ratov*inu ust l)<>lii*<»vi.
Spisal inisjonar Mat. M i I b a r «• i č.
(Halje.»
Ttlago na vozu se je poterlo. ruož. kterimu jc noge pod voz potisnilo, je vunder k -re« i g'a\o odnesel. Poleg stoječi cestnarji. to viditi. perstopijo. voz vzdignejo ter možu ua kviško pomagajo. Pa k« r p:;au-čc duarno hranilnico iz blata pobrati hoče. se spet v graben prekucne iu bankovce. k«> j h je v mošnji imel, še bolj v vodo potisne. Imel jc 19 gold. popirja. kteri ic bil tako blaten, stergan in poškodvan. d«' ni bil več za nobeno rabo. Piskri, ktere je na vozu imel. so »li v šibre. vredni so bili po prerajtu nudašnjih ljudi kacih 10 do 12 gold. dobriga dnarja. Zdej vidi nesrečni pijani lončar, kteri jc malo popred v k trčit: i za nekoliko ^rošev žganja popil, škodo ua vozu. vidi po-kodvanc. pouiandrane banknotc, iu ko čuti še zraven tega bolečine potisnjenih odergnjen b udov, posebno pa leve noge. začne pijanče tako gerdo kleti, rotiti se in perdu-evati ter žugati odšlimu vozniku . de je bilo res groza iu strah slišati in viditi gerdina. kako jc na potno«'- klical iz pekla vse hu - ! Iu zdej gre nesrečni gerdi ro-govilež namesti naprej — nazaj in domu. Pač ga je bila žena vesela, pač so ga domači in otroci z veseljem sprejeli! Zraven stoječih delavcov eni so sc ti pergodbi posmehovati. drugi so pa rekli, dc sc mu prav godi, nieni pa se je milo storilo in zdihovaje siru rekel: Oh, oh, koliko terpi blago, živina in ljudje za eniga samiga del! Ta zgodba in še več druziga. kar sim sam vidil in česar sim prepričan, kolikanj liudiga *z nesrečniga žganja izhaja, me je spodbodlo, vzdignilo, vnelo in vžgalo, de sim se z vso močjo vcrgcl na v*a-ko. posebej pa na pijo tolikanj škodliviga žganja in ne morem počivati, dokler naših ovc pred toliko budim ne obvarjem, ter sim sklenil, od nezmerne pijače močnih vili tako dolgo učiti, prepričevati in "-variti. dokler ar-mani vsih svojih kotlov žganja nc sto!čcjo vsih pa-
tentov in pisem in dovoljenja žganje žgati ne stergajo in vsih žganjarskih in brinovskih steklenic (flaš) ne pobijejo in ne pokončajo, misleč, zakaj bi si ljudstvo ne pomagalo, dokler jo se čas! —
Napravil sim tedej pa dovoljenju nalaš od žganja zdelanih več keršanskih naukov, ktere sim zaporedama doma in tudi v podružnicah in tudi ob delavnih dnevih permerjeno dajal. Začel sim per vidnih pozemeljskih rečeh, pomni vsi besed ljabiga Zveličarja, kteri pravi: „Ako vam pozemeljsko povem in me ne razumete, kako bote razumeli, ee vam nebeško povem." Govoril sim tedaj v naukih pervič od škode, ktero žganje stori na telesu. Povedal sim, de so naši starši kerpkeji in zdrav-ši, ker žganja niso pili; — de žganje, kakor nas zdravniki učijo, zato nič tekniti ne more, ker nobeniga teč-niga dela (živca) v sebi nima; —de ljudje, kteri navadno žganje pijejo, so eni blediga obličja, drugi pa, kteri so močnih vin navajeni imajo sivo-rudeče lica in nose rudcče, kot kuhan rak; — de mladi ljudje, dcsiravno zdravi in nar boljših let. so vunder nekako leseni, iu hitro svoje ljubo drago zdravje zapravijo in v resnici veseli biti ne morejo, zakaj žganje jim nedolžno veselje kali in že tako kratko življenje, kakor inertva-ške bukve dovolj spričujejo, vsako leto jih namreč v nar boljši dobi odmerje, ko bi lahko še živeli; — de žganjopivci ne Ic bolehajo sami, temuč tudi slabe in nezdrave otroke imajo, in tako gre kužna bolezin od roda do roda, in otroci pregreho svojih staršev nosijo, po /.cleznici v grob hitijo; -— da jc človek po žganju po dnevi zaspan, po noči pa mirno spati nc more; — de starši otrokam bridko žalost napravljajo in poslednjič golo nesrečo zapustijo. Poglejte! sim rekel, koliko se zraven tega še druziga hudiga stori, kako se pijanci pretepljejo, kolnejo in sovražijo, kako se razvujzdanost množi, kako kupčija in barantija v /.gubo gre, barajte. ali ni v ječah nar več pijaneov ? — Od škode, ktero nezmerno žganje na telesu in na vidnih rečeh stori, sim prestopil na nauk od škode, ktero žganje na duši napravi, ktera je še veti. Žganje človeku odvzame pamet, oslabi spomin, serce popači, in vse dušne moči pokoplje, človeka poživini! — Vse to smo z zgledi po-terdili.
(Dalje sledi.)
Znaki ali znamuja svetnikov na podobah.
f Dalje )
S s. Peter in Pavel, aposteljna. S. Peter ima ključe, ker mu je Jezus ključe, to je visi oblast v svoji cerkvi izročil; s. Pavel ima meč, ker med tem, ko je bil s. Peter z glavo navzdol križan, je bila s. Pavlu glava z mečem vzeta po povelji cesarja Nerona.
7. Svetniki v malim serpanu.
S. L'rh, škof. Njegovo posebno znamnje je riba. Ko sta namreč s. Urh Avgsburški, in s. Konrad Kon-štanski škof neki četertik vkupej večerjala, sta se toliko zamislila v svetih pogovorih, de nista čutila, ko se je že dan zaznal. Tu pride poslanec s poročilam od bavarskiga vojvoda; s. lTrh mu da kos mesa, ktero je bilo še na mizi, ne misleč, de je že petik. Hudobni služabnik meni v tem priložnost najti, sveta moža pri svojim gospodu zgrajati; hoče tedaj kos mesa v spričevanje pokazati, pa v svojo sramoto prinese v ribo spreminjeno meso na dan.
S s. Mohar (Hermagora) in Fortunat, marter-nika. S. Mohar, pervi škof v Ogleji, ima v roki bukve, to je evangeli, ki ga je prejel od s. Marka, svojiga nčenika; s. Fortunat njegov diakon mu je tovarš, ker sta vkupej življenje za Kristusa dala pod mečem.
S. Marjeta, devica in marternica. V roki ima križ, in pod seboj d rak on a, grozovito pošast. Ko je bila namreč v ječi, se ji satan prikaže v podobi strašne kače, ter jo hoče požreti; sveta devica spozna zapelji *ra, stori s. križ nad njim, in zgiuil je, ona pa je bila potolažena in njene rane so bile ozdravljene. Tako je pripoved legende; nekteri menijo pa, de, kakor pri s. Ju rji, drakon pomeni sploh skušnjavo, ktero je s. Marjeta s pomočjo Kristusovo premagala, in je častito krono dosegla. (Dan s. Marjete je po naši pratki 12., v rimskim martirologii pa 20. mal. serpana; čudno je, de mnoge svetnike naše pratike vse drugač postavljajo, kakor pa rimski martirologii ali škofijski direktorii ali kalendri; to lahko zmešnjave dela.)
S. Aleš, spoznovavec. Pod stopnicami (šten-gami) leži; v ženitvanski noči je namreč zavoljo Boga skrivaj hišo in nevesto zapustil, in v daljnih deželah pobožno živel; čez nekaj časa se je spet v Rim po-vernil, in očo ga je v hišo sprejel, kjer je neznan v hramu pod stopnicami sveto življenje sklenil.
S. Klija, prerok. Ogujeni voz ga skaže, v kterim je bil od zemlje vzet.
S. Marija Magdalena, spokornica. Posodo z dišavami ima, s kteri mi je Jezusa mazala, in lase raz česane, h kteri ui i je njegove noge brisala.
S. Jako p, starji, apostelj. Podobo romarja ima, namreč suknjo prepasano, in kratik plajšik čez rame, in školjke (mišeljne) na njeni, in palico dolgo. To kaže nekaj na daljne njegove apostolske pota. nekaj pa na slovito božjo pot pri njegovim grobu v Kom-posteli na Španskim; školjke pri romarjih kažejo ravno daljno pot, na kterih so pri morji take stvari nabrati znali.
S. Ana, mati Marije device. Poznati je na tem, de ima zraven sebe sveto dete Marijo, ktero uči iz bukev s. Pisma.
S. Krištof, marternik. Drevo derži v rokah in dete Jezusa ima na rami, kakor de bi ga nesel čez vodo. To je bolj po priliki vzeti; ime Krištof, prav za prav Kristofor, pomeni po greškim človeka, kteri Kristusa nosi; in nosil ga je s. Krištof poveri v sercu, in ga je tudi nosil po sveti, ker ga je serčno oznano-val; voda ali morje je podoba nevarniga sveta. Delal je tudi čudeže, med drugimi je palico svojo v zemljo vtaknil, in je ozelenela.
S. lgnaci Lojolski, vstanovitelj reda Jezusovi-ga. Znamnje njegovo je ime Jezusovo; po tem svetim imenu je namreč sam svoj novi red imenoval, in na to sveto ime je pogosto klical, in vse svoje dela obračal.
8. Svetniki v velikim serpanu.
S. Peter v verigah (ketinah). To je spomin na obojo ječo aposteljnovo, v Jeruzalemu pod kraljem Herodežem, in v Rimu pod cesarjem Neronam. Ko je cesarica Kvdoksija Jeruzalemsko verigo papežu Hikstu lil. prinesla, je on tudi rimsko pokazal, in glej! čudno ste se zdaj obe v eno strenile. Mnogi čudeži so se nad temi verigami godili, in cesarica je dala cerkev sv. Petra v verigah v rimskim mestu zidati.
Spomin cerkve Porcijunkule. Ta cerkev je v Asisii na Italijanskim, v domači! s. Frančiška Seraf-skiga; v njej je sveti mož po pripovedi tisti posebni odpustik od Kristusa sprosil, kteri se v cerkvah njegoviga reda 2. vel. serp. zadobiti zamore. Znamnje tega dneva ste dve roki križem djane, ker je s. Francišk navado imel s tako prekrižanim rokami moliti.
S. Dominik, vstanovitelj miniškiga reda. Viditi je na prižnici (kanceljnu), ko božjo besedo oznaua-je; zakaj on sam je z oznanovanjem keršanskih resnic veliko krivovercov spreobernil, in tudi namen njegoviga
noviga reda je oznanovanje božje besede. Večkrat ima tudi pesa z gorečo p lame nic o (baklo) pri sebi; njegovi materi se je namreč pred porodam sanjalo, de bo imela pesa, kteri bo e plamenico ves svet zažgal; to je pomenilo, koliko de bo on in njegov red za razsvetljenje in podžganje sveta storil.
S. Osvald, angleški kralj in marternik. V roki derži jabelko, in na njem golobca s perstanam ▼ kljunči. Legenda namreč pove, de je sveti mož, ko je samoto zapustiti, in namesti umeršiga brata na kraljevi sedež priti imel, golobca s perslanam poslal do izvoljene neveste; golobcu je čez vodo letečimu per-8tan iz kljunča padel, vonder naglo ga je poprijel, preden se je vtopil, pa od straha je beli golobčik čem postal. Prav za prav s. Osvald svoji nevesti ni samo zastave pozemeljske zaroke poslal, ampak dal ji je za-zagotovljenje nebeške ženitnine, ker je njej in njenimu očetu k luči svete vere pripomogel.
S. Afra, spokornica, marternica. Kaže se na goreči germadi, ker je bila zavoljo stanovitnosti v veri živa sožgana.
S. Lavrenc, levit in marternik. Njegovo znamnje je železin ros, na kterim je bil zavoljo zvestiga spoznavanja Jezusove vere sožgan, ter je se z veselim smeham trinogu ponujal, rekoč: Zdaj odreži in jej, zadosti je pečeno.
8. Klara, opatica iz reda s. Frančiška perva. S. res nje Telo v monštranci se kaže pred njo; ko so namreč enkrat Saraceni ali muhamedanski Arabljani njeni klošter v Asisii napadli, se je svetnica dala k vratam nesti, pred seboj s. rcšnje Telo, in je goreče v Jezusa klicala; kar je strah sovražne trume prepade!, zbežale so, in s. Klara s svojimi nunami je bila rešena.
S. Rok, spoznava vee. Kužno rano kaže na kolenih, ker je v strežbi bolnikov sam bolezin nalezel; in pesi ček je zraven njega s kruha m v gobčiku, ker mu je nespametna stvarca živež nosila vgojzd, ko so ljudje svetiga moža preč pahnili; obleka njegova je romarska, ker je na božjo pot v Kim sel, na kteri poti je obilno del usmiljenja bolnikam skazal, tudi sam zbolel.
S. Bernard, cerkveni učenik in vstanovitelj mi-niškiga reda. Njegovo znamnje je križ s sulico, gobo in žeblji Gospodovimi; obilno je namreč terpljenje Kristusovo premišljeval in od tega pisal.
S. Jernej, apostelj. Nož ima v roki in kožo; terpel je namreč za Kristusa v Armenii, na križ je bil razpet, in živimu je bila z nožem koža oderta.
8.	Avguštin, škof in cerkven učenik. Angel-čik z žlico mu je na strani. Ko je namreč sveti učenik enkrat pri morji gredoč skrivnost s. Trojice globoko premišljeval, je vidil dečka (bil je angel) morsko vodo z žlico v jamico devati. S. Avguštin gleda na videz otroško igro, in praša, čimu de to dela; odgovori mu dečik: To veliko morje hočem v malo jamico spraviti. Ko se sveti možna to čudi, mu dečik reče: Pred bom jest veliko morje v malo jamico djal, kakor boš ti skrivnost s. Trojice preiskal.
S. Janeza glava. Glava na skledi pokaže, kako je bila po želji Herodiade s. Janezu Kerstniku na povelje kralja Herodeža glava vzeta, in hudobnici dana, in to sicer v plačilo za ples Herodiadne hčere.
Angel varh. Dete ima zraven sebe; to je duša, kteri angel pot v nebesa kaže, in jo na potovanji življenja spremlja in varuje.
9.	Svetniki v kimovcu.
S. Tiln (Egidi), pušavnik in opat. Košuta mu je v znamnje, ker ga je po božji naredbi ta žival več let s svojim mlekarn v pušavi živila.
S. Ro z al ija, devica. Cvetlice ima v rokah, in cveteč venec iz rož in lilij na glavi; rože pomenijo njeno gorečo ljubezin, lilije neomadežvano de-vištvo; iz ljubezni do Gospoda je namreč kraljevo hišo v Palermu na Sicilskim otoku zapustila, in v samotni votlini sveto in čisto živela.
Ss. Feliks in Regula, marternika. Ko jima je bila zavoljo vere glava odsekana, sta vsak svojo v rokah še štirdeset ur naprej nesla od mesta Tarika (Ci-riha); tedaj sta viditi z glavama v rokah.
S. Notburga, pobožna dekla. Kaže se v kmečki obleki, s ser pa m v roki ali nad seboj. Ko je namreč službo v Rotenburškim gradu na Tirolskim zapustila, kjer pri novim gospodu ni mogla več toliko revežem pomagati, se je k nekimu poštenima kmetu v deklo ponudila; izgovorila si je to, de o delopustih (dnevih pred praznikam) sine z zvouilam večernice od dela nehati in moliti. Ko jo enkrat kmet o žetvi še dalje delati sili, je v Boga zaupajoč serp kviško vergla, rekoč: Ako jc božja volja, de smem od dela nehati, naj serp v zraku obvisi. Iii glej serp je res v zraku obvisel.
S. Evstahi, marternik. Znamnje njegovo je jelen s podobo križa med rogmi; ko je bil še namreč malikovavcc, in je enkratna lovu zverino preganjal, se mu zdajci pokaže jelen na griči h svetlim križem med rogmi; to ga je obudilo se h keršanski veri spre-oberniti.
S. Matevž, apostelj in evangelist. Njegovo znamnje so evangelske bukve in podoba angela ali prav za prav človeka zraven; to je od tod, ker po razlaganji s. Hieronima evangeli z bukvami rodu Jezusa Kristusa začne, in razlaga, kako je božji sin človek postal. Včasih ima tudi sulico v roki, ker je s sulico prehoden življenje za Gospoda dal.
S. Rafael, veliki angel. Zraven sebe ima mla-diga Tobija z ribo, pred ktere žrelam ga je rešil.
S s. Kozma iu Damian, marternika. Posode zdravil imata v rokah, ker sta bila zdravnika, in sta bolnike zraven še bolj s čudeži, kakor s svojo umetnostjo zdravila.
S. Mihael, veliki angel. Obleko vojaško ima ker je poglavar nebeške vojske, in sc je bojeval s Sa-tauam; ogujca meč derži v roki, s kterim je hudobne angele z nebes pregnal; vago ima v drugi roki, na kteri, kakor pravijo duše vaga, to je, jih pred sodnika spremlja, in ondi za njih dobre in hude dela pričuje.
S. Hieronim, mašnik iu cerkven učenik. Leva ima zraven sebe, ker je pri Betlehemu v samoti prebival, kjer so levi slišati; trobenta se nad njim od neba glasi, ker se mu je zmirej zdelo, de sliši trobent« sodniga dne; h kam na m sc na persi terka, ker se je v hudih skušnjavah tako povdarjal, rekoč: Zanesi, Gospod !
10. Svetniki v kozopersku.
S. Franc iš k Serafski, vstanovitelj mioiškiga reda. V rokah ima podobo križaniga Gospoda, ker se je posebno rad v premišljevanji terpljenja Kri-stusoviga mudil. Na rokah in nogah se mu kažejo znamnja Gospodovih ran, in včasih je pred njim Kristus na križi; v prikazni so namreč enkrat, ko se je bolj globoko v premišljevanji terpljenja Kristusoviga vtopil, iz petih Kristusovih ran kervavi žarki sanili, in na životu s. Frančiška za vselej znanuija zapustili.
S. Dionizi, škof in marternik. Glavo ima ▼ rokah, ker jo je, ko inu je bila v Parizu odsekana, še v rokah nekaj časa naprej nesel.
S. Terezija, devica iz reda Karmelskiga, kteri nosi rijavo ali černo kuto in bel škapulir. Njeno posebno znamnje je serce z gorečo pušico presuujcno;
v prikazni je namreč vidita angela, ki je z ognjeno pu.šico njeno cerce prederl, in od tod je bila v ljubezni božji vsa vsa vneta.
(Dnlje r-letli. i
\ekuj Voltairov!?;**.
Zavoljo perviga svojiga spisa „Oedip-a" in potlej ,.Sat\re~ je bil ta malopridnež v tamnico veržen, pa hitr» spušen. Desiravno mu je zabavljanje že mnogo grizenja in telesno strahovanje natvezlo, se mu vender ni mogel odpovedati. Neki njegov dobrotnik, kttriuiu je ta grinto\ce dobrotuost z grenkimi zabavljiearni (satirami) povraceval. ga je v svojo hišo pervabil. in ga je dal dobro nahlistati. Nekaj podobniga sc mu je dogodilo ko je neko gospodično zasmehoval; ena ga jc dalu vjeti in zapreti, kjer sc jc mogel ob suhim kruhu postiti in je vsak dan šiban bil. Ko jc mislila, de se mu jc njegova zabavljiva (satiriska) kri ohladila, ga ukaže na rokah in nogah zvezaniga na polje odpraviti. Neki m u prijatlu. ki mu jc svoj rokopis v pretresanje zročil. je zaupanje s tem povernil. de je njegov rokopis pod loko nekimu tiskarju za 200 louis d' orov prodal. Tudi pruskimu kralju Fridcrku jc bil pri svojim odhodu iz Iterolina nekaj spisov ukradel. Friderik, razkačen nad tem modrosluvskim tatain. pošlje za ijini nekiga stotnika, kteri ga je v majnskim Frankobrodu dobit« I. ga dal po kraljevim ukazu zdravo nakrišpati iu potlr zapertiga perderžati. de so ukradene reči pcršJc iz Lip«kiga lastniku v roke. Pomljivo pri tem je. dc jc Voitair mogel plačan-list za prejete batinc napisati.
Ta gerdin sc je bil zaklel, de bo vse svoje življenje v to obernil sveto vero zatreti. To je bil res dopolnil. pa hv. vera ni poginila, ampak on jc poginil, de je bilo strah iu groza! Njegov zdravnik Trouehin pri« a. dc je on rjul. strašno pogerkoval in cvilil, ter z besedami: rZapušeu sim otl Boga in ud ljudi*4 nesrečni dušo izdihnil. Taciga zanikeincža in zaverženca so toliko povzdigovali, iu ga lic mara šc kdo čisla: ..Kcec «|uem colebatis!u
Ktiz^lctl po kcrMinskiiii sietu.
Pravo nedeljsko oblačilo. Nekoliko obožana mestnjanka je svojo lenobo v obiskovanji božje službe zagovarjala, rekoe: Nimam pra/.niškiga oblačila, de bi mo»-la v cerkev iti Odgovori ji pa pohožin in goreč bo/.ji služabnik: To je prazno izgovarjenje! Poglej, rečem ti: Bog vidi raji solzo v očesu, kakor belin (de-mant ) na perstu. Iu solz vender tudi imaš, desiravno ti prazn.škiga oblačila manjka.	T.
Galicija Vse je tukaj veselo, de jc čast. gosp. Jožef Alojzi 1*(tkalski v škofa Tarnovskiga od Njih veličanstva izvoljen. Ta mož, rojen v I. 1798 v Tcšnu na avstrianski Slezii, v I. 1821 v mašnika posvečen, je bil narpred kaplan in potlej fajmošter v Vilanovicah, in potem dehant v Saihušu. Pobožnost, učenost in spretnost v mnozih opravilih, ki jih jc v svoji in v druzih dt-hantijah srečno izpeljal, so ga njegovim duhovnim in deželskim prednikam perkupile. Že se govori od ljudskih mi si jo no v. od ckncrcieij mašnikov in od konferencij, ki jih misli v svoji škofii vpeljati. Veselje. ki ga verni tarnovske škofije nad tim svojim novim pastirjem imajo, se je prav vidilo 28. vel. serp. t. I. Komaj namreč se je v Saibušu izvedilo, de je Njih veličanstvo 31. mal. serp. tiga moža v škofa izvolilo, žc mu je 28. vel. serp.. ko jc ravno iz toplic imel domu
priti, velika truma ljudi vsih stanov naprot peršla, ga častito sprijeti. V imenu zbrane duhovšine ga je pozdravil pričijoč Caniški tehant Franc Tureček v latinskim jeziku pred mestam. in pridni po dokončani za-hvaljeni pesmi in molitvi iz farne cerkve na svoj dom, zasliši on drugo veselo pozdravlenje od tarnovskiga ka-pitelna. ki ga je dozdajni škofijski administrator Franc Slosarčik mu tudi po latinsko izrekel.
»s le zija. Iz Galicije poklicani Jezuiti imajo že od 12. mal serp. po Slezii po mnozih krajih obhodnice ali duhovne vaje. Njih vodnik je neki glasovitin O. Znarski. kteri je od 1814. leta v Moskvi bil.
C e s k o. V Pragi je zopet nekaj ljudi nizkiga stanu ( proletarjev) katoliško vero zapustilo iu h Košu-tovim lliisitam prestopilo. — Program eniga gimnazija na Ceskim naznani, de se bo prihodno leto Ucrbar-tova logika in psihologija ondi učila !
Ogersko. Korar Daniclik pride zdaj iz ječe, v ktero je bil od deželne oblasti djan za to, ker je v svojim časniku rKeligio e* Neveles- se pertožil. de jc bila letaš na dan s. rešn. Telesa v Pcštu pridiga v nemškim in ne v madžarskim jeziku, v kterim se je perčakova-la. Danielik nc bo več tiga časnika vredoval, kteri je tudi že nehal izhajati. To jc velika škoda za ogerske katolčanc; ta časnik je bil edini glas katoličaustva. Vsi drugi dnevniki na Ogcrskim so v nekatolških rokah!
Ileidclberg. V augustanski allg. Zeit. hvali nekdo sad. ki ga je ljudski m is i on v vel. serp. t. I. v tim mestu pernesel, in pravi, de noben katolčan. ako hoče svoji cerkvi zvest ostati, ti stari napravi nasprot vati ne more.
V	Nerriedcn-u pri Ansbahu so ti. t. m. trije Jezuiti iz Insbruka pričeli duhovne vaje.
I listini k. 21. uniga mesca so dali prcčastitljivi knez in škof pastirsk list na svitlo, v kterem se posebno čez brezbožno tiskar-jo pertožijo, in sv are zlasti pred Grajskim ..I rehristentliiimam." potlej pa tudi s težkim sercam žalujejo čez zmote domačiga (tirolskiga} natiskarstva, ter očitno pohujsljivost časnikov .,lnsbru-ker Zeitung" in rl(arfe und Zitter." I.ejte per ljudstvih, — pravijo dalje—, ki so žc stoletja od katolške cerkve odločene , sc zopet obuduje spomin nu to ljubo Mater, pogosto se v cerkcv nazaj vračajo. Torej deržimo se jc toliko zvestejši, in ohranimo sv. vero ■— predragi žlahtni kamen v častitljivi kroni Tirolskiga ! itd."
V	l/t u e u perzidujejo zdaj Jezuiti k svojimu do-zdajnimu stanovanju, kjer je škofijsko seminiše mladen-čev, ki hočejo kdaj duhovni biti, pod njih varstvam, novo poslopje, ki je 32 čevljev dolgo in bo prostor za 100 rejeneov imelo. Misli sc, de bojo Jezuiti tukaj privatni gimnazij imeli.
Laško. V „Volkshallcu se piše iz Rima, de naznanila nemških dnevnikov zastran obilnih pregnanstev, s a m o v o I j no s t i policije i. t. d , kakor dan na dan pišejo so ali naravnost zmišljene, ali pa popolnama presiljene. Take naznanila izvirajo namreč nar več iz Sardinskiga, ki je pa Rimu sovražno, in eelo •.zmerni" se očitno poganjajo za protestanštvo. Iz taeih listov zajemajo nemški časniki, in jim nc pride v misel: naudiatur et altera pars."
Zmes.
*	Na S vaj car skim je protestanško-prekucovavska vlada te leta 3? pobožnih redov odpravila in njih premoženje pograbila.
*	CJ. Anton Buhmajer, rojen v Waidhofnu na Ipsi 1770. v I. 1843 pa v Sent-Poliškiga (St. Polten-skign") škofa izvoljen, je 2. t. m. umeri.